243 *b pa proti resnici iti ljubezni ne mo- n ,n govorili,“ je vedno odgovoril. Pred lesarja so ga pelali; ki se je zavolj n Jogove čednosti začudil, in gaje od¬ pustil ; tudi pri njemu skritemu je mi— ‘°st dodelil. Prej moremo vinreti, ko r esnieo in ljubezen do bližniga raniti! — V b o š c i in sveti Jakob, škof N i z i b r i t a n s k i. Eni vhožci so prosili svetega Jako¬ ba, škofa Nizibitanskega, za almožno, da bi enega iz med svojih rajnih poko¬ pati zamogli. Ali nesramna laz je bila, fajni se je le potuhnil," ko bi mertev bil. Sveti je njim almožno, ktero so prosili, dal. Bog pa je laž in vkanljivost ujihovo kaštigal. V hipu, ko so potuh¬ njenemu rajnemu vstati veleli, je vmerl. 3. Ananias in Zafira. Ananias in Zafira sta Petru lagala, Hi za kaštigo sta mertva k njegovim nogam padnila. Bojmo se, Bog Iažljiv- oe kaštiffa. O 11 * Nar potrelmejše molitve in HERŠANSKO PODUČENJE z* a ljubo mladost. Poslovenil ir "* v “ s Frarfc Mui^ec, duhovnik Sekovsjcp jko/fje v gradu Borlskemu lX’i Zavref-u. V Gradcu 15150. Se znajdejo pri J. Kienreichu, GSo „Ne trudite se za hrano, ki mine, temoč za taisto (hrano se trudite), ktera k večnemu živlenju ostane, ki vam njo ho Sin člo- večji (Jezus Kristus) dal.“ Jan. 6,27_ J Predgovor. Ljuba mladost! dobro je tebi znano, da z telesa in uevmerjoee po božji podo¬ bi slvarjene duše obstojiš in da se za oboje skerbeti moraš. Ako tvojega te¬ lesa ne hraniš, ne krepčaš in vsega škodljivega ne varješ, tako bo sla¬ beti, bolehati začelo in bo skoro sinerti v rop prišlo. Kaj pa pomaga za telo še u Inko lopo skerbeti, ako se nevmerjoei duši kvar pripravla? — Ne trudite se, „pravi naš Zveličar 44 za hrano, ki mine, temocza taisto (brano se trudite), ktera k večnemu živlenju ostane, ki vam njo bo Sin clovecji (Jezus Kristus) dal . 44 — Skerbi se ali za telo, pa še bolj, ja z vse moči se skerbi ljuba mladost! za brano, ktera zamore tvojo dušo veko¬ maj nasititi. Kaj paje to za hrana in kje se najde? boš me morebiti ljuba mladost vprašala! — Jezus, njegovi božji nauki in sveti sakramenti, ja vse, kar je on k naše¬ mu odrešenju učil in storil, je una cu- dežljiva hrana, in toto je on svoji sveti resnični in zvelicanski katolški cerkvi izročil, kfero bo skoz svetega Duha do konca sveta vizal. lil Cerkva Jezusova ali tebe, ljuba mla¬ dost ! z nebeškoj hranoj siti in z vodoj milosti božje napaja, da se zamoreš v vednosti vsega dobrega okrepčati, v pravičnosti rasti in se v nedolžnosti, čednosti in svetosti Bogu, tvojemu nar boljšemu Očetu dopadniti. O le zvesto se derži Jezusa in njegove svete cerkve, ako bi ravno hudobni izsledi nekterih O ljudi zdajnega časa tebe hteli k grehu mikati! Poslušaj ljuba mladost ! željno, paz¬ ljivo in pobožno po nedelah in zapo¬ vedanih Svetkih in per vsaki drugi per- ložnosti, v predgab in keršanskih na- vukih, zvelicansko besedo taistega, ki je pot, resnica in živlenja, da boš v svet¬ lobi resnice in milosti božje se v celem živlenju Boga, nar vikše dobrote in nje- IV govih svetih zapovdi zvesto deržala, lepo sadje kersanskih čednosti obiljno prinesla in se časne in večne sreče vde- ležila. Ustna beseda pa močno hitro mine, jn sčasoma njo tudi gotovo pozabiš, ako nje ne bos sama v pobožnih bukvi- cah marljivo brala, v tvojo serce in pa¬ met vtisnila in pogosto premi,sluvala. K temu koncu že več pobožnih bukvic imaš, in tudi jaz sem z tega zroka te bukvice poslovenil, ki so polne nar po- trebnejsih molitev in kersanskega podu- eenja. da se zamtires v veri, zavupanju in ljubezni skoz branje taistih krepčati, hudega varvati, drago sadovje kersan¬ skih čednosti obiljno prinesti in večno zveličanje zadobiti. Vzemi ali, ljuba mladost! z ve- seljom te bukvice v roke, pogosto v njih beri, tvojo živlenje po naukih, ki se v njih zaderžavajo, vedno rav naj, pa tudi v tvojih molitvah na me ne pozabi. O naj bi te bukvice, ljubi mla- denči in device in vsi zveličanja želni kerstjani, z radostjoj prijeli! O naj bi tudi Bog vsega vsmilenja z nebes temu semenu rast in blagoslov milo- stjvno dodeliti litel! da bi se vsi, ki se njih posluzijo, skoz nje v vedno¬ sti zveličanja krepčali in v čednostih kersanskih od dne do dne rasli; da bi izpridenju in hudobiji sveta vjisli, Bo¬ gu in čednosti zvesti ostali do konca živlenja in tukaj časno srečo, tamkaj VJ pa večno zveličanje dosegli, ktero je Jezus svojim zvestim služebnikom v hi¬ šah svojega Očeta pripravil. Naj se zgodi! V Borli 8 . Septembra 1848 . Spisavic. NAR POTREBNEJŠE za ljubo in lo(losi. !«» bolj vdan, na osobe, v kterih tovarštvi si se znajšel, na kraje, mesta in paj- daštva, kjer si večkrat bil. Preulari, kako si se proti Bogu, proti bližniniu in proti samemu sebi zaderžal, kako si za- povdi božje in svete cerkve ispolnjaval, * in kako si dolžnosti stana , v kterega te je Bog postavil, dopolnjava!. — Ne po¬ zabi pa števila, kolikrat si zagrešil , so- > eebno per smertnih grehih , povedati. Cres vsako tukaj postavleno vprašanje se nekoliko časa premišlavaje mudi, da boš se mogel čisto, popolnoma in res¬ nično zgrivano vseh grehov spovedati). G r i v i n g a. O moj Bo«-! ti vidiš velikost in f množino mojih grehov; dostakrat in na mnogotero vižo sem te razžalil; grehi vsake sorte težijo mojo dušo. Jaz sem veliki grešnik in si zaslužim terdno kaštigo tvoje pravičnosti. Večne kas- tige, s kterimi se nepokornim grešni¬ kom groziš, bi me mogle zadeti, da mi ti ne bi v tvoji breskončni milostivno- sti velike milosti k pokori in spreober- 27 nenju dodelil. Nebesa in njega ve¬ selje bi mi bilo zaperto, da bi mi ti ne bi milosti resnične grivinge dal. — O moj Bog! jeli sem tvojega vsmilenja vreden ? jeli si tvojo dobrotlivost in ljubezen zasluzim? — Jeli si veliko več ne zasluzim, da bi me ti pred tvoj sodni sedež poklical in račun od me terjal ? Storil sem, kaj si ti bil prepovedal, in sem tvojih zapovdi ne dopolnil; po¬ želenje mojega serca sem nasleduval, sem v zavživanju taistega srečo in za¬ dovoljnost iskal , in sem drugega nič ne našel, ko gruštenje in revšino. In da bi bil ti mene, o moj Bog, v mojih grehih pred sebe poklical, tako bi bilo večno terplenje moj del. Oh jaz tebi iz globočine serca zahvalim, da mi čas milostivno dodeliš , večnim kaštigam, večnemu ognju, grozovit ni družbi hu¬ dičev in zaverženih vjiti; jaz tebi za¬ hvalim . da mi milost daš, da zamoreni v zedinenjn z vsemi Angelji in kre¬ postnimi ljudmi v tvojem gledanju več¬ no zveličanje najti. Mene grivajo vsi moji grehi, ktere močno sovražim, ker me taisti večnega veselja nebeškega • g + 28 ločiti in večnih kasti«" krivega storiti • o o zainorejo. Pa ne grivajo me samo iz tega zro- ' ka moji grehi, ampak soscbno zato, ker sem skoz taiste tebi, mojemu nar boljšemu Očetu in nar vekeemu dobrot¬ niku , nezahvalen bik Tebi, o Bog, imam vse zahvaliti, kaj sem in kaj imam: ti si mi zivlenje in nevmerjoco dušo dal; ti sime zderžal in obvarval; O ti s i večno zveličanje meni za plačilo odločil, in si k mojemu odrešenju po¬ slal v nar britkejšo sinert na križu tvo¬ jega edinorojenega Sina. — O moj JBog! kako nezahvalua pošast sem jaz, da sem takse dobrote z nogami teptal! Tvoje ljubezni, od ktere vse imam, sem se ledenomi,slivo spozabil; mojo zivlenje, ktero bi le edino tvoji sveti službi moglo posvečeno biti, sem v < grešno službo dal! Ne sem na glas moje vesti pazil in taiste nesem poslu¬ šal, ne sem pazil na besede in izglede krepostnih, ne na prigodbe v mojem živlenju, ne na predgarje in spovedni¬ ke, skoz ktere si me ti tako ljubeznivo klical; ne sem gledal na mojega Zve¬ ličarja , kako je njegova kerv per ne- vsmilenem bičuvanju, s ternjom kro- 29 nanju , in na drevesu svetega kriza ž njegovih prebitih rok in nog tekla; ne sem gledal na mojega Zveličarja, ka¬ ko ljubeznivo on vsak dan v svetih me* sah med nami prebiva, in se nam v nar svetejšem ol ; arskem sakramentu za h ra¬ no da — Joj meni! da sem na tvojo ljubezen , o moj Slog, tako lehko po¬ zabil ! Z gerdoj nezahvalnostjoj sem zavezo, ktero si ti v svetem kerstu z menoj naredil , za nie deržal, mojo obljubo, ktero sem per svetem kerstu v tvoji nazornosti storil, prelomil, in sem Duha resnice in milosti sramotil. — Bog bodi meni vbogemu grešniku milostiv! Ti vidiš , o Bog, mojo nezahval- nost in hudobijo , s kteroj sem tvoje dobrote naplaeal, pa tudi vidiš žalost, ktero zavolj tega občutim. Z grivanim sercom obžalujem svoje grehe, mene vse hudo griva, kar sem kdaj storil, in milo prosim tebe za vsmilenje. Od¬ pusti mi rnoj dolg, za kterega si ti ne¬ izrečeno dosta bil terpel, in prikaži mi tvojo ljubezen. Tebe hočem odslej serc- no in zvesto ljubiti. Da bi ti ne bil sama ljubezen, ka¬ ko še bi me mogel ljubiti, ker sem te- 30 bi tako nezahvalen bil? Pa ti si zapo- padek vsega dobrega in lepega, ti si nar svetejši, nar popolnejši, in nar ljubeznivejši. Vsa lepota in ljubezni¬ vost tvojih stvari je v pripodobi s toboj le senca. Ti si moja nar vikša dobro¬ ta za čas in večnost, moj in vseh stvari konc; ti si sam v sebi vsega prešti- mavanja, vse časti in ljubezni nar vred¬ nejšo bitje. — in tebe ne sem ljubil, te- moc skoz moje grehe sovi'ažil in raz¬ žali! ! — O Bog! užgi moje serce, da mojo gnusobo prav obžalujem. Tebe, ki si sama ljubezen, bi moral cres vse ljubiti, ako bi ravno ti ne bil moj do¬ brotnik in mojo zveličanje. — Iz lju¬ bezni do tebe čertim in zaveržem vse svoje grehe, ker sem tebe, nar lju¬ beznivejšega, skoz taiste zaničuval in žalil, in obljubim odzdaj mojo živlenje resnično poboljšati. N a p r e v z e tj e. Odzdaj hočem mojo živlenje res¬ nično poboljšati. To tebi, nar svetejši in nar pravičnejši liog! obljubim. Jaz čertim in sovražim vse grehe, ktere sem kdar storil in še enkrat njih ob- žalujem iz straha in ljubezni; nikolj jih ne bom v pridočem času storil. Nobena skušnjava, noben izgled dru¬ gih mene ne bode geniti zamogel, da Id tebi nezvest postal. Nobena škoda, nobena težkoea, noben časen dobiček mi ne bo vbranil tvoje nar svetejše vo¬ lje v vsem dopolnjavati. Zato se ho¬ čem vsake nevarnosti in perložnosti k grehu varvati; hočem se unega tovaršt- va.... pajdaštva z unimi osobami.... ogibati; hočem se teh perpomočkov k poboljšanju.zvesto in stalno po- služiti in kvar, kterega sem skoz mo¬ je grehe bil storil, iz vse moči popra¬ viti. Zdaj hočem ta iti, o moj IIo g! in se vseh mojih grehov odpertoserčno spovedati tvojemu namestniku. Spremi me zgubljenega sina v milosti tvoji- O jagne božjo , ktero odjemleš grehe sveta , odvzemi moje grehe ! M o 1 i t e v po spoved i. II valj en bodi Jezus Kristus! Moji grehi so mi odpušeni! Iz ust tvojega služebnika sem, o Bog vsega vsmi- lenja, to tolažbno za scgurnost slišal 32 in dosegnil; spet sem stvar tvojega do- padenja in tvoj Ijulden otrok. Aloja du¬ ša ! hvali Gospoda, in nikolj ne poza¬ bi, kar je on tebi velikega storil; kar je v meni, nej hvali njegovo nar sve¬ tejšo ime. — O moj Bog! da bi jaz za- mogel tvojo ocinsko dobrotljivost zado- sta hvaliti, in tebi vredno hvalo dajati. Ti si meni odpustil moje hudobije; ti me ozdravlaš od mojih slabosti, in me¬ ni drugoc mir dodeliš. Nebeški Oca! o da bi bil tebi bolj zvesto sluzil, o da bi mogel cas nazaj poklicati, kterega sem v pozablenju tebe bil potrošil! Pa mene griva, in me¬ ne bo vsikdar grivalo, da sem tebe, o nar vikša dobrota, tako močno razža¬ lil! Ti pa si meni v tvoji neizrečeni lju¬ bezni vse moje grehe odpustil; vsemi mojo spokorjeno serce, mojo terdno naprevzetje, tebi vsikdar zvesto sluzi¬ ti, k zahvalni daritvi za tvojo dobrot¬ ljivost. Moja resnična volja, mojo sta¬ novitno naprevzetje je, da hočem vso mojo zivlenje tvoji sveti službi posvetiti, in tvoje svete zapovedi v vsem in vsaki cas natenko dopoljnevati. Pa ti, o moj Bog, poznaš mojo slabost, poznaš pre- menljvost moje volje; tebi je znano, da 33 sem že večkrat, ko dnes, si čista res¬ nično naprevzel, pa oh žalost! moje¬ ga naprevzetja ne sem deržal. Zato k tebi za pomoč zdihujem in tebe za mi¬ lost stanovitnosti milo prosim; vkroti mejo hudobno nagnenje, in me vsake neproste perložnosti k grehu varji. Sveta Marija, li perbežalise greš¬ nikov, sprosi mi od ISoga milost, da bom zamogel mojo naprevzetje tudi dopolnjavati Sveti Angelj varih in vsi Svetniki božji, podpirajte mene z va- soj pripresnjoj v mnogih nevarnostih in skušnjavah živlenja, da borii po va¬ sem izgledu raji živlenje, ko pa prija- teljstvo božjo zgubil. Amen. MOLITVE k svetemu obhajilu. Pripravna molitev . Nar dobrotljivejši, nar vsmilenejsi Jezus! v nar imeniinejsim hipu mojega živlenja te milo prosim za milost in po¬ moč, Ne bom zemeljskega kralja spri- 34 jel, ampak kralja večnosti, nevmerjo- čega in nevidljivega , kralja vseh kral¬ jev , Gospoda vseh gospodov! Stvar¬ niku nebes in zemlje , mojemu Bogu in sodniku hočem prebivališč pripravi¬ ti! Pa kdo sem jaz, da se podstopiin tebi približati? Angelji v tvoji priči- joenosti svoje obličja zakrivajo, in ne¬ bes nebesa te ne zapopadnejo , in jaz vbožčik smem tebe v svojo serce sprijeli? — Deno pa mi ti to zapoveš in praviš: „K.dor mojo meso je, in mojo kerv pije, taj ostane v meni, in jaz ostanem v njemu.“ Ti kličeš vse, kteri so trudni in s težavami obloženi, k sebi in jih hočeš zlehkotiti. Tako atj hočem zaupaje na tvojo neizrečeno vsmilenje k tebi priti, da tolažbo in zlehkotenje najdem; hočem priti z mojoj slabostjoj in z mojimi betegi, da bom skoz te ozdravlenja deležem Pomiluvanje z meno imej o Bog ljubezni! užgi mojo ledeno serce s tvojoj svetinj Ijubavoj; zaduši v meni vse grešne nagnenja in poželenja, ki me na zemljo vežejo, in si samemu v mojem sercu prebivališe pripravi, da ne bom sodbe jel in pil, ampak da se bom nasproti svega sa- 35 dov j a svetega zedinenja s tabo vdele- žiti zamogel. Amen. V e r a. Verjem in z veseljom spoznam, da siti, o moj Zveličar, tukaj na oltarju pod krušnoj in vinskoj podoboj z bo¬ žanstvom in človeštvom, s telom in z dušoj , z mesom in s kervjoj resnično nazoci. Verjem, da bom tebe, mojega Stvarnika in Gospoda, ki si k mojemu in vsega sveta odrešenju na zemljo bi! prišel, ki si se ko slabo dete v 'jasel- cah solzil, ki si naj grozovitnejšo s me rt preterpel na steblu svetega križa, ki zdaj na desnici tvojega Očeta sediš in ki bos enkrat ves svet sodil, v svetem obhajilu zavžii. — Krepčaj in množi, o moj Boj, to resnično vero v meni! U p a n j e. Resničen Bog! ti si obljubil, da se v svetem obhajilu cista z ljudmi zedi¬ niti hočeš. Zaupam na tvojo obljubo, in imam zanesljivo zaupanje, da boš me z obiljnostjoj svoje milosti napol¬ nil, in okrepčal na pot čednosti. Tirni per tvoji sveti mizi hočeš kruh Angelj- — 3 « ski, hrano k večnemu zveličanju dati; li mi hoče,s vode piti dati, ki vekomaj vso žejo vg-asi; li hočeš sameg'a sebe meni prikazati! — O moj Bog 1 ! ti si moja sreča, mojo zveličanje ! Ti si mo¬ jo zaupanje ! V tebe zaupam terdno. Množi o Gospod, mojo zaupanje, in ne daj, da bi mi taisto k sramoti bilo! L j u b e z e n. Tvoja ljubezen do nas grešnikov se ni zadovolila, da si na zemljo prišel, terpel in vmerl, ampak li si vedno ho¬ tel pri nas ostati. Na večer pred tvo¬ jim grenkim terplenjom si ti toti sveti sakrament tvojega telesa in tvoje ker- vi postavil; ti si grosovitno smertno težavo skril, ktera ti je eno uro po tem kervave srage pognala, si pozabil na na ljubezen do svojega živlenja, da bi se našega živlenja spomnil , in si nam v svojih zadnih besedah in djanjih vsik- darštii spomin zapustil. O breskonena ljubezen! kdo mi hoče misli in obeutleje zbuditi, ki bi tako vizoke in eudežljive ljubezni vredni biti! — Jaz te ljubim, o moj Zveličar, in tebe hočem vse dni mojega živlenja ljubiti. Nie me ne ho 37 zamoglo tvoje ljubezni ločiti, ne ža¬ lost, ne nadloga, ne živlenje, ne sinert. V tej ljubezni, o moj 15 o g, hočem vsik- Oca nas...,.. Cešena si Marija....... 2. Molitev k Kogu Sinu za vkon- eanje krivih naukov. Božji Zveličar! ti si ljubil cerkvo, ti si jo s svojoj kervjoj pridobil, in si v njej vse k zveličanju potrebne perpo- močke, sosebno cisto besedo božjo in sedem svetih sakramentov zapustil. Za- volj te ljubezni tebe prosimo, vsmili se eres vse kristjane, kteri so, oh ža- 47 lost! že dolgo časa skoz nove nauke v blodnost zapeljani, od tvojega občin- stva ločeni in tolikih milosti obropani. Vsmilli se tudi čres tvojo zvesto čre¬ do , kteroj še se vedno volki v ovčjem oblačilu grozijo. Oh, ne dopusti, da bi se kdaj — skoz prazno govorjenje krivovernih, skoz Zapeljive bukve, skoz nevarne zaveze, alj časne koristi — nam zaklad svete , edino resnične in zveličanske katoške vere odvzel. O Je¬ zus! kteremu je dana vsa oblast na ne¬ bi in zemlji, zateri naklepe lažljivih prerokov in sovražnikov tvoje svete cerkve. Odpri taistim oči, ki v veri blodijo, da spoznajo edino zveiičansko cerkvo, zaveržejo vse časno, kaj bi njih zmotiti zamoglo, in voljno pridejo v njeno družbo; daj, da pride skoro srečen čas, da bo en pastir in ena ov- čarnica. Varji vse pravoverne kristjane pred vsem drugim vseh od svete cerkve za- verženih naukov, obrani njih napuha pameti, nezložnosti in razterganja v veri, duha soperstavlenja proti napre- postavlenim svete cerkve in vseh hudob, ki zadnič vero pokončajo* Varji me, o moj Zveličar, da ne bom nobenega krivovernika sovražil alj pogublenja vrednega deržal, ker le ti si nar pravičnejši vseh sodnik; varji pa me tudi, da mu skoz nekeršansko živ- lenje ne dam vzroka sveto resnično in zveličansko katolško vero zaničavati. Krepčaj me, da bom vsikdar, kder bom perložnost imel, proti krivim naukom mojih bojuval. Da pa tudi sam vneved- 1 nost in krive nauke nepadnem, tako bom rad vsako nedelo in zapovedani svetek tvojo sveto besedo poslušal in v mojem sercu premišluval. Jezus, Sin božji, pokaži tudi v naših dnovih — kaj si že skoz osemnajst sto let poterdil — da je tvoja sveta cerkva na pečini Pe¬ tra postavlena, in da nje nobena moč, tudi ako bi peklenska bila, ne bo mo¬ gla preobladati; da ti, večna resnica vedno per nas ostaneš in tvojo kraljest¬ vo, sveto katolško cerkvo , braniš in vižaš do konca sveta Amen. v B Oea naš...... Cešena si Marija. 3. Molitev k Bogu svetemu Duhu za mir med keršanskimi ladavci. Bog sveti Duh, Duh ljubezni in mi¬ ra ! ti si bil tolikotere narode k edinosti 49 svete vere spravil- Resnično te pro¬ sim, razsveli vse keršanske ladavce in njih svetvavce , in njim globoko v ser- se vtisni zapoved ljubezni, da se skoz '-ložnost in ljubezen ko resnične ker¬ sanske ladavce kazati in tvojo božjo <“ast braniti in razširjevati zamorejo. Zaduši v njihovem sercu pogibeljno bla¬ ga pohlepnost in časti zelenost, in daj njim resnično modrost, da bodo zamo- gli vsako nezložnost, ktera se njim z drugimi ladavci nagodi, v dobrem po¬ ravnati. O G ospod! iztiraj iz vsehker- šanskih kraljestvih hudoben boj,, in nje¬ ga nasledke — motenje svete božji služ¬ be, razuzdano zaderžanje, dragoto, bolezni in zatertja. Zderži, o Bog edinosti, tako moč¬ no potreben znotrajni mir (lezel, in da¬ leč od tvojega ljustva tiraj duha pun¬ tanje, ki med zravenprebivavci tako Strašno zlo razširja. Zvun toga dodeli tvojim služebni- kom uni mir, kterega svet dati ne za- more, mir duše, veselje dobre vesti. Raj, da bodo tebi naše serca vdane, in naši dnevi brez sovražnikov straha v miru ostali. Po Jezusu Kristusu. Amen. 3 — 50 — Molitev k dokončanju pobožnosti in k d o segnenju odpustkov. Spremi, o presveta Trojica, tote moje prošnje, ktere tebi v spoznanju moje nisokosti, pa v tcrdnem zaupanju na tvojo breskončno dobrotljivost da¬ rujem. Ti bos njih vslišala in mi bos časne kaštige , ktere sem si za moje grehe zaslužil, odpustila, ako bom sta¬ novitno v resnični pokori obstal. Do¬ deli meni, o moj Jezus, k temu tvojo milost Stori, da se v prihodnem vseh grehov ogibati, in vsaki nevarnosti in perložnosti k taistim vjiti zamorem; krepčaj me, da ves skoz greh storjen kvar, kako mi je le mogočno, popra¬ vim, in pohujšanje, ktero sem drugim vzrokuval, skoz nauk in opominanje, skoz čedno zaderžanje in gorečo moli¬ tev drugoč odvzemem. Daj mi milost, se čres moje grešno nagnenje bojuvati, vse zaprečke (zaderške) čednosti pre- obladati in se bres jenjanja za popol¬ nost in svetost živlenja potruditi. Kter- mu koncu hočem vse dolžnosti mojega stana na tenko spolnovati, sramoto, razžale in zaničavanje v duhu resnične 51 pokore voljno prenašati, in dela zado- stenja veselo opravljati. Daj mi potem, o milostivni Bo« - , odpušenje vsih zaslu¬ zenih kastig - , skoz brezkončne najem« Jezusa Kristusa doseči. Zato te pro¬ sim s celoj svetoj cerkvoj, ki se se na zemlji bojuje , alj ki se se v nebesih svojega preobladanja veseli. Amen. Očanaž.Cešena si Marija. (Vem dobro, ljubeznivi mladenči in device, in vsi izvoleni kristjani, da Mater nar čistejšo našega Gospoda Jezusa Kristusa radi veselo počastite , ker znate., da je celemu svetu skoz njo Bog nar veee do¬ brote izkazal, izkazuje, in tudi bo do konca iskozoval; zato vam litanije bla¬ žene Divice Marije tukaj razložim , da zastopite, čem Marijo počastite in do še se vašo serce bolj užge v pobožnosti do nje). Laurctaiiske litanije od preeiste Device in Matere Marije, Gospod, vsmili se eres nas! Kristus, vsmili se eres nas! Gospod, vsmili se eres nas! 3 * 52 Kristus, sliši nas! Kristus, vsliši nas! BogOca iz nebes, vsmili se cres nas! > Kog' Sin, Odrešenik sveta, vsmili se cres nas! Bog sveti Duh, vsmili se cres nas! Sveta Trojica, en sam Bog, vsmili se cres nas! Sveta Marija, Sveta Mati božja, * Sveta Divio Divica, Mati Kristusova, Mati milosti božje, (ki si nam, skoz rojstvo tvojega Sina milost bož¬ jo pripravila) Mati naj lepša, Mati naj čistejša, Mati naj svetejša, Mati bres vsega madeža, (ktere sve- 1a duša ni nikolj grehom omadež-j s vana bila) “ Mati nevtepena, (ktere devišna ei- stost ni nikolj bila ranjena) Mati ljubezniva, (ktera si, zavolj tvoje čednosti, vsem kristjanom ljubezniva) Mati precudežna, (ktera si le skoz en čudež vsegamogocnosti božje, Mati našega Odrešenika postala), 53 Mali našega »Stvarnika, Mati našega Odrešenika, Devica nar modrejša, (li od Duha svetega in njegove modrosti cisto napolnjena Devica) Devica častitljiva, Devica pohvalena, Devica mogočna, (Devica, ki per tvojem sinu skoz troje priproš¬ nje veliko zamoreš) Devica dobrotljiva, (ki si do nas ljudi polna dobrotljivosti in do- brovolnosti) Devica verna, (ki si po milosti bož-j ji zvesto delala, in ki tvojim od-) perto sercnim spostuvavcom skoz tvojo priprošnjo k pomoči prideš) Podoba pravice, (lepi izgled čedno¬ sti in svetosti) Sedež modrosti, (Devica, v ktere posvečenem krilu je modrost Oče¬ ta prebivala) Začetek našega veselja , (Devica, ktera si skoz rojstvo tvojega Sina zrok našega veselja poslala) Posodva duhovna, (Devica, ktera si, ednaka čisti in dragi posod- vi, z vsemi duhovnimi darmi na¬ polnjena bila) prosi za nas 54 Posodva časti vredna, (Devica, ki' si una posodba bila, ktera je skozi včlovečenje Sina božjega časti vredna postala) Posodba vse svetosti, (s sosebnoj pobožnostjoj nakincena Devica) Roža skrivna, (ti, ki si skoz tvojo čednost in vrednost Matere božje preč vsemi tvojega spola izvisena bila, ravno ko se roža skoz far- bo, lepoto in dišavo pred drugimi rožami povišava) Turen kralja Davida, (Devica, ki skoz tvojo mogočno priprošnjo per Vsegamogočnemu tvoje res-; nične spoštuvavce v obrambo pri— | mes, ravno ko turen, katerega je bil kralj David na hribu Sion Turen slonokosteni, (Devica, ki si tvojo telo in dušo v lepoti čisto¬ sti obranila) Hiša zlata, (Devica, ki se skoz tvo¬ jo čednost nar čistejšemu zlatu perspodobiš, in ki si, ednaka zlati hiši, prebivališe Sina božjega po-1 , stala) ... J Skrinja božjega mira, (Devica, ki si, ko skrinja nove zaveze, J e-j prosi za nas sa Kristusa našega zapovednika) v sebi zakrila) Vrata nebeške, (Devica, skoz kte- ro je Jezus k nam prišel, ki nam je zaperte nebesa odperl) Zgodna denica, (Devica, ki si, ko svetla denica, sobice pravičnosti, Jezusa Kristusa svetu bila ozna¬ nila) Zdravje bolenikov, (Devica, ki skoz tvoje priprošnje bolenikom zdrav¬ je pripraviš in ohraniš) Pribezališe grešnikov, (v ktere na¬ ročje mi vbogi grešniki hitimo,| da bi po tvoji priprošnji odpusenje) naših grehov od tvojega Nina do segli) Tolažnica vseh revnih, (ki kristja¬ nom zlehkotenje in tolažbo v nji¬ hovih potrebah milno sprosis per Bogu) Pomočnica vseh kristjanov, (Devi¬ ca, k kteri se ni noben kristjan perbezal, bres da bi v svojih po¬ trebah pomoči deležen posta!) Kraljica vseh Angeljov, Kralj ica vseh Patriarhov, Kralj ica vseh Prerokov, Kralj ica vseh Aposteljnov, , prosi za nas! 50 Kraljica marternikov, Kraljica spovednikov, Kralj ica vseh devic, Kralj ica vseh Svetnikov, O J agne božjo! ktero grehe sveta od- jemleš; zanesi nam o Gosod! O Ja gne božjo 1 ktero grehe sveta od jemleš; vsliši nas o Gospod! O Jagne božjo! ktero grehe sveta od- jemleš; vsmili se cres nas o Gospod! Gospod, vsmili se cres nas! Kristus, vsmili se cres nas! Gospod , vsmili se cres nas! Oče naš. Češena si Marija., M o 1 i m o. Pod tvojo pomoč in hrambo perbe- žimo, o sveta božja Porodnica! ne za- verži nase prošnje v naših potrebah, temoc odreši nas vselaj vsake nevar¬ nosti. O ti castitliva in blagoslovlena Devica , naša Gospa , naša Stednica, naša Besednica, naša Pomočnica. S tvojim Sinom nas pomiri, tvojemu Sinu nas priporoči, tvojemu Simi nas izroči. V. Prosi za nas, o sveta božja Porod¬ nica 1 Ib Da vredni postanemo Kristusovih obljub! ) ^ r s o 3 \ P N P 57 Molimo. Mi te prosimo , o Gospod! milost tvojo v nase serca vli, da vsi, kteri smo skoz Angeljsko oznaneoje tvoje¬ ga Sina Jezusa Kristusa včlovecenje spoznali, skoz njegovo terplenje in kriz k časti vstajenja pridemo. Skoz taiste¬ ga Kristusa Gospoda našega. Amen. T. Prosi za nas, o sveti Jožef! R. Da vredni postanemo Kristusovih obljub ! Molimo. Mi te prosimo, o Gospod! naj nam zaslužbe ženina presvete tvoje Matere pomagajo, da, kaj naša slabost ne mo¬ re doseči, nam skoz njegovo prošnjo ho dodeleno. Kteri živiš in kra li»j eš z Bogom Očetom v edinosti svetega Du¬ ha Bog od vekoma do vekoma. Amen. Salve Regina. Cešena si kraljica, Mati milosti, na¬ šo živlenje, sladkost in našo zaupanje, bodi cešena! K tebi kričimo zapušeni otroci Heve ; k tebi zdihujemo žalost¬ ni in objokani v ti solzni dolini. Zato, 58 o ti naša zagovornica, oberni k nam tvoje milostivne oci, in po tem revnem živlenju pokaži nam Jezusa blagoslov- len tvojega telesa. O dobrotljiva, o vsmilena, o sladka Devica Marija! V. Prosi za nas , o sveta božja Porod¬ nica ! K. Da vredni postanemo Kristusovih obljub! Moli m o. Vseffamogfocni večni Bog! kteri si telo m dušo preeiste Device m Matere Marije k vrednemu prebivalšu tvojega Sina skoz pripomoc svetega Doba pri¬ pravil, daj, da mi, kteri se nad nje¬ nim spominom razveselimo, skoz nje¬ no rnilostivno prošnjo od vseh prihod- nih nadlog in od večne smerti odreše¬ ni bomo- Skoz taistega Jesusa Kristu¬ sa , Gospoda našega. Amen. LITANIJE od vseh Svetnikov. Gospod, vsmili se cres nas! Kristus, vsmili se cres nas! Gospod, vsmili se cres nas! 59 K ristus, sliši nas! Kristus, vsliši nas! Bog Oca z nebes, vsmili se eres nas! Bog’Sin, Odrešenik sveta, vsmili se eres nas! Bog sveti Duh, vsmili se eres nas! Sveta Trojica, en sam Bog, vsmili se eres nas! Sveta Marija , j-o Sveta Mati božja, I o Sveta Devic Devica, f -• Sveti Mihael, / « Sveti Gabriel, ... } 5 Sveti Rafael, j Vsi sveti Angelji in Arkangelji, pro¬ site sa nas! Vsi sveti redi izvelieanih Duhov, pro¬ site za nas! Sveti Joanes kerstnik , prosi za nas! Sveti Jožef, prosi za nas! Vsi sveti Patriarhi in Preroki, prosite za nas! Sveti Peter, Sveti Pavel, Sveti Andraž, Sveti Jakob, Sveti Joanes, Sveti Tomaž, Sveti Jakob, 60 a -3 O Sveti Filip, Sveti Arnej, Sveti Mateuz, Sveti Simon, Sveti Tadeuž, Sveti Matjaš, Sveti Barnabas, Sveti Lukez, Sveti Marko, Vsi sveti Aposteljni in Evangelisti, prosite za nas! Vsi sveti jogri Gospodovi, prosite za nas! Vsi sveti nedolžni otročiči, prosite za nas!^ Sveti Stefan, Sveti Lovrenc, Sveti VincenS) Sveti Fabian in Sebastian, Sveti Joanes in Pavel, Sveti Kozrnas in Damian, Sveti Gervazi in Protazi, Vsi sveti marterniki, prosite za nas! Sveti Silvester, Sveti Gregor, Sveti Ambros, Sveti Augustin, Sveti Hieronim, Sveti Martin, 1 » > a a i ® o k p ca I OJ N P ^ a ° a (a P -r * p ■a a c a> 61 ra O s & s p a> Sveti Ni k lan z , prosi za nas! Vsi sveti Škofi in spovedniki, prosile za nas! Vsi sveti vueeniki, prosite za nas' Sveti Anton, Sveti Benedikt, Sveti Bernard, Sveti Dominik, Sveti Frančišk, Vsi sveti mesniki in leviti, prosite za nas! Vsi sveti menihi in pusavniki, prosite za nas! Sveta Marija Magdalena, Sveta Agata, Sveta Lucija, Sveta Neža, Sveta Cecilija, Sveta Katarina, Sveta Anastazija, Vse svete divice in vdove, prosite za nas! Vsi Svetniki in Svetnice božje, pro¬ site za nas! Bodi nam milostiv! zanesi nam o Go¬ ro -S O % spod! Bodi nam milostiv! vslisi nas o Gospod ! Od vsega hudega, resi našo Gospod! Od vsega greha, resi nas o Gospod! 62 0(1 vse jeze, Od nagle in neprevidene smerti, Od skušnjav hudiča, Od jeze, sovraštva in vse hude volje, Od duha nečistosti, Od bliska in hudega vremena, Od kuge, lakote in vojske, Od večne smerti, Skoz skrivnost tvojega svetega vclo- vecenja, j Skoz tvoj prihod, Skoz tvojo rojstvo, Skoz tvoj kerst in sveti post, Skoz tvoj kriz in tvojo terplenje, Skoz tvojo smert in pokopanje, Skoz tvojo sveto gorvstajanje, Skoz tvoj čudežni v nebo-hod, Skoz prihod troštarja svetega Duha, Na sodni dan, Mi vbogi grešniki, \ Da nam zaneseš, Da nam odpustiš, I Da nas k pravi pokori pripeljaš, f Da tvojo sveto cerkvo vižaš in ob-\ varješ, Da apostolskega pastirja in vse cer¬ kvene stane v tvoji sveti veri ob- 1 v» v J derzis, Da sovražnike svete vere ponižaš ,ij odreši nas o Gospod!_ Mi te prosimo, vsliši nas! 63 Da keršanskim kraljom in oblastni-^ kom mir in pravo edinost daruješ, j Da keršanskemu ljustvu mir in po¬ koj dodeliš, Da nas vse v tvoji sveti službi po-j terdiš in obderžiš, j Da nase misli k nebeškim želamj povzdigneš, Da vsem našim dobrotnikom z vee-' nimi darmi povernes, j Da nase, naših bratov, prijateljov in dobrotnikov duše od veenegal pogublenja odrešiš, •• j Da sadje zemlje daš in obderziš, I Da vsim vernim dušam veeni pokoj podeliš, Da nas vlišali hoeeš, O Sin božji, J O Ja gnje božjo, ktero grehe sveta od- jemleš; zanesi nam o Gospod! O Jagnje božjo, ktero grehe sveta od- jemleš; vsiiši nas o Gospod! OJ agnje božjo, ktero grebe sveta od- jemleš; vsmili se eres nas o Gospod! Kristus, sliši nas! Kristus, vslišinas! Gospod , vsmili se eres nas! Kristus, vsmili se eres nas! Gospod, vsmili se eres nas! Oea naš.Cešena si Marija.,,,.. mi te prosimo, vsliši nas! - 64 Psalm 69. O Bog'! gledaj na mojo pomoč, Go¬ spod, hiti meni pomagati. Osrarnoteni in osramuvani imajo biti, kteri moji duši skoduvati hočejo. Oni morajo pobegniti, in k sramoti ostati, kteri meni hudo želijo. Oni morajo skoro odstopti, in se sra- muvat, kteri pravijo; tako, tako, le prav nad njega. Pa vsi, kteri tebe isejo, se imajo v te¬ bi veseliti, in v tebi razveseleni biti! in kteri tvojo zveličanje ljubijo, ima¬ jo skoz rečti: Visoko hvaljen bodi, o Gospod! Jaz pa sem potreben in vbožen, o Bog, pomagaj meni. Zakaj ti si moj pomočnik, in Odrese- „ nik: o Gospod, ne odlagaj dolgo. Čast bodi Očetu in Sinu in svetemu Duhu, kako je bilo v začetku, sdaj in vsikdar in na večne čase. Amen. V. Zveličane stori tvoje služebnike. Kteri na te zaupajo, o moj Bog. Y. Bodi nam Bog močen turen- Proti našim sovražnikom. y. Ne dopusti , da bi sovražnik nas premagal. 65 It In otrok hudobni naj se ne loti nam škoduvati. y. Gospod, ne stori nam po naših grehih. It. In ne plačaj nam po naših hudobijah. y. Molimo za našega vikšega pastir¬ ja I. 1,1. Gospod , obderži ga , in živi njega, in stori ga srečnega na zemlji, in ga y. It. Gospod! daj vsem našim dobrotni¬ kom za voljo tvojega svetega imena večno živlenje. V. Molimo za verne duše v icah. It. Gospod 1 daj njim večni mir in po¬ koj , in večna luč njim naj sveti. y. Pusti nje v miru počivati. It- Amen. y. Molimo za naše nenazocne brate. It- Zveličaj, o moj Bog, tvoje slu- žebnike, kteri na te zaupajo. y. Pošli njim pomoč od svetega (iz nebes). It. In iz Siona obvarji nje. y. O Gospod, vsliši mojo molitev. It. In mojo vpitje naj k tebi pride. ne daj v roke njegovih sovražnikov. Molimo za vse naše dobrotnike. — 66 — Moli m o. O Bog! kteremuje lastno se vse- laj vsmiliti in perzanesti, vzemi gor na¬ se ponižne prošnje, da nas in vse tvo¬ je služabnike, kteri smo z lanci (ket- nami) grehov terdno zvezani, milost tvoje dobrote odveže. Mi te prosimo, o Gospod, vsliši molitve taistih, kteri te pohlebno pro¬ sijo, in zanesi tinv, kteri svoje grehe spoznajo, da tako tudi odpušanje in mir po tvoji dobroti dosegnemo. Skazi nam dobrotljivo , o Gospod, tvojo neizrečeno milost, da nas od gre¬ hov samo ne odvežeš, temne tudi od kaštig, klere si za taiste zaslužimo, odrešiš. O Bog, kteri se skoz greh razža¬ liš, in skoz pokoro potolažiš, poglej mi- lostivno na prošnje tvojega klicejocega ljustva, in šibo tvoje jeze, ktero smo si zavoljo naših grehov zaslužili, od nas odverni. Vsegamogocni večni Bog, vsmili se cres tvojega služebnika I. našega vik- šega pastirja , tvojega namestnika na zemlji, in ga vižnj po poti večnega živ- lenja , da bo skoz tvojo pomoč, kaj je 67 tebi dopadljivo, želel in ' l vso močjo dopernasal. O Bog, od kterega svete žele, do¬ bre djanja in pravične dela pridejo, daj tvojim služebnikorn laki mir, kakšega svet dati ne more, da bodo nase serca tvojim zapovedim povdane, in zdajni časi skoz tvojo pomoč bres straha pred sovražniki ovarvani in mirni- O Bog’, užgi nase obisti in serca z o g njo m svetega Duha, da bi tebi s čistim telesom služili, in se tebi z oči- steniin sercom dopadli. O Bog, Stvarnik in Odrešenik vseh vernih, dodeli dušam tvojih služebni- kov in služabnic odpušenje vseh gre¬ hov, da one milostivno odpušenje, kte- ro so vselaj želele , skoz bogaboječe prošnje dosegnejo. O Gospod, mi te prosimo, da ti ho¬ češ našemu djanju in opušenju naprej priti, in skoz tvojo pomoč naprej rav¬ nati, da se vse naše dela in molitve od tebe začnejo, in v tebi začete dokončajo. Vsegamogočni večni Bog , kteri gospoduješ čres žive in mertve, in se čres vse vsmiliš, ktere iz vere in djan¬ ja za svoje spoznaš; mite ponižno pro¬ simo, da loti, za ktere smo si naprej- 68 ■vzeli nase molitve opraviti, kteri se so na tem svetu per živlenji, alj so se že taistega lovili, skoz prošnjo vseh tvo¬ jih Svetnikov po tvoji dobrotljivosti edpusenje vseh svojih grehov doseg- nejo. Skoz našega Gospoda Jezusa Kristusa, tvojega Sina, kteri s tabo živi in kraljuje v edinosti svetega Du¬ ha, Bog oil vekoma do vekoma. Amen* Molitev za deželskega oblast¬ nika , O Bog, ti varih vseh kraljestvah, sosebno pa keršanskega kraljestva, daj tvojemu služebniku, našemu cesar¬ ju [., da on tvojo moc, skoz ktero on oblada, spozna in časti, da ker je on skoz tvojo navižanje deželski oblast¬ nik poslal, on tudi zkoz tvojo pomoč vselaj mogočen ho. Skoz našega Go¬ spoda Jezusa Kristusa, tvojega Sina, kteri s tabo živi in kraljuje, v edinosti svetega Duha, Bog od vekoma do ve¬ koma, Amen. Molitev za potrebe celega ker san s tv a. Vsegamogocni večni Bog, Gospod nebeški Oča! poglej z očmi tvoje bres- 69 končne milosti na našo težavo, nadlogo in potrebo. Vsmili se cres vse verne Kristjane, za ktere je tvoj edinorojeni Sin nas Gospod in Zveličar Jezus Kri¬ stus v roke grešnikov voljno prišel, in tudi svojo predrago kerv na stebli sve¬ tega križa prelil. Skoz totega Gospo¬ da Jezusa, odverni od r.as, milostivni Oca, dobro zaslužene kaštige, nazoč- ne in pridjoče nevarnosti, škodljivo puntarijo, vojske, dragoto, bolezni in žalostne uadložne čase. Razsveti tudi in poterdi v vsem dobrem duhovne in posvetne oblastnike, da vse vižajo, kaj je k tvoji božji rasti in našemu zveli¬ čanju in k miri in pobolšanju celega ker- šanstva potrebno. Dodeli nam o Bog mira! pravo edinost v veri bres vsega locenja in zmote, preoberni naše serca k pravi pokori, in poboljšanju našega živlenja. Vužgi v nami ogenj tvoje lju¬ bezni ; daj nam vroče žele k vsoj pra¬ vici, da mi, ko pokorni otroci v živ- lenju in smerti tebi prijetni in dopadlji¬ vi gratamo Mi tudi prosimo, kako ti hočeš, o Bog, da bi prositi morali za naše prijatelje in sovražnike, za zdrave in bolene , za žalostne in nadložne kristjane, za vse žive in mertve. Tebi 70 naj lio priporočeno vso našo djanje iti opnsenje , našo delo in opravilo , našo zivlenje in sinert. Pusti nas le tukaj se tvoje milosti vživati, in tam z vsemi izvolenimi doseči, da tebe v večnem veselju in zveličanju hvalimo in častimo. To nam dodeli o Gospod nebeški Oča skoz Jezusa K ristusa, tvojega ljubega Sina, našega Gospoda in Zveličarja, kteri s tobo in s svetim Duhom en Bog živi in kraljuje, na vekoma. Amen. Molitev mladenca . Prosim te ponižno, o moj B og! daj mi milost tebe skoz pred očmi imeti v celem mojem živlenju, in se skerbno vsega ogibati, kaj bi me zamoglo v nevarnost spraviti in tebe razžaliti. Daj mi pomoč, da bom se v vseh skušnja¬ vah in grešnih prilikah, v ktere bom proti volji prišel, na besedo mojega Zveličarja spomnil: „Zveličani so , ki imajo čisto serce, ker bodo Boga gle¬ dali “ Krepčaj me, da bom čres same¬ ga sebe vedno budil, in vsikdar tvojo voljo dopolnil Skoz Jezusa Kristusa, našega Gospoda. Amen. 71 Moli tet? divi c e. O moj Bog'! daj mi cisto serce in napolni me z resničnim čertenjom do vsega, kaj )»i le v nar mejnšeni zamo- glo čistost vtepsti. Daj mi milost, da bom v uri skušnjave na tvojo vsegamo- gočnost, pravičnost in vseganazočnost mislila, da bom budila in molila, da me ne bi kakša mičnost v »reli zapeljala in od tebe ločila. Zato te prosim s ponižnim in zgrivanim sereom skoz Jezusa Kri¬ stusa , našega Gospoda. Amen. Molitev otrok za svoje sta- r i s e . O Bog! ti hočeš, da moje stariše spoštujem; vli li sam v moje serce spož- tuvavnost in resnično ljubezen do njih; stori me njim pokornega; poverili njim vse dobro, kaj mi storijo, s časnimi in večnimi dobrotami; daj njim dolgo in srečno živlenje, in tudi milost iz ne¬ bes, da bodo skoz v čednosti rasli in po tem živlenju večno zveličanje dosegli, kder bodo tebi večno čast in hvalo z vsemi izveličanimi Duhi prepevali; skoz Jezusa Kristusa našega Gospoda. Amen. — 72 — Molitev hlapca ulj dekle. O nar slajši Jezus! ti si sam iz lju¬ bezni do nas človek poslal, daj mi mo¬ jemu gospodarju in moji gospodinji rav¬ no tako pokornost skazati, ko bi mi ti sam zapovedal, Z dolžno ljubavjo me do njih napolni; tebe pa le, mojega nar veeega Gospoda, daj mi eres vse ljubiti in se tebe eres vse bojati. Daj, da njim zvesto sluzim, in se tako do njih zaderzim, ko se dober otrok proti svojim starišom obnaša; daj, da v njih tebe poštujein in z resnično ljubezni do tebe njim vse storim. Amen. Mol itev za p r tj ate le. o Bog, ti si enkrat dar ljubezni, skoz milost svetega Duha, v serce tvo¬ jih vernih vlil, daj tudi tvojim sluzebni- kom in služebnicam, za ktere k tebi, Nardobrotljivejsi, kričimo vrnili proš¬ nji, vse, kaj je njihovim dušam alj te- lesam hasnovito, da tehe iz vseh moči ljubijo, in kaj se tebi dopadne , iz vse ljubezni storijo, skoz Jezusa Kristusa, našega Gospoda. Amen. 73 Molitev) za dobrotnike. O Bog-, skaži se mojim dobrotni¬ kom milostivnega, poverni njim vse dobro, kaj so mi že storili, alj se sto¬ rijo ; tolaži in razveseli njih zato , da tebe za prijeti mir hvalijo, jaz pa tvojo pravičnost častim; skoz Jezusa Kristu¬ sa, našega Gospoda. Amen. Molitev za sovražnike. O Bog, ti nas vse ljubiš, ko dober oca svoje otroke ljubijo; odpusti-, te ponižno prosim , mojim sovražnikom, ker ne vejo, kaj storijo; odpusti pa tudi meni vse, skoz kaj sem tebe razžalil; zato te prosim skoz Jezusa Kristusa, tvojega ljubega Sina, našega G ospoda in Zveličarja, kteri s toboj živi in kra¬ ljuje, v edinosti svetega Duha, Bog od vek do vek. Amen. Molitev za enega bol eni k a. O nar milostivnejšiJezus I taisti, kte- rega ljubiš, je bolen; ne daj, da bi mu njegova bolezen k smerti, temoc k tvo¬ ji časti in k njegovemu posvečenju in zveličanju bila. Ti si tolikim bolenikom zdravje in celo mertvim živlenje dodelil. 4 74 ohrani ga temu boleniku. Ti si vsega- mogoeen in nar dobrotljivejši, le reči eno samo besedo , in on bo drugoe zdrav. Da pa ne moremo vediti, kaj nam k dobremu sluzi, tako stori, kaj se tebi dopadne. Boleniku le poterpež- ljivost, nam pa resnično ljubezen do njega dodeli, in daj nam milost, tebe z njim tukaj v tvoji sveti cerkvi, alj pa vnebesah večno častiti. O vsliši nas o Jezus za voljo tvojega nar svetejše¬ ga imena. Amen. Kadar se vmirajočemu zvoni . Eden iz med kristjanov mojih raven- bratov in sester se zdaj s smertjoj bo¬ ri O nar slajši Jezus! daj zdaj vmira- joeemu srečno v tvoji milosti svojo živ- lenje dokončati. Krepčaj ga v veri, za¬ upanju in ljubezni. Pridi mu naproti z Angelji in izvolenirni Duhi, in sprimi ga v večno veselje, bodi pa tudi meni na mojo smertno uro milostiv in vsmilen. Amen. Molitev za srečno smert. O moj Bog! človeku je odločeno enkrat vmreti Tvoja sodba je pravič¬ na; tvoja volja naj se zgodi! Le za mi- 75 iost te ponižno prosim , da bi me nebi smert nagi orna nepripravnega zadela; ker je strašno v nespokori v tvoje ro¬ ke prepasti. Daj mi milost pobožno ži¬ veti in srečno enkrat v mr e ti* — Troj- noedini Bog, dodeli mi srečen konec ! Qča, daj mi smertni strah srečno pre- obladati Jezus, bodi mi pred očima, ka¬ dar bom mogel vmreti Sveti Duh, raz- sveti in krepčaj me, da bom v sveti veri do konca stalen ostal. — Sveta Marija Mati božja, Mati vs mil e n ja, raz- veseliteljca žalostnih, perbežalse greš¬ nikov, sprosi meni vbogemii grešniku srečno smert! — Sveti Jožef, prosi za me, da bom v pravičnosti vmerl! — Sveti Angelj varih, ne zapusti me, do- klič ne bom mojega popotvanja srečno dokončal. — Jezus, Marija, Jožef, prite mi na smertno vuro k pomoči! Amen. Molitev v kaksi lite revi* „Vsmili se čres me, Oča tolažbe in vsmilenja! vsmili se čres me, vbo- gega grešnika. Veliko hudega sem sto¬ ril in sem siterplenje zaslužil. To zdaj- no terplenje se z mojoj krivicoj ne mo¬ re prispodobiti. Prevelika ]e moja hu- 76 doba in premajhno je mojo terplenje. Pravičen si, o Bog 1 , moj Gospod! in pravična je tvoja sodba..... Vsegamo- gočni in nar vsmilenejsi Bog! ti nas grešnike nebičujes v nepravičnosti..... Tvoja skerb obseže vse, sosebno tvo¬ je služebnike, ki cista v tvojo vsmilen- je zaupajo. Zato te ponižno in zgriva- no prosim; ne stori z meno po mojih grehih in ne plačaj mi po mojih hudo¬ bijah, skoz ktere sem si tvoj serd za¬ služil, temoc po tvoji veliki milostivno- sti, ktera je breskončno veksa, ko so vsi grehi sveta. Gospod ! zvunaj pusti-s tvoj bič mene zadeti; dodeli mi zno¬ traj nepremagljivo poterpežljvost, tako da bodo moje vusta vednu tvoje hvale polne. Vsmili se čres me, o Gospod, vsmili se čres me in me podpiraj, ker ves , kaj mi je na duši in telesu po¬ trebno ; kajti ti si vsegavedejoči in vse- gamogočen, ki živiš in kraljuješ veko¬ maj.‘‘ Amen. (Sveti Augustin). Molitev v bolezni. „Narvsmilenejsi Gospod Jezus, mo¬ ja moč, mojo perbežalse in moj Odre¬ šenik, na ktercga verjern, v kterega zaupam in kterega ljubim; ti si moja 77 nar veksa sladkost, moj moren turen, in mojo zaupanje z mladosti- Rlidi me, vižar mojega živlenja! jaz te nasledu- vati hoeern. Podaj mi roko, Stvarnik vseh reci, ki si me iz zemlje bil stva- ril, s kostmi in žilami sklenil, in skoz tvojo smert meni živlenje dodelil. Čas je, da se prah znovie v prah spremeni in da se duša k svojemu Stvarniku in Zveličarju poverne, ki njo je bil na ti svet postavil. — Oh moj Gospod! od¬ pri mi dveri večnega živlenja, ki si za me nar sramotljivejšo smert na .križu bil priterpel. Vzemi me gor, vsmileni Bog! po tvoji veliki milostivnosti, kisi tudi razbojnika, kteri se je k tebi pre- preobernil, milostivno sprijel. Jaz sem reven, slab in bolen, in k tebi, o ne¬ beški vracnik! zdihujem. Posveti me, o Gospod! ker na te zaupam; ne pusti vekomaj mene v sramoto priti, lvdor pa sem, o vsegamogocni Bog! da tako prederzno s tabo govorim? Oh žalost! jaz sem vbogi grešnik!. Bodi mi milostiv, odpusti mi moje grehe. Jaz sem zablodna ovca, o zvesti pastir! isi njo, in njo nazaj pelaj v tvoj hlev k tvoj zvoleni čredi. Da bi mi ti skoz tvo¬ jo smert na križu ne bi bil pomagal, tako bi jaz resnično večno zgublen in zaveržen bil. Vsmilen Zveličar, kakso veliko milost in neizrečeno dobroto si mi skazal! Kako ti hočem zato dovolj hvaliti ? Ne zapusti me v teh mojih težavah, nar dobrotljivejši Oča! vsmili se čres me, sosehno na mojo smertno vuro. Bodi meni vbogemu grešniku milost iv. Bog-, moj Zveličar! reši me zavolj ča¬ sti tvojega imena; pelaj mojo dušo iz voze tega slabega telesa, da v tvoji hiši prebivam in tebe z vsemi Svetniki ve¬ komaj gledam, častim in hvalim.“ Amen. (Sveti Auguštin). KERSANSKE . Ker sanske p o d u c e n j a za mladost, Pervo poducenje. Od čednosti in njene kakorhiosti. 1 . V si ljudje čednost veliko cenijo in lju¬ bijo, in to cista po pravici. Ona člo¬ veka resnično in edino ožlahtni, njego¬ vo časno in večno srečo vterdi, in mu je nevsehnjen zvirajnk blagoslova in veselja. Le retki pa se za njo posker- bijo; le malokteri isejo to nar dragso blago, ktero samo ostane , ako vso premoženje tega sveta zgine, perdo- biti in si v lastnino perpraviti. Pred vsem je znanje čednosti človeku potreb¬ no , in tudi vednost, resnično od laž- ljive ločiti. Veči del ljudi si čednost po svojem nagnenju obrazi. Edni mislijo, da so ze čednosti vdani, ako se le nu- * — 82 — dobe ogiblejo, in nektere grehe čerti- jo, ako se le velikih in gnusobnih pre¬ greh zderž&vajo, na sebi pa se imajo pregrešite in slabosti, kterih, kak se vidi, ne poznajo, in nočejo poznati. Drugi mislijo, da že čednost imajo, ker cista natenko nektere pobožnosti oprav- lajo, in obderžavajo, per tem pa zno- trajni stališ svojega serca, in dolžnosti svojega stana vnemar pušajo- V tem zablodki imamo ljudi stem bolj pomilu- vati, ker za resnico deržijo, da po voz¬ ki cesti proti nebes a m potvajo, kdar se na širokem poti k peklu znajdejo : „Je pot, ki se ljudem vidi pravičen, govori moder, njegov konec pa pela v smert.“ Prireč. 14, 12. Čednost, moj kristjan, je ne per človeku, on ne more odločili, kako ho¬ če Bogu služiti; Bog, Gospod nebeš¬ kih čel, edino odloči, kako mu služiti imamo. V svetih bukvah nas sam uči, da čednost in modrost v njegovem strahu, in v strahu tega obstoji, kar mu je do¬ padljivo, Bog. je rekel k človeku, kak brumen Job govori: „Strah Gospodov je modrost, in hudega se ogibati, je vimi.“ Job 28, 28. Sveti Duh nas po 83 predgarju vuči: ,,Boj se Boga, in derži njeg° v e zapovedi, to je celi človek.“ Ekl. 12, 13. Kako da bi hotel recii V tem namreč obstoji vsa čednost, vsa dolžnost, vsa popolnomost, in vsa sre¬ ča človeka. K temu se je človek navo¬ dil, to je zadnji konec njegovega po- potvanja, in skoz to pride k resnični sreči. Zavolj tega pa se tudi v svetem pismi strah božji zdaj imenuje „zace- tek modrosti,“ in modrost sama, „zdaj popolnost, in venec modrosti. 44 II* Strah božji, ki je sama modrost, in čednost, pa je noben hlapcji strah ne, ki se kastige boji bres da bi greh cista sovražil, ampak tisti otročji in zve- licanski strah , ki pride od svetega Du¬ ha, in ki nas gledaje na ojstro pravičnost božjo , in na nesrečen stan leh , ki so se po grehu Boga ločili, od greha terd- no nazaj derži in straši. Je tisti strah božjih otrok, ki greh čerti, ker nar vikšo dobroto razžali, in se dobrega veseli, ker je Bogu dopadljivo. Mi se moramo Boga bati, ker je naš Gospod, in Gospod nebeških še- regov, nar strašnejši iz med vseh sod- 84 nikov, ki telo in dušo v pekel pahniti zamore. Strah nas mora biti, njega na serditost Tahiti, njega nar svetejšega razžaliti. Njemu, našemu stvarniku, našemu nar ljubeznivejšemu Očetu se zameriti, njega razžalostiti, nas mora groza hiti! Ker je naša nar vikša do¬ brota, nas mora skerbeti, da se njega ne ločimo, da ga ne zgubimo. Le greh edino je, ki se mu zameri, ki ga raz¬ žali, ki ga na serditost vabi, ki nas od njega loči, skoz kterega njega zgu¬ bimo. Greha se bati, se zato reče Bo¬ ga bati, in glej! v tem strahu obstoji resnična čednost. Vsaka druga čednost, ki se tega straha loči, in tega straha v sebi ne zaderžava, je lažljiva čednost. Kdor se ne boji Boga razžaliti, mu čed¬ nosti pomenka, alj njegova čednost je le zvunajni lisk — je le hinavšina. Prosi Boga za ti sveti strah! Je tebi ti strah lasten, tedaj imaš čednost, se vživaš milosti božje, njegovega bla¬ goslova. nar vikšega nebeškega mira, resnične sreče. Hudoba ljudi, tudi pe¬ klenskega sovražnika tebi škoduvala ne ho. Kdor se Boga hoji, se ničesar nema bati, pravi sveti Duh. Te resni- ce poterdijo sledeči izgledi is svetega pisma. 1. Čista Suzana. Ob času babilonske suznosti je ži¬ vela brumna in bogaboječa gospa is ime¬ nom Suzanna. Večkrat se je sama spre¬ hajala v senci svojega ograda. Enkrat sta dva stare,sa, sodnika ljustva skri¬ voma v ograd vlezla, se njej nabliza- la, in njej svoj nečisti namen, in svojo nesramno poželenje razodela. Njuvgle- dati rudečica oblije čedne obraz, in pa se več zavolj nesramnega terjanja hu- dobnezov, in nečistnikov. Ždihavaje povzdigne oči k nebesam, in zavpije: „Jaz, v stiski od vseh strani, ako to storim, moram vmreti, če pa tega ne storim, tako vašim rokam ne vjidem ! Deno hočem rajši bres djanja v vaše roke padniti, kako pred obličjom Go¬ spodovim zagrešiti.“ Nad tem nepre- strašljivem in serčnem zavdarjenju nju gnusobnega terjanja se stareša jako razjezita, in odideta. Bogaboječo, ko bi zakona vezilo raztergala, razglasi¬ ta, in njo za volj tega zatolzita. Po pričuvanju sodnikov je bila v sodbi k smerti kamenuvanja obsojena. Zeseje 88 sodnjimu mestu perbližuvala, ko je Bog 1 , ki nedolžnost varje in brani, Danielu njeno nedolžnost razkril. Daniel iz med ljudstva glasno zavpije: „Jaz sem ne¬ dolžen za voljo njene kervi.“ Vso lju- stvo se k njemu oberne, in on reče: ,,Jeli ste tako neumni, sini Izraelski, da bi bres razsodba, bres spoznanja resnice to hcerlzraelsko vmorili? f*!e en¬ krat sodite, ona sta do nje krivo pricu- vala!“ Mladi prerok se vsede med sod¬ nike in štarese ljusta, tolžljivca loči, in nju posebej isprasuje. V svojem pri- ruvanju se zapleteta, ker eden govori, da je njo pod mastikovim, drugi pa, da je njo pod slivnim drevesom grešiti vidil. Daniel nju pred ljustvom osra¬ moti, nju gerdo lažlivost in krivično pričevanje razodene; nasproti pa ne¬ dolžnost po krivici obsojene na svetlo potegne. — Suzanna je častila na glas Gospoda, Boga Izraelskega, ne samo, da se je njena nedolžnost razodela, ampak, ker je skoz njegovo milost pred grehom ohranjena bila. Z vesel- jom in radostjom je njo vso Ijuslvo do¬ mu sprevodih), stareša pa za volj nju krivičnega prieuvanja k smerti obsodi¬ lo in kamenuvalo. — Tolko je zamogel 87 — strah božji nad S u z a n noj I Vedno bo ona lepota svojega spola, in slavnega imena. Z nepostenjom pa in sramotoj kaže dogodivsina na staresa, ki sta bi- ia strah božji zgubila, in krivično do nedolžne pričuvala. Dan. 13. 2. Brumen duhovnik Eleacar. Drugi izgled resnične čednosti in bogaboječnosti imamo nad starim du¬ hovnikom Eleacar v dnevih kraljuvan- ja grozovitega Sirianskega kralja An- tioka. — Ti krivičen nevsmilnik 'je Ju¬ dom pod smertnoj kastigoj zapove¬ dal svinsko meso jesti, ki je njim v za¬ povedi prepovedano bilo. Eleacar se je serčno tej krivični zapovedi zopersta¬ vil, in se je hraberno branil vžitka pre¬ povedanega mesa. Bil je zato k smerti obsojen. Prijatelji starega duhovnika so se za volj tega globoko razžalostili; hotli so njega per živlenju ohraniti, in ga nagovorili, da bi si dal mesa per- nesti, ktercga zavžitek zapoved dopu- sa; on bi skoz to le na vides zapoved prelomil, kraljevi zapovedi zadostil, in svojo živlenje ohranil. Tedaj je odgo¬ voril bogaboječi starček: „Mislite, da se tako močno ostanik reven mojega 88 živlenja ljubim , da bi zverbu pozabil, kaj sem mojemu Bogu dolžen? Da bi se ravno skoz to grešno djanje togoti iievsmilnika vgenil, tako deno nikolj ne bi maščevanju mojega Boga odišel- Nikar! raji hočem vmreti, ko proti za¬ povedi mojega Boga greh storiti! Da se ne bo moglo reci, da sem v devet¬ desetim letu moje starosti zapoved bož¬ jo prelomil, in mladost in moje nasled«- nike pohujšal. Skoz mojo smert imajo izgled zveste čednosti prijeti, straha božjega se vucili, in do smerti zapo¬ vedi božje zvesto obderžavati. „Spre- vodili so vitežnega starceka k smerti, ki je v rokah grozovitnih rabeljnov vmi- raje zavpilGospod, kteremu je last¬ na sveta vednost, ti znaš, tebi je raz¬ krito , da bi se lehko bil smerti rešil, zdaj pa to terplenje, in boleenato smert veselo zavolj straha pred tobo podne- sem, in terpim. II. Mak. 6. 3. Brumen J ob, Kar je čednost, in strah božji, nas vuci dalje izgled brumnega poterplen- ca Joba. Gospod je sam sovražnika vprašal, jeli je na zemlji človeka našel, ki bi se, ko Job, Boga in greha bal? 89 Pismo pusti sovražniku odgovoriti : ,, Jeli se Job zastoju Boga boji? Jeli si ne njega, in njegove hiše z nasipom obdal ? Jeli si ne opravilj njegovih rok blagoslovil, in njegovo premoženje pom¬ nožil ? Naj ga le nesreča zadene, in čednost mu bo podletela!“ Bog je dal sovražniku oblast govorec: ,,Grlej, ves njegov glest je v tvojih rokah, le nje¬ govega živlenja se ne smeš dotekniti.“ Sovražnik je zdaj vso nesrečo čres brumnega, in v Boga zauplivega Joba privlekel. Sovražni in zdivjani ljudi so njegove njiva zaterli in pokončali", so mu črede in premoženje s silo vzeli; vihar je poderl njegove hiše , in je nje¬ gove otroke pod razvalinoj zakopal. Z vust bogaboječega deno ne bilo nobe¬ nega pritoženja slišati, za volj vse te nesreče. Izdal se je ponižno Bogu, ki je to dopustil, in je z velikim zaupan- jom v Boga rekel: „Gospod je dal, Gospodje vzel, ko je njemu dopadli- vo , tako se je zgodilo, naj bo Gospo¬ dovo ime hvaleno.“ Ko je sovražnik skoz nesrečo čednosti in zaupljivosti brumnega Joba ne mogel streti, in nje¬ govega serca od B oga odverniti, še gaje vdaril z betegom; ja celo njego- 90 vo telo je bilo s krastami pokrito* Pri- jatelji so nesrečnega Joba zapustili. On je sedel na gnojnem kupu, in si je svo¬ je mozolce trebil. Tudi prijatelji, ki so ga v revi obiskvali, so ne imeli za njega ne tolažbe, ne pomoči. Tudi že¬ na g-a je v nesreči sramotila rekoč: „Kaj ti zdaj pomaga, da si Bogu slu¬ žil? Kolni ga in umri.“ Job, ki je tudi vedno v nesreči v Gospoda zaupal, njej odgovori: „Ko neumna žena govoriš! Jeli nam je Bog česar dolžen ? Jeli on nima pravice z nami storiti po svojem dopadenju? Da smo dobro z njegove darežljive roke prijeli, zakaj bi tudi hudega ne bi od njega vzeli ?“ Kako zadovoljnost v vsakteriin poslanju božjim dodeluje otročji strah božji! Job je stanovit ob¬ stal v svojem zaupanju v Boga; Go¬ spod mu je nesrečo in beteg odvzel, in mu je vso zgubleno premoženje dodelil* 4, T o b i a s* V času Asirianske sužnosti je v Izraelu živel brumen in bogaboječi mož, z imenom Tobias, ki se je ničesar ne tako bal, ko boga z grehom razžaliti* Od rablje mladosti je sveti strah pred 91 grehom in vsoj krivicoj v njem bil Moč¬ no se je žalostil za volj nezbožnosti Iju- stva, in kdar so drugi gerdo malik- vavsko službo in razvuzdano veselje iskali, je išel v hišo Gospodovo Bogu svojih molitev in darov daruvat, in nje¬ mu služit. Bog mu je prikazal sina, ki mu je svojo ime dal, in ravno tisto čed¬ nost, in tisti strah božji v serce vsadil. Tobias je bil z ljustvom Izraelskim v sužnost Asiriansko odgnan, in je pri¬ šel v mesto Ninive. S smertnoj kašti- goj je bilo Izraelcom prepovedano svo¬ jih rnertvih pokopati. Ta prepoved je Tobiji ne braniti mogla se mertvim svo¬ jega' ljustva milostivnemu iskazati. Kralj to cnje, in zapove njega vmo- riti. Tobias je smerti vbežal, in še je le po smerti kralja drugod prišel v me- f sto Ninive nazaj. Po svojem nazajpo- verjenju je napravil gostovanje , in je po svojem sinu nektere pobožne in bo¬ gaboječe Izraelce povabil. Ko pa je pri kosilu slišal, da en Izraele mertev na Vulici leži, je na enkrat od mize vstal, truplo v svojo hišo prinesel, in ko je sobice zaišlo, pokopah Zavolj tega mu rodbina oponaša rekoč: „Že so te hotli za volj tega vmoriti, komaj si vbežal smerti, in pak drugoe inertve i poka¬ paš ?“ Tobias njim odgovori: „Ako se Boga bojim, se mi ne treba nobene oblasti na zemlji bati.“ Nek dan se je vtruden v svojo hišo povernil — vtru- den od del milostivnih, in je zaspal. Tedaj je toplo blato iz laslovienega gnezda v njegove oči padnilo, in on je oslepil. Zavolj tega pripusenja in obis- kvanja je Tobias ne godernjal, ker je vedil, da je od Gospoda prišlo. Ako ravno je slep, od prijateljov zapusen, vjet v ptnji deželi, in veei del svojega premoženja obropan bil, je deno ne bil pobit in žalosten , ampak je hvalil Go¬ spoda zavolj njegovega obiskvanja, in se je le jokal za volj reve in grehov svojega ljustva. „Gospod, ti si pravi¬ čen / 4 je zavpil, „in vse , kaj sloris, je vsmilenje, resnica, in pravičnost. Spomni se mene, ne maseovaj se za volj mojih grehov , in se ne spomni na moje in mojih starsov hudobe. Bili smo tvoji zapovedi nepokorni , zato smo nevernikom v rop, sužnost, smert, sra¬ moto, in osramuvanje izdani bdi- Sto¬ ri, o Gospod, po tvoji volji, in mojo dušo v miru sprejmi.‘ k Nič je ne za- moglo njegovega zaupanja v Boga ska- 93 liti, nj e g-°v e poterpežljivosti vtruditi, in mira njegovega serca zmotiti. No¬ bene krivične stopinje je ne storil v svojem vbožtvi. Ko je edno večer ne¬ poznanega kozlička v hlevi bleketati cul, je preplašen svoji ženi rekel: „Glej, morde je vkradjen, poverni ga svojemu lastniku, kajti ne je dopušeno kaj vkradjenega jesti, alj se le dotek- niti.“ Slab ino blizo smerti je bogabo¬ ječi oča svojega sina pozval, in muje rekel: „Moj sin, poslušaj moje bese¬ de, in nje globoko v tvojo serce vtisni. Vse dni tvojega živlenja imej Boga v tvojem sercu, in se varji grešiti! Po- štuj tvojo mater, dokler bo živela, in nepozabi, kaj je za volj tebe prestala. Daj almožno od tvojega premoženja* in neodverni tvojega obličja od vbožca. Bodi milostiv in darežljiv! Imaš mno¬ go , daj obiljno , imaš malo, podeluj tudi od tega malega voljno. Almožno reši greha, in večne smerti. O kak za¬ upljivo pride pred Boga, kdor je ljubil in tolažil vbožce! Skerbljivo se varuj vse nečistosti, in sveto živi s tvojo že¬ no , ktero ti je Bog odločil. Napuh naj ne gospoduje neti v tvojem sercu, neti v tvojih besedah ! Kdor ti je kaj delal, 94 daj mu hitro svojo plačo, in ne zaderži pri sebi plačila delavca! Daj almožno od kruha in vina pri pogrebu brumnih; ne jej, in ne pij z grešniki! Nikdar ne stori drugimu, kar ne želiš, da bi se tebi storilo* Ne zaupaj samo na se, am¬ pak rad poslušaj svetvanje pravičnih* Vsikdar Bogu zvest ostani, in ga hvali v vsakim poslanju in pergodenju. Pri vseh tvojih opravilah per njemu svet iši* Neboj se ničesar; če mi ravno sro- maško živimo, pa bomo dosta dobrega imeli, ako se Boga bojimo, in se gre¬ ha varjerno.“ O srečen otrok, ki takse navuke modrosti in straha božjega za- dobi! Tobias seje ne vmerl, in je do¬ sta tolažbe od Gospoda prijel potem, ko je v skušavanju obstal- Bog je nje¬ ga s svojimi blagoslovil, mu je na ču¬ dovito vižo vid povernil, in mu je dal velikega veselja se nad svojim sinom včakati. Ko mu je bila zadnič posled- na vura pritekla, seje enkrat vse svo¬ je vkup zbral, in njih je s solznatimi očmi po očetovo čista milno in ljubez¬ nivo opomenil Bogu zvesto služiti, in do bližniga pravičnim in ljubeznivim biti. V sto in drugem letu svoje starosti je vmerl. Vučimo se naj , kak se imamo 95 Boga iz mladosti bati. Bog vse blago¬ slovi in brani, ki rtiu zvesto služijo, in se njega bojijo. „Zveličan, ki se Bo¬ ga boji.“ Pšl. 111. Drugo poducenje. Od ljub e z ni do Boga . 1 . „Spomni se tvojega stvarnika v dnevih tvoje mladosti." Ekl. 12, 1. Posvecvaj Bogu pervino tvojega živlenja, pervo gibanje in nagnenje tvoje duše! Alj, kak, bi le smeli nar lepše dneve živlen¬ ja, ki bi moglo cisto božjo biti, raz- veselenju in pražnoci sveta daruvati? Le Bog zamore serce vdovoljiti; le on je vse ljubezni vreden. On je nar vik- ša dobrota, nar popolnejneša ljubezen, ljubeznivejši, ko vse stvari vkupej. Vsa zedinjena lepota , in ljubeznivost nar popolnejših duhov je nasproti njegove lepote in ljubeznivosti le mrak in senca. Zavolj tega obstoji vsa sreča in vso ve¬ selje 'Svetnikov v gledanju in ljubezni njegovi. Ako bi zaverženi le en hip po stoletnim tei’plenju njega gledati in 96 ljubiti zamogli, bi se tolažili in veseli¬ li; bi ga ljubili, in bi ga imeti želeli, pa tega ne premorejo, in to je njim pe¬ kel. Tito zamoreš, o človek, ti imaš serce, da ga ljubiš. Ako ga ne ljubiš, si neobčutljivejši in terdejsi, ko zaver- ženi Angelci. — 11 . „Z večno ljubavjo sem te ljubil,” govori Gospod po Jeremiju preroku. Ja, Bog je tebe poprej ljubil; prej, ko si se narodil, te je ljubil; pred mno¬ gimi drugimi, ki bi mu bili bolj gore¬ čo služili, je tebe stvaril. Tebe greha in večne smerti rešit je svojemu edino- rojenemu Sinu ne perzanesil. Edinorojeni Sin Očeta je za te na križu svojo živlenje daruval; ponovi vsak dan svojo neizmerno ljubezen v daritvi svete mese, da bi tebi milost in večno živlenje pripravil! Vse dobrote telesne in dušne so njegov dar, in sve- doetvo njegove neizmerne ljubezni do tebe- V svoji ljubezni bo te popolnoma srečnega storil! Nobena mati je ne to¬ liko za svojega otroka storila, kar je on za te storil. Nobeno materino ser¬ ce ne more ljubiti, ko Bog tebe ljubi. 97 Ničesar drugega za svojo ljubezen ne terja, ko tvojo serce. ,,;\loj sin, moja hcer“ govori on, daj mi tvojo serce, in tvoje oci naj moje ceste ohranijo, ■prirec. 23, 26. „Bodi zvesti do smerti, ] n hočem ti venec zivlenja dati.“ Skriv. razod- 2, 10. Svojo veličastvo ti oblju¬ bi, ako ga ljubiš, in mu zvesto služis. O ko bi nezahvalen bil, da ga ne bi ljubil, in s celega serca ljubil! lil Ljubiti ga moraš ne toliko za volj milosti in dobrot, ktere ti je skazal, za volj veselja in velicestva, ktero ti je obljubil, ampak za volj njegove neiz¬ merne popolnomosti in ljubeznivosti. On je sama ljubezen in dobrotljivost, nar viksa in nar popolnejša dobrota, in zato nase ljubezni breskoncno vre¬ den. Jeli je najti iinenitnejsa in vred¬ nejša rec ljubezni, kak je on? On ho¬ če tudi, da ga ljubimo. Ljubezen bož¬ ja pa mora sercna in posebna ljube¬ zen biti. Ako te sercne ljubezni ne ima¬ te, ako vam cisto rahlje občutijvosti pomenka, ako ga zvermi vseh drugih reci ne ljubite, in vsem recani ne pred¬ postavite , ako ste ne pripravni, raji 5 98 vsemu veselju odrecti, ko se prijatelj¬ stvu božjimu odpovedati, raji vso po¬ svetno premoženje zgubiti, ko njego¬ vo ljubezen , raji vmreti , ko Boga le z enim grehom razžaliti, tedaj je vaša ljubezen ne resnična, ne posebna lju¬ bezen. S svetim aposteljnom Pavlom morate zavpiti: „Kdor bo nas ločil lju¬ bezni Kristusove? Nadloga alj strah? alj glad? alj golota? alj nevarnost? alj preganjanje? alj mec ? za glavo deržim, da me smert, ne živlenje, ne Angelci, ne oblasti, ne moči, ne pri- cijoci, ne pridoco, ne silnost, ne viso¬ kost, ne globlina, ne nobena druga stvar nas zamore ločili ljubezni božje, kteraje v Kristosu Jezusu našemu Go¬ spodu* 44 Rim 8, 35. — B res ljubezni ne hasni nobena vera, nobeno znanstvo, noben jezikov dar, nobeno dobro delo clovecjo kaj, ravno tisti apostelj vuci. Bres ljubezni ne nobenega zaslužlji- vega djanja, le tim, ki Boga ljubijo, vse v dobro prihaja, in le njim bo ve¬ nec živlenja dodelen. Ako v ljubezni božji vmerjes, tako si izvoljeni. Da milost srečne smerti dosegnes, moraš večkrat za milost ljubezni prositi, in se v tej ljubezni vaditi* To ljubezen gore- 99 eo zeli, in ti bo dodelena. Premišluj večkrat ljubezen trojno edinega Boga, m tvojo serce bo z ljubezni do njega gorelo. Evharist, in tega zena Marija* Dva pušavnika sta dolgo k Bogu za milost zdihvala njemu popolnoma slu¬ ziti. Enkrat je en glas njima rekel: Pojdita v mesto Aleksandria, tam bo- ta moža z imenom Evharist, in tiga ženo Marijo našla, ki Bogu popolnoma služita* Od tih se moreta, Boga ljubiti in mu služiti, vuciti Napotila se sta, in prišla v mesto Aleksandria, in spra- šuvala vec dnevov po Evharisti, in ti¬ ga ženi,,, pa nihče je ne hotel teh po¬ znati. Z e sta se hotla domu poverniti, ko še sta pred dvermi nektere hiše sro- maško ženo zapazila, in njo poprašala, jeli nekterega Evharista pozna* „Moj mož je,“ žena odgovori: ,,Tedaj je te¬ bi Marija ime,“ nji pušavnik reče. „Ta- ko je, pa kdor moja očeta je vama mo¬ jo ime povedal?" ,,To z imenom tvoje¬ ga moža sva od višišega glasa slišala je bil odgovor, in sva prišla ž njim govorit*" — Na večer je Evharist malo čredo ovčjo damu prignal. Pušavnika 5 * 100 sta ga obinila, in prosila, de bi njirna vizo svojega živlenja razkrib ,,Vbožen sem,“ je začel: „lNe pripoveduj tega , 44 sta rekla, „temoc povej nama, kako vi dva Bogu služita / 4 „To morata naju vueiti, moja očeta! jaz sem le vbožen in nevucen pastirc, ki ne vem, ko bi Bogu služiti in ga ljubiti mogel . 44 „Na povelj božjo sva prišla , da naju pod¬ učiš, ko Bogu služiš , 44 mn odgovorita, Ker to enkrat vediti poželita, ko Bo¬ gu služim, tako znajta. „Imel sem bo¬ gaboječo mater, ki so me že v rahljih letali navueila, vse z ljubezni do Boga |t*riti in terpeti- Z mladosti sem se po njihovih navukih ravnah Z ljubezni do Boga sem poterpežljivo posvarjenje in kaštigo prijel, z ljubezni do Boga sem se zderžal vse sladkojedi in vsake¬ ga grešnega veselja, V tem sem se vadil celo mojo živlenje. Vse sem sto¬ ril z ljubezni do Boga. Vse se storim s te ljubezni. Z ljubezni do Boga vsta¬ nem v jutro, z ljubezni do njega mo¬ lim mojo juterno molitvo, in z ljubez¬ ni do njega se na mojo delo podam, Z ljubezni do njega spim in jem; z ljubezni do njega si odehnem, in z lju¬ bezni do njega terpim glad in zimo> 101 vročino, vbožtvo in bolezen. Z mojo ženo, ko z sestro živim, bres otrok, v božjim miril. Ko jaz, tako živi tudi moja žena. Časnega premoženja le ma¬ lo imam zvun te male ovčje črede, ki mi je erbsina od mojih stari,sev. Bog je blagoslovil moj glest, in jaz sem do¬ volj bogat. Moje dohodke na tri dele razdelim: ednega dam cerkvi, drugiga vbožcom, in od tretjega jaz z mojoj ženoj živim. Moja hrana je vbožna in pičla, deno njo zavžijem, z ljubezni do Boga, kakorsnaje. „Ko sta ga pusav- nika pobarala, alj tudi sovražnike,ima, je Evharist odgovorilKdo je bres sovražnikov? Sicer se varjem, komur kaj hudega storiti, koga razžaliti, alj kaj hudega čres koga govoriti, deno imam sovražnike in nevosljivee. Nič hu¬ dega pa njim ne želim, njih ljubim, in se trudim, njim služiti in dobro storiti. Hudo obrekvanje in krivo dolženje prelerpim z ljubezni do Boga, bres kteriga volje tudi las z glave na pade. To je viža najega živlenja; tako Bogu služima. Z velikim začudvanjom čres to vižo živlenja sta pusavnika slovo vzela, in sta se moč¬ no vesela povernila domu , ker sta ta- 102 ko lehki primočk k popolnomosti zve- dila. — Nasledvajmo isgled Evharista, opravlajmo vse nase dela v pričo Iioga, z ljubezni do njega. Mi bomo skoz to številu zvoljenih pridruženi. Nobeno oko še je ne v idilo , nobeno vuho sli¬ šalo , nobeno serce občutilo, kar je pri¬ pravil Bog tim, ki ga ljubijo! Tretjo poducenje. Od nasledvanja Jezusa v mladosti in v celem zivlenju. Ako k svetosti priti hočemo, mo¬ ramo Jezusa nasledvati. On je nar sve¬ tejši med svetimi, in nar popolnejši iz- gled Svetosti. Da bi vse posvetil, je hotel različno starost preživeti; da bi vse k svojemu nasledvanju geniti mo¬ gel, je vsem ednak hotel biti, le v gre¬ hu nikar. „Za volj tega zroka,“ govori sveti Irenej, „je on otrok postal, da bi otročiče posvetil. Ponižal se je do otročičev, da bi nje izvišal. Mlad je bil, da bi mladost vučil modrosti, ker njih je k svojemu nasledvanju poklical.“ 103 Po tem božjem izgledu ima mladost svoje misli in djanja naravnati. V mnogih redih je dal Sin božji na zemlji nar lepši izgled. Pervi izgled je njegovo ponižno skrivno živlenje. Trideset let je nepo¬ znano vNacaretu živel* Le njegova mati in njegov rednik sta to živlenje pozna¬ la. Hotel je skoz to mladost v učiti, ko se more praznega postenja ogibati, ne po časti in visokem prestimanju sveta hrepeneti, ampak iskati, se le na skriv¬ nem Ilogu dopadniti, slarisom in na- prepostavlenim skoz ponižnost, zastop- nost, in lepo zaderžanje v besedi in v djanju veselje delati. Drugi izgled je njegova brumnost. V dvanajstim letu svoje starosti je isel s svojimi starisi v Jeruzalem, v cerk- vo božjo, ko vsi brumni Izraelci, svo¬ jega Očeta molit , besedo božjo, ako ravno je nar viksi vučenik bil, z vust mesnikov in pismovučenih poslušat, in z ljustvom daruvat. Po njegovim izgle- du ima mladost v hišo božjo hodili, se pri nar svetejši daritvi novega zakona (sveti mesi) znajti, v predgah in ker- šanskih navukih besedo božjo posluša¬ ti, svete Sakramente prijeti, vednost 104 zveličanja , in tudi zveličanje skoz mes- nike, služavnike Kristusove in delitele svetih skrivnosti iskati, svetke Gospo¬ dove in Svetnikov božjih po vrednim svetiti, in se v čednosti in pravičnosti Gospodu celo daruvati. — Tretji iz » led je njegova cudnovita ponižnost. ,,I.sel je z njimi nazaj v Na- caret, in njim je bil pokoren,“ nam pri¬ poveduje sveti evangelj. Luk. 2, 51. i ti izgled mnoge sine, O CT . ? v ■..*.- . in neei-j: O «.aicsa sramota njun, ako starise, kterim so za Bogam živlenje in vse dolžni, kar imajo, in kar so, ne spoštujejo, in ne vbogajo, ker je Sin božji svojim starišom, kterih Gospod je bil, pokoren bili kako bodo se mo¬ gli za volj svoje nepokorsine zgovoriti pred njim, svojim prihodnim sodnikom, ker je izgled pokornosti njim dati ho¬ tel ? Kersanski sini in hčere, učite se od vašega Zveličarja, od Sina božje¬ ga, ko imate vašim starisom pokorni biti in njih vbogati! Pokorsina je bolj¬ ša, ko daritev. Ceterti izgled je njegovo prihajanje v modrosti in ljubeznivosti pred Bogam in pred ljudmi. „Jezus pa je rasel na modrosti starosti in milosti pri Bogu 105 in ljudeh/ 4 Luk, 2, 52. Deno ne, ko da hi Sin božji resnično v popolnomo- sti prijemal (rasti!), bil je ja nar po¬ polnejši, temoc je vedno več in več lju¬ dem svojo božjo popolnomost razodel, ravno ko solnce vedno taisto svetlobo ima, in se deno vedno v lepši lepoti in svetlobi kaze, skem bliže poldnevu pri¬ haja. Hotel je mladosti lepi nauk dati, da, ko na letah raste, v modrosti in čednosti priraste, svoje moči v dobro oberne, se pomladka svojega živlenja k setvi posluži, da bo se mogla v je¬ sen žetve pričakati. Mladost se ne sme grehu in razvuzdauju izdati, ampak v dolžnosti in svetosti živeti. Sveto in ne¬ dolžno živlenje je poštenje mladosti, in njo stori Bogu in ljudem povoljno in ljubeznivo. — Alj žalost! kdor se ne bi razjokal nad našoj mladostjoj, ko se vidi, kako se od Boga in dobrega od¬ vrača , kako pervo nagnenje svojega serca, ki bi Bogu posvečeno biti mo¬ glo, k hudimu in grehu obrača, in ko narpoprej se um zbudi, že laži in hi- navšini služi? Ko z letami, na mesto modrosti in čednosti, v grehu in hudo¬ biji raste? Oblačilo pravičnosti, ktero jejpri svetim kerstu od Boga prijela, * 100 že v rahlih lelah skoz nepokoršino, laz, razvuzdanost, sopervstavlanje iti druge grehe ognjusi. — Glej keršanska mla¬ dost, tvoj Zveličar in Odrešenik, Sin božji, je otrok postal, da tebi izgled da, ko se ze v pervi otročji dobi imaš, Bogu, čednosti, in nedolžnosti posvecu- vati! O kako slabo tvojega Odrešeni¬ ka nasledujes, ako nar lepše leta tvo¬ jega živlenja v grehu in razvuzdanju preživiš, namesto čednosti se hudobije ucis, in skoz to tvojo časno nesrečo, si¬ cer tudi večno pogublenje vkorenis! Gledaj na tvoj božji izgled, muci se od njega pokornost, postuvanje, lepo za- deržanje, zmernost, brumnost, in mo¬ drost! Nasleduj ga, da zveličanje, kte- ro je tebi oblubil, zadobiš! Tudi v poz¬ nih letah se po tim izgledn ravnaj 1 JMasleduj vedno njegov izgled pobožno¬ sti, svetosti, pokorsine do smerti, lju¬ bezni d° Boga in ljudi, Bogu izdanja v vseh pergodbah živlenja, poterpežlji- vosti vterplenju, in pravičnosti- ¥ vsem je on nas izgled. Zivlenje, ko je on na zemlji živel, je tebi k časti in postenju pred Boffom in ljudmi. Kako hočemo • ® | j« v |» v njegovo kraljestvo večnega veselja, in večne velicasti priti, ako se po na- sem hudobnem nagnenju ravnamo, ve¬ selje , in razveselvanje tiga sveta iše- mo, krivičnosti in grehu živimo, in ne- poterpežlivo časno terplenje nosimo ? Naso zivlenje se more njegovemu živ- lenju pripodobiti. Za volj tega k nam klice: „Kdor hoče moj ueenc biti, naj samiga sebe zataji, naj vzeine svoj križ na se, in naj me nasleduje.“ „Kder sem jaz,“ je njegova obljuba, „bo tu¬ di moj služebnik.“ Kristjani se imenu¬ jemo , da nasledvamo zivlenje Kristu¬ sovo. O naj ne nosimo tiga imena za- stojn, temoc naj ga nasledujemo! 1. Brumna Doroteja. Otročiče z ljubavjo do Jezusa na¬ polniti , in njih k nasledvanju njegove¬ ga izgleda opominjati in ravnati, je ve¬ liko. Nektera vdova maliga premožen¬ ja, pa velike skerbi za dobro izrejenje svojih otrok, je bila hčer imela z ime¬ nom Doroteja, ki je v desetim letu jako živetna in raztrosliva bila. Bala se je, da bi se njeni otrok v pajdasenju dru¬ gih verstnic spačil in spridnil, dala ga je zalo, ker je njej časa pomankalo, ga brumno izrediti, neki čedni uciteljci, ki bi ga lepo in čedno izredila. Mlada 103 Doroteja seje pri svoji reditelje! brum- ni dve leti zaderžavala, in je ne samo v vsem znanju, temoč tudi celo poseb¬ no v čednosti nar lepše napredvala. Vse nauke in opominjanja svoje ljublene re- diteljce sije veselo v svojo serce vsa¬ dila, posebno pa opominjanje, vse svo¬ je djanja po izgledu Sina božjega, Je¬ zusa Kristusa, ravnati. Ko se je do¬ mu vernila, je bila veselje celi hišni družbi. Krotkost, pokornost, zmer¬ nost v besedi in djanju, jasnost, dobro- voljnost pri delu, in vsaki protivnosti, čistost, sramožljivost, povoljnost in strežbo želnost bres vse praznote, lju¬ bezen do molitve, vedno zedinjenje z Bogom, ljubezen do bližniga, bres nar mejnšiga obrečenja, so bile nar lepše čednosti njeniga serca, in so njo pred Bogom in vsemi ljudmi ljubeznivo sto¬ rile. Za volj njeniga lepiga in sramo- žljviga zaderžanja je njo cela fara ve¬ liko ljubila in prestimavala. To je njej veliko sovražnikov zbudilo. Nektere verstnice so njo za svetohlinko razgla¬ sile. Doroteja je to deno tiho prenesla z ljubezni do zvojega Zveličarja. Vsi so njeno nedolžnost poznali, in obrekvan- je je njenim sovražnikom prišlo k ne- 109 poštenju in sramoti. Gospod Fajmoster, ki so milost božjo v njej, in moe nje- niga izgleda na vse , ki so njo obdali, z veseljom spazili, so po njenem živ- lenju sprašuvali. Doroteja je od tega njim pripovedvala* „Malo storim,“ je govorila, „v primeri na to, kar bi sto¬ riti mogla. Moja rediteljica mi je ojstro naročila, Jezusa Kristusa v vsem za izgled imeti. Po njenih naukih se tru¬ dim storiti. Ko se prebudim in vsta¬ nem, premišlavam božjo dete Jesusa, ki seje v svojem izbudenjuBogu, svo¬ jemu nebeškimu Očetu daruval. Po nje¬ govem izgledu sebe in vsakda.šne moje dela ravno tako Bogu darujem. V mo¬ litvi drugoc v duhu Jezusa premišla¬ vam, ko je k svojemu Očetu molil, in zedinim moje serce ž njegovim nar po- božnejšim sercom. Pri delu premislim, Jezus je za mojo zveličanje delal, in moje dela in trude ž njegovimi zedinim, nje opravljam z ljubezni do njega, in z zdanjom v njegovo nar svetejšo voljo. Šemi kaj zapove, tako mislim, ko je Jezus zapovedi svoje matere Marije, in svojega odhranitelja Jožefa na zemlji spolnjaval, in mojo pokornost zedinim ž njegovo pokornostjo. Morem kakšo 110 terdno in težko reč opraviti, tako mislim, moj Zveličarje z ljubezni do me bil poko¬ ren do smerti, celo do smerti na križu, spolnim tedaj težko povelenje poterpež- ljivo, ako se je steni bolj mojisvoj volji protivno. Na obrekovanje in razžaljive besede nič ne odgovorim, gledaje na Je¬ zusa, ki je pri krivičnih tolžbah, obreko¬ vanju, sramoti, in osramotenju, svojih ust ne odperl, in je ne sopergovoril. Bil je nedolžen, jaz pa sem gresnica, in si več žalnega zaslužim , ko se mi zgodb Po Jezusovim izgledu sem pri jedi mernosti vdana, in jem, da moje moči k delam za čast božjo ohranim; mojo počutljivost zateram z ljubezni do nje¬ ga, in si mislim pri netečnih jedih na žolč in ocet, s kteriin so rnu sovražni¬ ki gorečo žeju na križu vgasnili. Ako sem lačna, in si ne imam s kom glada vgasniti, tako se spomnim : Jezus se je stirdeset dnevov in noči z ljubezni do mene postil, da bi grehe požertnosti zbrisal. Ako sem v kterim veselim paj- dastvu, tako mislim na prijazno in sve¬ to pajdasenje Jezusovo z svojimi učen¬ ci. Ako nedostojne in hudobne besede in pogovore slisim, in greh storiti vi¬ dim, tako prosim Boga za odpusenje in 111 vsmilenje, in mislim na žalost, ktero je serce Jezusovo pri razžalenju svo¬ jega nebeškega Očeta občutilo, Ako se na bresštevilne grehe in hudobije spomnim, s kterimi ljudje Boga razža¬ lijo, tedaj se moje oči posolzijo, in se na solze Jezusove spomnim, kdar je rekel: „Pravičen Oča, svet je tebe ne spoznal/ 4 Joan. 17, 25. Ako se nabli- žam sakrament svete pokore prijeti, te¬ daj v duhu pregledujem veliko žalost mojega Zveličarja na oljski gori in na križu. Pri daritvi svete meše zedinim mojo serce in mojo dušo z Jezusom, in želim per tim nar svetejšim daruvan- ju z unim namenom biti, z kterim se Jezus sam na naših oltarih k nar vik.ši časti svojega Očeta, k odpušenju na¬ ših grehov, za zveličanje ljudi pod po¬ dobami kruha in vina skoz mešnika da¬ ruje, Ako čujem Boga hvaliti, tako se v Bogu mojo serce razveseli, in se spom¬ ni hvalne pesme Jezusove po noterpo- stavlenju nar svetejšega oltarskega sa- kramenta na večer prej, ko je terpel in vmerl. Se na večer k počinku vležem, ta¬ ko premišlavam, ko različna je moja po¬ stelja od postelje križa, na kterim je jagnje božjo zvojo dušo in svojo živ- 112 lenje darovalo, in z besedami mojega Zveličarja zaspim: „Qca, v tvoje roke izročim mojo dušo! — Takso zivlenje mi je k veliki tolažbi in k velikimi! ve¬ selju. Poterpežljivo prenašanje osra- mote pa, ktero imam od mnogih ljudi, in obladanje mojega hudobnega nagnen- ja, in skušnjav, s kterimi me Bog ob- iše> mi veliko truda in teže dela, k ti¬ mu se se večkrat pridruži žalost, vsah- nenje, in pobitost duše. V moji žalo¬ sti in suhoti dušni se pa drugod zrni- slini na žalost, v kteri se je moj Jezus lia oljski gori z smertjo boril; ko je bres tolažbe svojega nebeškega Očeta na križu visil, in ž njim govorim: „Oca, ne moja ampak tvoja volja se naj zgo¬ di !“ Me mice nektere pajdaštva obji- skavati, in v nedopušeno razveselenje hoditi, posebno ako se druge poredne deklice pri njem znajdejo, in mene k timu vabijo , alj ako me skušnjava k grehu mice, tako mislim, moj Zveličar k meni klice: „Kako, moja hčer, ti me hočeš zapustiti, da bi se sveta, in njegovega veselja vživala? Vzemeš svojo serce na¬ zaj, da bi gaprasnoci, grehu, in hu¬ diču za dar dala? Jeli se ne najde do¬ volj kristjanov, ki me razžalijo? Se 113 hočeš k tim podati in mojo službo za¬ pustiti. In odgovorim z globočine mo je¬ ga serca : Nikar moj Bog, nikolj te ne bom zapustila, do smerti se hočem te¬ be deržati, in tebi zvesto služiti; Ka¬ mor se hočem podati, ako se tebe lo¬ čim? Le ti sam imaš besede večnega živlenja Pri tih mislih občutim serč- nost in moč, mojemu Zveličarju in Odre¬ šeniku zvesta ostati. Z mojimi tovarši- carni nar rajši govorim od Boga Jezu¬ sa Kristusa. Njih opomenim, da vsik- dar in vsak čas v svojih delali naj za iz- gled imajo Jezusa. Naj se pri molitvi, pri deli, v tovarštvi in na samim, v ter- plenju in veselju njega spomnijo, in naj svoj namen, ž njegovim zedinijo. Nič se ne najde imenitnešega in lepšega, ko Jezusa nasledvati, nič slajšega, ko timu Gospodu služiti! O srečna je mo¬ ja duša , ki Zvelčarja na to vižo nasle¬ dnje! „Le tako stori za naprej Dorote¬ ja! so povedali Fajmošter, našle d uj z milostjo nebeško tvojega Odrešenika; on bo svojo obečanje nad teboj dopolnil. 44 2. Izidor in njegova hčer Melania. Bog vsikdar blagoslovi namenenje starišov, ki se terdno trudijo, svojim 114 otrokom bogaboječe misli vkoreniti. Od tega nas sledeča prigodba spreviža, in zraven posvedoči, kako moč ima iz- gled Jezusov, in spomin njegovega ter- plenja in njegove, srnerti, nas k svete¬ mu in brumnemu živlenju primorati. Izidor je bil edino hčer imel „Me- lania“ ki močno živetna, merčljiva in svojvoljna bila, in je slabo upanje po- boljšanja dala Z ust očeta deno ne ni- kolj bilo slišati kletvice, ker so se bo¬ jah , da bi skoz še znala hujša prihaja¬ ti, in ti strah je ne bil bres zroka, ker kolnenje in preklinjanje starišov nikolj ne poboljša, sicer pa pohujša in ispridi otroke. Prosili so od Boga dobrega du¬ ha za Melanio, so njo s vsem dobrem podvučili, in njene pregreške kaštigali. Nič je deno ne zamoglo hude volje svoj- voljne deklice premeniti, ktere izgled je že drugim otrokom bil k pohujšanju. Neki dan je Melania, že deset let stara, eno omarico spregledala, in je v tej kip križa- negaZveličarjanajšla, ki so ga njena ma¬ ti v tej omarici hranila. Derčala je s toj podoboj k očeti, in je vprašala , kaj ta pomeni. „Moja hčer“ oča odgovorijo, „ta je podoba križanega Odrešenika, in nam kaže, ko sem ti že enkrat po- 115 prej povedal, ko je Sin božji za nas na križu visil, in za nas na križu nar brit— kejso smeri storil. Jaz ti to cem pri— godbo križaniga Zveličarja pripovedati; slisaj me! Sin božji je dol z nebes pri¬ šel, je človek postal, nam v vsem ed- nak, le ne v grehu, da bi nas skoz svojo smert od večne smerti resi!, in da bi nam večno živlenje pripravil. Bres njega bi bili večno pogubieni. Njegovo ime je Jezus Kristus. Vu- čil je ljudi od Boga in božjih reci, pri- povedvalje njim od Boga, in une veli- easti, v klero ljudi po tim živlenju ima¬ jo priti, od neizmerne ljubezni in milo- stivnosti božje, dal njim je spoznati voljo Očeta nebeškega, ktero morejo spol¬ niti; in n jegovim naukam pravimo „evan- gelj,“ veseli glas nebeški* Njegovo živ¬ lenje na zemlji je bilo nar popolnejša čednost. Ako ravno je bres greha v nar viksi svetosti živel, in je le dobro vsem ljudem storil, le dobrote in bla¬ goslov razsirjaval, tako so ga deno hu¬ dobni in nezahvalni Judje preganjali, njegovi sovražniki namreč, in so ž njim po neclovecjo in grozovitim delali. S šibami so ga tepli, so mu na glavo kro¬ no ternovo posadili, prisilili so ajdov- 116 skega dežele poglavarja Pilatuža, da ga k smerti obsodil, ee so ravno nic srnerti kriviga nad njim ne najšli, tedaj so mu križ, na kteritnje imel vmreti, na nje¬ gove ranjene rame položili, in so ga vlekli, ko hudodelnika k sodnima me¬ stu „Golgata,“ imenuvanimu, so ga na križ hilili, in s cavli njegove svete ro¬ ke in noge perbili, tedaj so križ po¬ vzdignili , in so ga pustili med neizgo- vornimi bolečinami na križu visiti, dokler je po treh urah neizrečenega terplenja svojo dušo v roke svojega nebeškega Očeta izročil. Vmiraje se je molil Zve¬ ličar za svoje sovražnike in vmarjavce- „Oea odpusti njim,“ je rekel, ,.ker ne vedo, kaj storijo.“ „Ta podoba, ljubo dete! nas more na njega spomniti, in na vse , kar sem ti rekel.“ Melania je močno pazljivo pripovedvanje očetovo poslušala, ki so dalje govorili: „Jeli pa veš, kdor je prav za prav Sina bož¬ jega Jezusa Kristusa tako grozovitim bil terpincil?“ „Glej, ljuba hčer, mi in naši grehi so vzroki njegovega terplen ja in bridke srnerti! Ja tvoji in moji grehi so ga bili križali! Tvoja nepokornost, tvoja svoj- volja, tvoja raztrošljvost v cerkvi, tvo- 117 ja razvuzdanost, tvojo nedostojno in nepošteno zaderžanje do inene, tvojo pohujšanje, ktero si dala, ja vsi tvoji grehi so ga bili do smerti razžalostili, in zrok dali njegovi tako britki smerti, ti si tvojega Zveličarja tolikokrat s ši¬ bami tepla, ko si grehov storila.“— Izidor so solzo v očeh Melanie zapazili in so rekli; ,,Moja hčer! še ga enkrat hočeš križati, in skoz tvojo nepokor¬ nost vmoriti ? Jeli irsu more tvojo ser¬ ce svojo ljubezen odreci, ker vidi, kar je z ljubezni do nas storil, in le zato storil, da bi nas svete in zveličane na¬ pravil ?“ Melania se je v sercu močno genila, in njeno serce je bilo tako globoko genjeno, daje podobo križanega Zveli-' carja z rokami prijela in zavpila: „Lju- bi oda, prikažite mi to podobo!“ „Z jezernim veseljom,“ odgovorijo oca, „ohrani to podobo in v postenji imej!“ Melania je s podoboj v svojo hišo od- išla, in je celi dan v jokanju in zdiha- vanju dopernesla. Jokaje je poljubila noge križanega Odrešenika, in ga je na svoje serce stisnila govorec: „0 moj Bog in moj Gospod, tako sem ti hudo zadevala, tako te križala! Odpusti mi moj Bog! Da bi bila znala, kij storim, 118 te nikdar ne hi bila razgalila* Odpusti mi grehe moje mladosti, in nevednost! Milost božja njo je močno prevzela. Bog je besede očeta blagoslovil, in v kratkih dnevih je zMelanio cista druga bila. Ne je bilo viditt pokornejsega in ponižnejšega, in tudi v zvelieanskih res¬ nicah bolj podvucenega otroka. Ko je le kaj majhno časa imela, je hitro pri¬ stopila k podobi križanega Odrešenika, je poljubila rane njegovih rok in nog, in je svojega Boga molila. V terplen- ju in nadlogi je vpila: „Ko se morem pritožiti, ako premislim, kar je moj Zve¬ ličar terpel za me!“ Ko njo je bil nek- dor enkrat v zmoti pretepal, je tega ne svojemu očetu povedala is straha, da bi se za volj lega znali jeziti, in Bo¬ ga razžaliti, je pokleknila pred podobo križanega rekoč: „0 moj Jezus, na križu si odpustil tvojim sovražnikom in in vmarjavcom; z ljubezni do tebe to hudo zadevanje prenesti, in s serca mojemu razžaljitelu odpustiti hočem. Bi želela, da bi um k kar dobrimu služiti mogla!“ Skoraj za tim je ti človek zbo¬ lel, Melania je svojega oce prosila za dar, da bi ga zamogla boleniku prine¬ sti, Ga je dobila in pernesla boleniku 119 r ek°c: „Vzemi, kar imam, in znaj, da sem h že zdavnaj to tepenje odpustila, in da me ljubezni protivnega do te v mojem s ercu ne imam.“ Po tim zaderžanju Me- lanie se je bolenik tako v sercu genil, da je njo jokaje za odpusenje prosil.—• Drugikrat je vidila, ko se je soseda za volj neporednega živlenja svojega mo¬ ža žalostila in jezila. Melaniaje njo hi¬ tro vprašala, jeli ne ima podobe križa¬ nega Zveličarja, in je rekla: „Hitite k križanimu Odrešeniku, in se učite s poterpežljvostjo terpeti! On je vec terpel, ko vi terpite, ako si je ravno nedolžen bil , in nikolj z njegovih ust ne prišlo tozvanje. Jeli smo ne srečni, da za njega terpeti moremo? Je ne ve¬ lika tolažba, za Boga terpeti, kije za nas tako neizrečeno veliko bil terpel l“ l'e besede so vmirile sosedo, in ona je Postala izgled poterpezlivosti, in je tu¬ di svojega moža spokorila. Melania se je vso svojo živlenje vadila v premi- sluvanju terplenja in smerti Jezusa, in je vedno na križanega Zveličarja misli¬ la ; večkrat so njo pri delu solze obli¬ le, ako je na njegovo terplenje mislila, alj kako razžalenje božjo slišala. „0 n»oj Bog,“ je vpila, „tebi hudo zadeva- 120 jo, tebe križajo! O da bi mogla skoz mojo smert grehu braniti!“ V skušnja¬ vah proti čistosti, in devičnosti seje Melania na križ Jezusov spomnila, in vpila: „0 moj Zveličar, kako bi mo¬ gla gnusno veselje nasladnosti iskati, ako tvojo terplenje in tvojo smert pre¬ mislim ! Ko bi mogla mojo revno telo nečisti sladnosti, in grešnemu veselju prepustiti, ako tvojo nedolžno telo z ranami pokrito vidim na križu kri preli¬ vati ! Bi mogla tako osleplena in neza- hvalna biti da bi za gerdo sladnost tvo¬ jo ljubezen in milost zavergla, tvoje rane ponovila, in te z novic križala! 44 Melania je visoko popolnomost dosegla, je bila izgled čednosti vsim ljudem, in je v svetosti vmerla. — O da bi vsi očeti in vse matere svoje otroke in pod¬ ložne k Jezusu pelali, in k ljubezni do križanega Zveličarja zbudili! Ljubezen do Jezusa bi nar lepši sad čednosti pri¬ nesla. Podoba križanega Zveličarja je kniga božja, v kteri vsi pravo verni brati zamorejo. Pri njegovih nogah so narviksi svetniki svojo modrost in sve¬ tost, svojo jakost in moč, in svojo zve- ličanstvo vučenost zadobili. 121 Četerto podučenje. Od d o (zn e g a gos tu n a n j a i n Ij ub e z ni do st a r i š o i\ „Kdor se Gospoda boji, poštuje sta- rise, in svojim porodnikom, kakor go¬ spodom služi: Poštuj tvojega očeta z djanjoni, z besedo in z vso potrpež¬ ljivostjo.“ Ekl. S, 8.— Moj sin, mo¬ ja hčer, ako se Boga bojiš, tedaj po- štuješ oče in mater in vse tvoje napre- postavlene. Jeli pa se Boga bojiš, ako njegove zapovedi in njegovo zagroženje zametavaš? Poslušaj, s kakimi kašti- gami se Bog nepokornim otrokom gro¬ zi : „Kdor svojega očeta razžalosti, in svojo mater pretira govori Gospod, je ostuden in nesrečen človek.“ Prisl. 19, 29. Kdor zvojega oče in svojo mater pre¬ klinja, tiga luč bo vgasnila v nar vekši temi Prisl. 20, 20. To je: tiga sreča bo zginila v nar vekši potrebi, ja tudi v smertni nadlogi , in on bo prerano vmerl. „Oko tega, kteri oče osramuje, in porod svoje mater zaničuje, naj pri potoku krokarji isklujejo, in mladi orli snedo.“ Prisl. 30, 17i „Ko hudo slovi, kteri svojega očeta zapusti, in od Bo- 6 122 ga prekleti je, kteri svojo mater raz¬ žalostil Eki. 3, 18» Naj bi se na te grožnje spomnili vsi otroci, ki so na svojo dolžnost pozabili! Posluhnirno tudi ojstro zapoved: „K.dor ima terdo- vratnega in terdokornega sina, kteri zapovedi svojega očeta in svoje mate- tere ne posluša, kaštigo sanicuje, naj ga vzeme, in ga naj pela pred stareše ljustva, k vratam pred sodbo, in naj reče k njim: Naju sin je terdovraten in terdokoren, zaničuje naju opominan- ja, se vda razvuzdanosti, nečistosti in in požertnosti. Ljustvo mesta ga more kamenuvati, da bo hudo iz med vas iz poti spravle- no, in se ves Izrael prestraši, kdar to sliši.“ Dev. 21, 18- — Ta ojstra zapo¬ ved proti nepornim sinom in hčeram nas vuci, se pravičnosti božje bati, ktera bo cres grehe nepokornih , dolžnosti pozablenih sinov in hčeri nagrožene kaštige gotovo ispolnila. Naj bi strah te strašne kaštige hudobne, in v grehu vkamenite otroke spreobernil k ljubez- in k spoštuvanju starišov, ako ra¬ zumni nauki, in milno opomenvanje k pokornosti brez sada ostane! Dobre otroke že misel zdrami: Pravično je, to 123 Pog hoče, nar vik,si Gospod , nar mo¬ gočnejši , svojo dopadenje in ljubezen bna nad tim, ki njegovo zapoved spol¬ ni , to je nar močnejše nagibalo brum- fte in svete duše k čednosti in svetosti. V svoji zapovedi- „Poštuj tvojega oče¬ ta in tvojo mater, da boš dolgo živel, jn da tebi dobro pojde na zemlji,“ ter¬ ja Bog četiri reči od otrok, namrič: spoštovanje, ljubezen, pokornost, in pomoč! 1. Spoštujte in veliko preštirnavajte te, kterim ste za Bogom živlenje in bit¬ je, in bresštevilne dobrote dolžni. Vid- joči namestniki božji so na zemlji. Ni- kolj in z nobeniga zroka njih ne zaničujte te; ne v vašem sercu, ne v besedah, skoz nedostojno zaderžanje. Z dobrim sercom poslušajte njihove nauke, in opominanja, in svarjenja. „Poslušaj, niojsin, nauk tvojega očeta,“ pravi sveti Duh, „in ne popusti zapovedi tvoje ma- tere.“ Prisl 1, 8. Ljubite njih sosebno. Nad njimi se veselite, ino njih razveselujte! „Spom- ni se,“ pravi moder, „da so te poro¬ dili, in bodi zahvalen za to veliko do¬ broto." Zahvalnost se kaže v ljubezni. Pa ne ljubite njih samo, ker so vaši 6 * 124 stareši, z noterne ljubezni, ampak lju¬ bite njih zavolj Boga, kterega nar sve¬ tejša volja je, da njih ljubite* Ta ljube' zen se kaže skoz veselje, ktero nas za¬ volj naših starišov napolni, skoz veselo in zvesto spolnjavanje njihovega pože¬ lenja, skoz skerbljivo varvanje vsega, kar bi njih razžalostiti alj razžaliti za- moglo, skoz dopadljivost in krotkost, v kteri njihove pogreške in njihovo sla¬ bo voijo prenašamo, in sosebno skoz molitvo za nje v živlenju in po sinerti. 3 . Skažite njim natenko, vestno in ve¬ selo pokornost! „Otroci, pokorni bodite vašim starišom v vseh rečeh, zakaj to je dopadljvo pred Gospodom. Kolos. 3 , 20 . in drugokrat reče: ,,Otroci, bodite po¬ korni starišom v Gospodu, zakaj to je pravično." Efes.6, l. Spolnite natenko njihove zapovedi, dopolnite z veseljem njihovo voljo! Pa ko apostelj reče, ,,za volj Boga." Bog to hoče. Ako ste stari- šorn pokorni, takoste Bogu pokorni, se njim soperstavite , tako se Bogu soper- stavite! Le tedaj edino, ako bi stariši kaj soper božjo zapoved in vest zapovedali, njih ne smete vbogati. V tem pa se mo¬ rete pametno zaderžati, in ako bi dvomi¬ li, kar vam je storiti, imate pametne 125 vprašati. Polcoršina z ljubezni, vesela Poko ršina je starišom prijetna, in vam 'la poštenje pred Bogom, pokoršina z nevolje in neradosti je ne Bogu, ne sta¬ nom dopadljiva! 4. Bodite vašim starišom na pomoč* Nepozabite dobrot, ktere ste od rahlih otročjih dnevov z rok starišov prijeli, "> povračujte njim, ako hote enkrat premogli, premoženje vam pripraviti. Ne zapustite vaših starišov , temoc poma¬ gajte njim v siromaštvi, v betegi, in v starosti, kako tudi v vseh duhovnih in rasnih potrebah- Starišom pomoči od¬ reci je nar vekši greh* Serditost- božja pride cres take otroke, in njegove pra¬ vične šibe njih zadenejo. Nar gerša ne- zahvalnost bi bila, ako bi našim stari- šom ne bi pomagali, ako v stisko in po¬ trebo pridejo. Gotovo z nevarnostjo tvojega živlenja njim moreš v betegih postreči in pomagati ! Da vas k spol- njavan ju te dolžnosti zbudim, vas spom¬ nim na toliko izgledov v svetem pismi od hudobnih in dobrih otrok* Proklest- vo je zadelo Kama, kije svojega oče¬ ta sramotil; ko strasen je bil konec Absolona, kije proti svojemi očeti vstel, in sinov Heljovih , ki so sc razvuzdano 126 in nepokorno zaderžali! Grejte na iz- gled Sina božjega, ki, ako ravno je Bog in Gospod celega sveta bil, je (leno svoji materi, in svojemu kruš¬ nemu oeelu pokoren biti hotel- Skoz svoj nar svetejši izgled je hotel otroke spoštovanje, ljubezen in pokornost vu- citi, in prepričati, ko velike kaštige je vredna nepokornost, in nespoštuvanje do svojih starišov. Poštuval je voljo svoje matere, odklerejele časno rojst¬ vo imel, kako bi mi ne bi naših stari¬ šov spoštuvali, kterirn smo za Bogom živlenje in vse dolžni, kar smo in kar imamo ? Peto poducenje. Dalj razlaganje od dolžnega posta¬ vanja in ljubezni do starišov. 1 . Ne stavite se soper vašim stari.šom in naprepostavlenim v tim, kar vam za¬ povejo, alj prepovejo! Njihova dolž¬ nost je za vašo dušno in telesno srečo skerbeti, nad vami budeti, in pri Bogu za volj vas odgovor dati, ako so zrok 127 vaših grehov. Vasi starisi, naprepostav- * e ni, vueeniki, in vueiteljce so za volj vesti dolžni , vam perložnosti k grehu, Nevarno in nočno izhajanje, kercme, plesa-in igre tovarštva, hudobno ze¬ hanje prepovedati. Ako bi vnemar pu¬ stili spolnjavanje te dolžnosti, hi vas ne hi nevarnosti svarili, in hudobnih per¬ ložnosti varvali, tako hi veliki greh pred liogom storili, kije njih za vaše čuva¬ je postavil. Vaše matere in vueiteljce, keršanske hčeri, so dolžne cres vaše šege, in vašo zaderžanje čuti; one mo¬ rajo za vašo čedno nošnjo v oblacilah, in za vso vašo zaderžanje skerbeti, va¬ šo nagnenje k praznoci in vašo tovar- šenje s hudobnimi prekratki, in vas na vse nevarnosti vaše nedolžnosti pazlji¬ ve storiti. Ako tega ne hi storile, bi zagrešile. Ako pa ve zraven njihovega opominanja in prepovedanja grešite, ta¬ ko je vaš greh s tim veči in kaštiganja vrednejši. Vašim reditelcam sle ravno taisto pokornost, spoštuvanje , in lju¬ bezen dolžne, ko vašim starišom, in tako vestno morete vbogati, da vse storite, kar vam starisi in učeniki zapovedajo, in vse opustite, kar vam prepovejo, ako vas vidijo, alj pa ne. Zapovedi in pre- 128 povedi starisov in naprepostavlenih so božje, Bog - pa vas vidi vsikder in vsak čas; ako ve ne storite, kar so vatn prepo¬ vedali alj zapovedali, tako grešite , in storite proti volji božji. SL Ako stariši skoz svoje besede, alj djanja, skoz preveliki potrošik, skoz gizdavost,razvnzdanost,in nepobožnost, skoz i.riv: a• t o svojega bližniga, skoz vkanijivost iti tatbijo , skoz kletvico in preklinjanje, skoz živinsko serditost, in skoz taciga več, svoje otroke pohu- šajo; tako ne smejo otroci njihovega izgleda nasledvati, pa tudi nikar takših starisov zaničevati. Bog bo takse sta- riše kaštigal , ker Zveličar govori: „Kdor pa bode edno tih malih pohujšal, ki na me verjejo, tistemu bi bolje bilo, naj bi se mlinski kamen na njegov šin- jak obesil, in ga v globočino morsko vtopil. — Gorje tistemu človeku, skoz kterega pohujšanje pride-“ Mat. 18. 6, 8. Kaštiga bi zadela otroke, ki bi svo¬ jih starisov in naprepostavlenih grehe in hudobije nasledvali. Hočejo naprepo- stavleni v pogublenje zajti, tako se de- no ne smejo podložniki ž njimi v večno 129 pogublenje prehitith Za grešne in hu¬ dobne stariše morejo otroci božjo vsmi- lenje iskati, in za nje vsak dan moliti, da ti njim hotel Bog milost k pobolšanju in t pokori dodeliti, in njih vernega po- gublenja varvati! Da tudi otroci greš¬ nim starišom preštimavanja in dolžne¬ ga spoštovanja kratiti ne smejo , nas prigodba od Kama uči, ki je svojega očeta sramotil, ktei-i so na tlah vinje¬ ni ležali, in si je skoz to prokletstvo pripravil. Ako v obojem pregreškebliž- niga moramo s plajšom ljubezni ogern- jati, tako je v posebnem dolžnost otrok, pregreške svojih starišov zamolčati, in pokrivati. Joj' pa otrokom! ako skoz svojo soperstavlenje, nepokornost, in razuzdanost starise k serditosti dražijo, in k njihovemi pogublenji pripomagajo. Večno očitavanje bo njih zadelo, ako so večne smerti svojih starišov krivi. lil. Stariši in naprepostavleni tudi ima¬ jo pravico otroke kaštigati; k temu njih vest veže; hvale vredno in dobro je, ako neredne, nepokorne in razuzdane otroke kaštigajo. Vikšemu duhovniku Heli je za greh računjeno bilo, ker je 130 nepokornosti in hndibije svojih sinov ne kaštigal. Deno pa morajo starisi * ljubezni kaštigati, in namen, svoje otro¬ ke zboljšati, njim mora šibo voditi. Otroci, ako vas starisi kaštigajo, tako se jih le bolj živo in tenko ljubiti mo¬ rete. K vašemi poboljšanji vas kasti¬ gajo. Ste kaštige ne saslužili, tako mislite, da so vaši mnogi dopernešeni grehi tisto zaslužili, in pi-eneste poter- pežljivo vašo kaštigo, gledaje na Je¬ zusa, kterije, ako je ravno nar bolj nedolžen bil, bres tožbe in sopergo- vorenja nar britkejšo smert na križu terpel. Če pa ste kaštige zaslužili, ta¬ ko vam ljubeznivo strah vanje vaših sta- rišov, kteremu se podveržete, naj bo prijetno. Otroci nic ne smejo svojim starišotn vkrasti. ,,K.dor svojemu očetu, alj svoji materi kaj vzeme in reče , da je ne greh, je tovarš vmorivca.“ Prisl. 28, 24. Ako pa otroci kaj svojim starišom vkradnejo , da bi svojemu napačnemu razuzdanemu živlenju, alj škodljvemu igranju bolj vgodili zamogli, tedaj je greh s tem veljkši in gerši. Da bi ne bi pozabili, s kakšim trudom in napinjan- jom si starisi svojo premoženje priprav- 131 lati morajo! Kaksa krivica, težko pri- pravleno premoženje skoz grešno živ- lenje nemarno zapravlati! — Ravno ta¬ ko ne smejo otroci svojih stari,sov hudo obrekovati, njih alj njihove bližne žlah- te ne tolžiti. Z ljubezni do Boga morejo njihove nepopolnosti, njihovo hudo vol¬ jo in njihove pregreske prenašati, ne smejo od njihovih pregresk in zamer pri drugih govoriti. Tudi morejo, ako bi njih starisi ojstrese deržali, to poter- pežljivo prenašati. Oh kar je Zveličar od nehvaležnih Judov mogel terpeti? In jeli je sicer nesreča, ako perložnost imajo, iz ljubezni do Jezusa kaj nepo- voljnega terpeti? V nobenem stanu, v nobenemu po¬ klicu, v nobeni živlenja dobi, ljubi sini in hčere, ne pozabite na zapoved Go¬ spodovo: „Postuj očeta in mater!“ Lju¬ bite, vbogajte, postujte, in prestima- vajte njih ! V vsaki vasi perložnosti n ji¬ hov svet isite: oni so vasi nar boljši svetovavci; sosebno se po njihovem svetvanju pri zvolenju vašega stana in poklica zaderžite! Bog blagoslovi dobre sine in hčeri na zemlji, gotovo pa en¬ krat v nebesah. Svoji zapovedi je ob¬ ljubo pridal: Ti bos dolgo živel, in tebi 132 bo dobro i.šlo na zemlji! Bog je zvest v svojem obečanju! Ako pa te zapove¬ di ne zderžite, ste terdni in neprijazni proti njim, ako njim skoz vašo nepo¬ kornost in slabo zaderžanje in nezahval- nost žalost, skerb , zamero in serdi- tost vzrokujete, ako njih v revi ob ča¬ su potrebe zapustite, v starosti zani¬ čujete, tedaj vam ne more dobro pojti, zagrožena kastiga vas bo doletela, ker Bog, kije pravičen, vse to vidi. 1. Trije mladenci Japanski. Kar ljubezen olro.ška do svojih sta- risov zamore, nas zledeca prigodba uči. V Japanskim je zbolela mati treh vbo- gih mladenčov, kteri so do nje močno živo in tanko ljubezen imeli. Dolgo ča¬ sa je bolezen priklenjala mater na po¬ steljo, in dobri sini so ne več premogli skoz svojo delo živeža sebi in boleni materi pridoblati. To njih je nar bolj razžalostilo. Vsumah, blizo glavnega mesta Meako se je zdivjani tolvajski trop zderžaval, in veliko naplačo je Ce¬ sar obljubil timu dati, ki bi enega iz teh tolvajov sodnikom izdal. Svoji bo¬ leni materi pomoč in polehčico pripra¬ viti, si je mlajši brat zmislil, da ga naj 133 Imata zvežeta, v Meako spravita in za tol vaja te trope predata, da na tako vi¬ žo obljubleno naplaco prijemeta. Brata sta pomišluvala to nevarno reč storiti* Alj njima reče: „Kaj se bojita? misli¬ ta, da bo me Bog zapustil? In ako me 'morijo, tako z veseljom mojo živlenje darujem, da živlenje moji materi zder- žim, in njim polehcico in pomoč pripra¬ vim/ 4 Po tih besedah sta se brata v njegov sklep vdala. Sta brata mlajše¬ ga zvezanega spravila v Meako, in nje¬ ga, ko tolvaja, sodniku izdala, ki ga je na enkrat v ječo verči, in njima ob¬ ljubleno naplaco našteti dal- Ko So nji¬ ma dnarje šteli, sta solznate oci imela. To viditi seje sodniku čuda zdelo, in on je zapovedal, za njima iti in izvedi- ti, za cesar voljo sta se tako čudo za- deržala. Ko sta bila domu prišla, sta se dobre volje delala. ,,Bodite veseliga serca" rečeta materi, „skoz dobro opra¬ vilo sva veliko pridobila, in bova zamo- gla vam v vaši bolezni boljše postreči/ 4 Svoje solze pa in svojo žalost za svo¬ jim v ječi vklenjenim bratom sta skerb- no boleni materi zakrivala. „Hvalo Bo¬ gu, 44 so vpila bolena, ,,kjer pa je vaju mlajši brat? Povejta mi, rada bi vedla! 134 Kako sta v tako kratkim času toliko dnarjov dobila? Sta njih deno ne vkrad- la, alj kar hudig-a storila? Je morebiti vaju brat pri tein v nesrečo zabrodil ?“ Per tern pitanju brata obmolčita. Nju¬ no molčanje je žalostno mater silno razjezilo. Ko sta to vidila, sta od- perto serčno vse obstala, kar se je zgodilo. Mati so se jokali, in kričali in svojega sina terjali. Tedaj je stopil po¬ slanik sodnikov, kteri je za bratama prišel, nagloma v hišo, in je rekel moč¬ no žalostni brestolažbni materi: „Bodi mirnega serca, tvoj sin živi, in ni se mu nič žaliga ne zgodilo.“ To prigod- bo so Cesarju privedvali, ki seje nad hrabrostjo vjelega mladenča, in nad nje¬ govo ljubeznjo do svoje matere zlo za¬ čudil. Mahoma je velel vezila razvezati in prostega odpustiti. Boleni materi pa je za celo živlenje pomoč za žives od¬ ločil. 2. Sina vdove Aleksandrine. Imenitna vdova Aleksandrina je ime¬ la dva sina. Starejši, ako se ravno ko¬ maj deset let star, je vedno razuzdano govoril, in preklinjal. Mati so ga za- volj tega okregali, in kastigali, ker so 135 niu očituvali, da to v njihovvi nazočno- sti stori, in da je resnično takih besed ne z njihovih ust slisal; in ako bi v pri* c« njega take besede bili kdaj izgovo¬ rili, tako tih ne sme govoriti. Vsadil si je besede materne v serce, in je ni- kolj več ne v nazornosti svoje matere nedostojne besede povedal, se menje zaklel. V pajdastvi s svojimi tovarsi pa se je ravno lake besede govoril. Mati, ki so to slisali, so mu tudi zdaj prepo¬ vedali v pajdastvi takse hudobne in ne¬ dostojne besede govorec: ,,Moj otrok, jeli ne ves, da je Bog vsikde, in tebe vsikder vidi in slisi! V moji nazornosti ne govoriš nobene nedostojne hudobne besede; se veliko več se vari pred Bo¬ gom takse besede govoriti- Njega se boj , on pahne telo in dušo v pekel, on je tvoj sodnik! Ze ena grešna beseda tebi nebesa zapre, in bi te lehko v pe¬ kel spravila. Moj otrok, premeni se, in dru gačiši bodi. Raji bi te vidla vinreti, ko v tej hudobni navadi živeli- Ne pe¬ čaj se več s takimi otrokmi, od kterih takse hudobne besede slisis.“ — Te be¬ sede so se močno pameti otroka prije¬ le, obečal je vbogati, in je v obljubi zvest bil. Bog je pokornost in čednost 136 n j e & ovo naplacal. V starejših letah je samotnik (menih) postal, in je v uče¬ nosti in pobožnosti imenito napredval. — Drugi sin Aleksandrine je bil njen Ijubleni, ako si je ravno hudobno serce kazal. Mati so ga večkrat opomenjali k dob remi, in so ga kastigali, ako je nepokoren in hudoben bih Deno je ne porajtal naukov in opominjanja, in se je pridružil hres skerbi razvuzdanim hu¬ dobnim ljudem naj je materi prijetno, alj ne. To tovarstvo mu je vedno bolj serce kvarilo. Le od razveselovanja in pajdastva je govoril, in seje vsakega posla in dela ogibal. Taka je ž njim prišla, da je vso preštimanje in spoš¬ tovanje do svoje matere zgubil, je njih vedno bolj in bolj zaničuval; in v igran¬ je in razuzdano živlenje zajsel. Zastojn je bilo opominjanje in nagovarjanje ma¬ terno, tudi njihove solze so ga ne ge- nile. Proti prepovedi svoje matere je znanje začel grešno z osobo niškega sta¬ na, kije nepošteno slovela. Se je ž njo oženil, in se je počel z materjo prav¬ dati. Nekteri dan, kratko po svoji po¬ roki je s svojo gospo isel na sprehod; se je pod mestnimi vratami poteknil, padel, in voz gaje povozil. Mati so sli- 137 šali nesrečo sinovo in so pri tim žalost¬ nim glasu djaii: „Moj Bog, tako kas- tigaš nepokornost, in zaničuvanje sina do svoje matere! Dodeli nesrečnemu milost in čas k pokori! Dajmu greh spo¬ znati, in mu odpusti! ,,11itili so k svo¬ jemu sinu ga tolažit in mu pomagat. Pa ko v hišo pridejo, ne more več besede govoriti, in začne v njihovih rokah vmir- jati bres da bi tolažbo svete vere, sve¬ te sakramente vmirajocih bil prijel. O da bi ta prigodba vsikdar v spomini otrok ostala! O da nikolj ne bi pozabili, da njih nesreča zadene, ako starisom skerb in žalost delajo, in daje vsikdar bese¬ da svetega pisma resnična: „Kdor svo¬ jo mater razžalosti, je od Boga pre¬ klet !“ E ki. 3, 18. Šesto poducenje. O d p okornost L Pokornost je ponižno podanje svo¬ je lastne volje pod voljo liga, ki pra¬ vično oblast čres njega ima. O ko ret- ka je ta čednost; in deno kako potreb¬ na! Bres pokornosti, bres zatajenja 138 svoje lastne volje ne more človek sve¬ tosti doseči. „Serce modriga iše nauk. Prisl. 15, 14. Nepokoren otrok je nečlovek zavolj razuzdanosti, grehov dobij , v ktere ga nepokornost in so- perstavlenje pahne. Sveti Pavel, kte- ri je zapopadik faksih grehov popisal, postavi nepokorne otroke v med ve¬ like grešnike. Otroci, ljubite tedaj po¬ kornost, hote podložni z ljubezni svo¬ jim starišom , učenikom in učileljeam, in vsem naprepostavlenim. Vbogajte z ljubeznjo inveseljom! Ne je pokornost, ktera se ne dopernaša zvesto in zavolj Boga. Pokornost iz samega straha in sile, je hlapčji strah, je ne čednost in je bres zasluženja. Vbogajte, da se Bogu dopadnete in vaše dolžnosti iz- polnujte. Xa srečo imejte, se po ptuji ne po vaši volj ravnati. Lastna volja je izvir velikega terplenja , pogublenja mnogih ljudi, posebno v mladosti- Je hu- da„ vižarica, ki v nevarne prepadi pela. „Clovek, ki je pokoren,“ govori sveti Duh, ,,bo od obladanja govoril." Prisl. 21, 28. To je, ako vbogaš, boš sadje obladanja čres tvoje nar bolj nevarne sovražnike — čres tvojo napačno voljo in poželenje, čres samiga sebe vžival. 139 Sladek mir bo tvojo serce napolnil, ne¬ beška tolažba bo te povzdignila v vži- 'anju sadja pokornosti. Blagoslov in mi¬ lost nebeško bo pokornost eres tebe ylivala, in pripodoben boš timu, kteri je pokoren bil do smerti, in sicer do soierti na križu. Ako si mu ednak v pokornosti, boš mu tudi ednak v veselji in v zveličanji večnega živlenja. Mladi J o a k i m. Pokornost otrok do svojih starišov je vsikdar dobra in zaslužna pred Bo¬ gom, pa še stim bolj zaslužna je, ako se tudi do terdnih, neprijaznih in greš¬ nih starišev ispolnuje. joakiin je imel vboge, zraven pa tudi te v rdne, nepri¬ jazne in grešne stariše. Z njihovih ust je le bila slišati kletva in perseganje, le sramotenje in grajanje. Ne so zamo- gli svojega sina prav po keršansko iz¬ cediti. (k sreči se je on na brumnega, v vsem dobrim gorečega spovednika nameril, ki so mu do svojih starišov takšo ljubezen in spoštovanje vkorenili, daje nikolj ne svoje otročje dolžnosti prelomil, in je vedno dober in pokoren bil. Oča so ga v službo dali, ko še ne bil petnajst let star, da ne bi potrebno bilo 140 ga dolže hraniti in oblačiti Joakim je rad storil po volji svojega očeta. Bil je srečen; k bogatimu in briminimu mest- janu je v službo prišel. Iz cele duše je svoji službni gosposki vdan bil, pa tu zvojim starišom z tenko ljubeznjo. Kar si je prislužil, je domu poslal, da bi sromaštvo svojih starišov pomenšal. Ko se je za osmimi let mi njegova sestra omožila, so ga stariši, ki so že velike starosti in pomoči potrebni bili, prosili, zdaj spet domu priti. Hitro je Joakim iz službe stopil, da bi voljo svojih sta¬ rišov spolnil. Službni gospod so mu vekšo plačo ponudili, ako bi ostati ho¬ tel, On pa je pokornost do svojih sta¬ rišov za več deržal, ko nar vekšo pla¬ čo svojega gospoda, ker je rekel: „Leh- ko se plače znebim, pa moji stariši se mene ne morejo znebiti / 4 Ko so služb¬ ni gozpod djali, da ga ne bi skerbelo svojih starišov, oni hočejo za njih ži¬ vež skerbeti; zraven tega so si stariši ne bili zaslužili, njegove ljubezni in po¬ moči, ki so ga preklinjaje in tepe izre- dili, je Joakim odgovoril: „Ako si lih moji stariši moje ljubezni in pomoči ne so zaslužili, tako si njo zasluži Jezus Kristus. Z ljubezni do njih hočem njim 141 pokoren in v starosti k pomoči biti. Ka¬ ko koder so hudobni, tako so deno moji stariši, in jaz njihov otrok, in vem, kar Bog terja, da njim storim. „Z Bogom kodi, ljubi Joakim,“ so rekli službni gospod, ,,nikar te dol z e ne zaderzim, Bog bo tvojo pokornost in ljubezen na- plaeal.“ Joakim se je vernil k svojim starisom, in se je trudil, njih skoz za- sluzik svojih rok hraniti, in v vseh po¬ trebah pomagali. Starisi so mu zato ne vedli zahvale, nasproti so mu ljubezen z nezahvalnostjo , in z razžalenjom po- vračali, kar je bres pritolženja in soper- govorenja kratko preterpel. Njegova redko najdena pokornost, stalna ljube¬ zen in krotkost je ne zgubila plačila. Lepe čednosti so mu pripravile prešti- mavanje in ljubezen vsili dobrih: Seje oženil, in v zakoni srečno živel- Bog ga je z obiljnim časnim premoženjem blagoslovil. Vmiraje je poklical svoje otroke k sebi in je djal: „Moji ljubi otro¬ ci, moja nar sladkesa tolažba v živlenji in zdaj v smerti je nevkanljivo svedočt- vo moje vesti, da sem mojim starisom vedno pokornost in ljubezen bil skazal. Ti ljubezni in pokornosti imam hvaliti blagoslov z nebes, in ker sem z ljubez- 142 ni do Bogato ljubezen zkazuval, tako bom pri Bogu vnebesah plačilo in vsmi- lenje naj.šel. V serce si zasadite besede vašega vmirajocega očeta; vbogajte vašo mater, spoštujte in ljubite njih; to je volja božja, izpolnujte njo, Bog vas nikolj zapustil ne bo , dolgo hote živeli, dobro vam pojde.“ Sedmo poducenje. Ko se opominanje starisov prijeli in pohasnoviti ima. 1 . „Neumnost je k sercu otroejimu pri¬ klenjena, pa šiba jo iztira “ Prisl. 22» 15+ Modrost in pamet se redko kdaj pri deteštvi in mladosti znajdete. Kar um pri mladosti ne stori, to strah premore. Ne so dobri starisi, ki otrokom vse pri¬ pustijo, ino njih ne vstrahujejo in ne kastigajo. „Komur se šiba mili,“ pravi sveti Duh, „sovraži svojega sina, kdor pa ga ljubi, ga vedno vstrahnje “ Prisl. 13, '24. Ako starisi perpustijo, da se hudo v serci otrok vkoreni, bodo pre- 143 greške enkrat zrok njim k pogublenju, starišom pa izvir skerbi, žalosti in ja¬ vkanja. Otroci, ako pregreške imajo, Se zgodaj morejo izboljšati. Kdor hoče staro, plantavo drevo izravnati, se za- stojn trudi! Zastoju je trud, mladost, ft ko je ceste dobrega opustila, in hu¬ dobna postala, na pot čednosti in do¬ brega zaderžanja spraviti. Globoko vkorenjeni grehi in hudobije selehko ne dajo izdreti- Gotovo je to vsikdar nar težejso opravilo. „Spregledavanje gre¬ hov pahne mlade ljudi v pekel, modra ojstrostiin strah njih pogublenja re¬ si, u govori moder. Jeli nebi noclovec- jo bilo, ako bi otroka, ki se nepremiš¬ ljeno v ogenj alj v prepad prehiti, ne bi nazaj deržali, ako moremo ? Zakaj ga ne kastigate, ako skoz svoje grehe in hudobije v večno pogublenje hiti ? II* Spomni se ljuba mladost, ako te tvoji starisi, učeniki, in uciteljce pri¬ jazno kastigati alj strahovati morajo, da si dolžna njihovo opominjanje in strah- vanje prijeti, in se njihovi kaštigi po¬ korno podverci. Dolžni so te opomin¬ jati, in, ako ne vbogas, kastigati. Nji- 144 hovo opominanje, je po besedah svete¬ ga .Duha, „zapoved,“ ktere ne sine* zanieuvati. Ako opominanje ne hasne, tako mora kaštiga in strahvanje sledeti* Ako se vam ravno zdi, da ne si za to alj uno pregreško kastige ste zasluzili, tako znajte, da ste si njo za volj drugih pre- grešk dostikrat zasluzili, in daje bolj¬ še, po besedah svetega aposteljna Pe¬ tra, po nedolžnim, ko po dolžnim ter- peti. Vsaki se že zgodaj mora privadi¬ ti, po izgledu našega Zveličarja. kteri je za nas martro in smert voljno pre- terpel, vse voljno in poterpežljivo pre¬ našati. Ako vas vaši štarisi in napre- postavleni zavolj pregrešk in grehov, zavolj laganganja in kolnenja, zavolj prepiranja in tepenja , zavolj nedostoj¬ nih besed, zavolj skrivnega izhajanja z hiše, zavolj neporkornosti in nespoš- tuvanja, zavolj napuha in soperstavlan- ja, zavolj vkanljivosti in kradenja kas- tigajo in strahujejo, tako imate vediti, da le svojo težko dolžnost ispolnujo. Ae mermrajte in ne tolžite se nikolj za¬ volj kaštige in strahvanja sosebno pri drugih, ampak Boga zahvalite, da vam je ljubeznive, čuvaje in za vašo večno zveličanje skerbljive stariše bil dal, ki 145 yas skoz kaštigo in strahvanje le greha 'n hudobije in večnega pogublenja var¬ ati hočejo. — Dobri otroci clo stari- Se za kaštigo prosijo , ako so se pre¬ grešili. Da bi vrednost modrega Strah¬ inja spoznali, bi se kaštige bolj ko s pregledanja veselili. Morebiti se bote enkrat britko jokali, ker so vas v mla¬ dosti ne ojstro deržali. Koliko hudob- nikov je na sodnim mestu spoznalo in vpilo: „Da bi me v moji mladosti bili strahovali, tako zdaj na sramotnim me¬ stu ne bi stal.“ Očeti in matere vstra- hujte vaše otroke! Sveti A u g u š t i n. Le čudes milosti božje je bil svete¬ ga Auguština pogublenja rešil. Njegov oča Patric so ga v mladih letih čista svoji prostosti prepustili. Na mesto, da hi njegove pregre.ške kaštigali, so se posmehvali, ne so porajtali na njegove devinske napačnosti , na njegovo na- glost, ki se je večkrat kazala, in na njegovo obstojno nagnenje k razstro- šenosti, ko še nekteri stariši dan dneš- ni z grešne in slepe ljubezni storijo. Njegova mati, sveta Monika, so sicer ne zamudili njega opominjat in kaštigat; 146 samo njihove besede so nie ne pomaga¬ le, ker njih je imenitnost očeta ne pod¬ pirala. Patric so vmerli, in razberzda- nost in prostost, v kteri je dorasel bil, ga je v vsaktero razudanost, tudi celo v blodnost Manihesko zapekla. Deno pa je Bog oslisal molitev jokajoče matere za spreobernenje svojega sina. Trak milosti božje je prisvetil v dušo Augu- štinovo, in mu je ceste blodnosti in ne¬ srečen konec pokazal. Sveti Ambrož mu je prepade razkril, v ktere je skoz svojo razuzdanost padnil, in ga je po¬ te zveličanja ucik Augustin je slušal nauke svetega škofa, in se je spreober- nil. Po svojem spreobernenju se je brez nehanja jokal zavolj grehov svoje mla¬ dosti, in svoje razvaje: „0 moj Bog, u je vpii, „kako sem tako bedast in oslep- len bil v mladosti! Tebe sem zapustil, o Gospod, in sem mojo hudo nagnenje in slepoto nasledval; moj oca, na me¬ sto , da bi me kaštigali, so se le po- smehvali zavolj mojih grehov in hudo¬ bij ! Hitro sem se mojemu pogublenju nabližal, in oni so me na mojih potih pu¬ stili. Vse hudobije so se v mojem ser¬ cu vkorenile, ko dračje v nezorani zem¬ lji, in nobena milostivna roka ga ni po- 147 končala “ Ljuba mladost, za milost ne¬ beško derži, ako stariši in naprepo- slavleni ljubeznivo nad tabo budijo, in se trudijo, da tvoje pregreške zapustiš jn se poboljšaš! Skem bolj te vstrahu- Jejo, stem bolj njih moraš ljubiti. Osmo poducenje. Od ponižnosti in prevzetnosti, 1 . Ponižnost je temelj (dno) vseh čed¬ nosti, nje zderži in njim rast daje. V prevzetnosti se čednost vkonca. Ona se ne more vkoreniti v duhi človeka, ako prevzetnost v njim gospoduje. — Pre¬ vzetnost je neporedno preštimanje in prečenje samega sebe , prazno dopa- denje nad svojo imenitnostjoj, neizmer¬ no poželenje hvale in časti drugih. Ona si nevidaina serce mladosti vlasti, ki se ta¬ ko močno rada na svojo imenitnost zane¬ se, misli in se derži za umnješo, bogatejšo, imenitnejšo in popolnejšo, ko druge. Pre¬ vzetnost dobro izrejenje prepreči, vsa¬ kemu opominanju sad vzeme, zatere 148 milost in Boga loči. Bog je sopern pre* vzetnim in njihovo serce zapusti. Pre¬ vzetnost oslepi in pela v pogublenje- „Nedaj prevzetnosti gospodovati ne v tvojem sercu, ne v tvojih besedah,“ je brumenTobias rekel svojemu sinu, „skoz prevzetnost seje vse hudo začelo. “ Tob. 4,14. Hočemo prevzetnosti vjiti, se ima¬ mo ponižnosti vaditi. Pa se je ne nobena ponižnost, ako od nase malovrednosti go¬ vorimo. Take besede so le zakrita skazlji- va ponižnost, ker se taki ljudi samo zvu- naj ponižni viditi hočejo, znotraj pa so z gizdostjo in z napuhom napolnjeni. Po¬ nižnost mora odpertoserčna biti, v ser¬ cu prebivati, in se v zaderžanji, in djanji skazatitako do Boga, ko do bližniga. Bodi ponižen! „Neizvisuj se v svo¬ jih mislih,“ pravi moder: „Neprešti- mavajte se visoko! Ne bote napuhnjeni zavo|j vašega premoženja in stana, za- volj vase vučenosti, moči, lepote in zmer¬ nosti, in zavolj vašega lepega zader- žanja. Čast, ktero v tih rečih isete, je prazna in nihčna in znamenje slabega in prevzetnega duha. Nevmislavajte si nič zavolj dušnih darov prebrisanih do- inislikov, in bistre pameti. To so dari božji, in vi bi krivični in nezahvalni do 149 Boga bili, da bi v njegovih darih vašo postenje iskali. — Še bolj krivični ste do Boga, ako ste napuhnjeni zavolj svoje čednosti, ker ona se menje od vas pride. Čednosti se hvaliti, se reče v nevarnost podati, njo zgubiti. Ako kdor misli, da mu je čednost lastna, ti¬ mu pomenka glavne čednosti — poniž¬ nosti. Kdor misli, da nektero čednost ima , mu večkrat vsake pomenka. Vi se tolažite in vmirite z enimi dobrimi lastnostmi, ki so namislene samo, in bi zrok imeli zavolj pomenkanja čedno¬ sti se prestrašiti. Jeli ne zamorejedna skrita pregreska, vse vase zmislene čednosti otemniti, in vso vašo pravič¬ nost, in vse vase dobre dela pred Bo¬ gom „kervavimu suknu,“ ko prerok Izaj govori, pripodobiti ? Najdemo kaj dobrega nad nami, tako hvalo dajmo Bogu, ker on je tiga početnik. Nas del je le nevednost, greh, in revčfna. II. Ponižaj se pred Bogom, pred kte- rega velikočo in veličestjo smo prahu ednaki, in nič. Njemu je lastna oblast in veličast, pred kteroj tudi Angelci trepečejo. Ponižajmo se pred njegovoj 150 oblastjo] , popolnostjoj , in spoznajmo, da ne smo nič, ko reveži. Njegovo ne¬ izmerno visokost in veličastvo, ktero bi moliti mogli , razžalimo , njegovih brezštevilnih dobrot, ktere nam on v svoji brezkončni dobrotljivosti dodeluje, ne spoznamo; njegove milosti, brez ka¬ tere nič za nebesa storiti ne moremo, se k hudemu poslužimo; enkrat bomo pred njegovim sodnim sedežom račun morali dati, in se v nevarnosti pogu- blenja znajdemo; kaksi zrok, da se pred njim ponižamo, pred njim sramu¬ jemo, kterega oči nase skrivnosti pre¬ gledujejo , in našo revsino popolnoma spoznajo ? lil. Bote ponižni in vljudni do vašega bližniga! Cisto naravna reč je, da se pred Bogom ponižamo. Zakaj bi se revna stvar ne bi pred svojim strarnikom in sodnikom v prahu ponižala? Do našega bližniga pa se nam ponižnim in vljud¬ nim biti bolj težko vidi. Deno je po¬ trebno. Nekteri ljudi so vikši, ko mi, so naši naprepostavleni, alj nas v dru¬ gih imenitostih prekosijo, nekteri so nam po stanu, poklicu in premoženju 151 enaki, in nekteri so nižiši, ko mi, na¬ ši podložni, alj za nami na darih in pre¬ moženju ostanejo Perve moremo spoš- tuvati, in tim, ki oblast eres nas ima¬ jo, pokorni bili. Dobro se nam mora v serce zdeti, ako nas na nase pre- greške spomnijo, nas svarijo in opo- minajo, z veseljom moremo vbogati, ker nam po pravici zapovedujejo Po¬ stenje skazujmo vsem, ki so vekše sta¬ rosti učenosti in drugih imenitnostih, ko mi! „Pred seroj glavoj moreš vsta¬ ti/ 1 se v svetem pismi bere. Spoštujte tedaj serca, najte ga sramotiti alj osra- muvati,najte se mu zavolj pregr.eškin sla¬ bosti posmehuvati; ne zaničujte ga, ne grozite se mn; varite se njemu zame¬ ro alj žalost napraviti. Sveto pismo nam hrani strašno prigodbo unih štir- deset mladencov, ki so serega prero¬ ka Elizeja sramotili in plesivca imenu- vali. Za kaštigo so njih divji medvedi raztergali- Greh nam kaštigo božjo privleče. Tudi nam enake moramo preštima- vati in ljubiti, „En drugiga spoštujte,“ piše sveti Pavel kristjanom v Kirni. Naj se ne zgodi, da bi zavolj naše predno¬ sti, alj našega stana napuhnjeni bili, 152 da bi presilno na dolžno skazanje spoš- tuvanja gledali, alj predni biti hotli. Opustite takse prazne reči slabim du¬ šam, žlahtna pamet za takso zvunajno skazuvanje ne skerbi. Poskusi se zmer¬ no za tvojo poštenje, ako bi kdor tebi po krivici to odzveti hotel, pa brez pipanja, napuha in razserdenja. — Sta- riši, otroci, hišni tovarši, in rodbina, ki so v eni družbi, morejo posebno po¬ nižni in vljudni do en drugiga biti, mo¬ rejo en drugimu v tolažbo in pomoč biti, en drugiga v poterpežlivosti pre¬ našati, in se vsake tolžbe do en drugi¬ ga varvati. Vekši in starejši naj bodo menšim in mlajšim z ljubezni vdani, menši in mlajši naj vekše in starejše pre- štimavajo in ljubijo! Daleč odtirana naj bo nevošlivost, in neljubnost, skoz kaj le nemir in zmota v družbo pride, in v pogublenje prehiti. Mlajši v hišni druž¬ bi morejo posebno poslušni, dopadljivi, pri deli veseli, pridni in v hišnih opra- vilah skerbni bili, da zlehkotijo hišne tovarše pri deli, ne gledeč, jeli drugi ravno toliko delajo, in se ne pritolžijo zavolj nemarnosti drugih, teinu e še se veliko več popašeijo drugim pripoma- gati, in več, ko oni, delati. Ki se ta- 153 ko prijazni, služivi in veseli kažejo, so v resnici ponižni, in blagoslov božji ko ž njimi. Do nižiših od nas, do naših podlož¬ nih, moramo prijazni in pravični biti, tudi oni so naši brati in sestre, in zato se moremo vljudno in prijazno do njih zaderžati, „ln vi gospodje (naprepo- stavlenni) storite njim ravno taisto: opu¬ stite groženje; ker vediti imate, da je Gospod njihov tudi vas v nebesah, in da on ne gleda na imenitost osobe.“ Ef. 6, 9, Cote prijazni in ljubeznivi do menših od vas, sosebno do vbogih. „Bo- te prijazni do vbogih,“ reče sveti Duh. Ekl. 6 , 7. Morebiti so v očeh tiga, ki serce in obisti sprogleduje, veksi, ko ti; postreži tudi njim in pripomagaj v vbožtvi in potrebi! IV. Da napuh in prevzetnost zatere- mo iz serca, imamo premisluvati, kar je človek, in kar bo po smerti. „K.aj se deno izvisuje perstin prah?“ govori moder. Ekl. 10 , 9. — „Oblastnikov vseh živlenje je kratko. Dnes je eden kralj, in zutraj mertev, in ako človek vmerje, so kaee, divje živali in cervi * 154 njegov del . 44 Ne glej na zvunsko pre¬ moženje! Tvojo lastno bogastvo, lepot¬ ni obleč, ki te pokrivle, lepota, zavolj ktere se napuhavaš, visoka služba, ktero imaš, imenitost, ki te cres druge po¬ vzdiguje; to vse je ne iz tebe in v tebi, te ne stori boljšega in cednejšega, mor- de ti bo en dan k izviralisu nesreče in pogublenja. Gle j na tvojo notrajno pre¬ moženje, spregleduj tvojo notrajno vred¬ nost, in glej na to, kar iz tebe pride. Poslušaj, kar ti sveti Bernard svetuje: „Ako se človek,“ govori duhovni uče¬ nik , „hoce pazljivo in natenko spre- gledvati, tako v sebi ničesar nebo naj- šel, kako veliko zrokov k ponižnosti in osramožljivosti. V grehu je spočet, in v revi se narodi; njegovo živlenje je versta revšine, smert gotova, in po smerti je njegov del strohnoba in prah. Glejte v tem obsodbo vašega tela v živ- lenji zdajnim! Kar se duše dotice, njo čaka ojstra sodba, kjer bo se obsodila za vso večnost; in ta sodba bo tudi nar svetejšim dušam strahovita. „Spoznaj napuhnjena grešna stvar, kar si! Zakaj se povzdiguješ? Ne skerbi se sloveti, skrij in ponižaj se! Ne povzdiguj se, jokaj 155 se zavolj tvoje revsine, ničnosti, gre¬ hov in nemarnosti v djanju.“ Deveto poduceuje. Od ljubezni ilo bližnig a- Glavna čednost keršanstva je lju¬ bezen do svojega bližniga. Celi djanski nauk Zveličarja je zapopadnjen v dve¬ ma zapovedima: „Ljubi cres vse Bo¬ ga, in tvojega blizniga, ko samega se- be.“ Deno pa je redka ta čednost, in večkrat se krivo zastopi in v djanju pokaže. Mnogi mislijo, da že zapoved ljubezni do bližniga dopolnijo , ako sta- rise, rodbino, prijatelje in dobrotnike ljubijo, druge pa vnemar pusajo. To se ne reče bližniga, temoc samega se¬ be ljubiti! Ljudje večkrat mladost v blodnosti izredijo, njo le tiste ljubiti uči¬ jo, od kterih je dobrote prijela, ne pa, od kterih je kaj hudega dobila. Starisi večkrat v prieu svojih otrok in doma¬ čih govorijo od pregresk, nečednosti, nepopolnosti, vkanljivosti sosedov, alj taksih ljudi, kterim so nevoslivi, in kte¬ rih lehko ne terpijo. Skoz takso govo- 156 ren j e v g' a sHejo v serci otročjim ljube¬ zen do blizniga, in ne premislijo nasled¬ kov neljubnosti, in pomenkanja ljubez¬ ni. Iz pomenkanja ljubezni do blizniga izvira slabo prestimanje in sovraženje med sobo, izdajanje, zaničuvanje in merzenje do drugih, tolžbe, nepovolj- nost, nezloznost in nemir v hišni druž¬ bi, prepiranje med prijatelji in rodbi- noj, vrocoželjnost, kreganje in obre¬ kovanje, terdnost in nemiloserčnost, do vbogih in potrebnih. Iz pomenkanja ljubezni izhaja vkan- ljivost, nepravičnost, greh, hudobija in neporednost, kar kersanstvo ob postenje, in kristjane v pogublenje spravi. Podu- čenje v ljubezni do blizniga je tedaj pred vsem potrebno, da resnično ljubezen v sercih mladosti vkorenimo, in vkanljive in napačne ljubezni ohranimo, ktera iz troj- verstne nevednosti izhaja, namreč iz ne¬ vednosti gledaje na blizniga, gledaje na nagib, in gledaje na kaksnost lju¬ bezni. Podučenje v tej čednosti mora tedaj učiti, kdor je blizni, kteriga lju¬ biti moremo, zakaj ga ljubiti moremo, in v čem ta ljubezen obstoji. 1. Blizni, kteriga ljubiti moremo, je vsaki človek, vbozec in bogateč, in hu- 157 doben, prijatelj in sovražnik, celo, kdor nam krivico stori. Tako nas je učil Sin božji v besedi in v izgledu. Dol¬ žnost, našega bližniga ljubiti je tako ojstra, da bres nje dopolnenja, brez. ljubezni do bližniga ne bomo mogli zve¬ ličanja zadobiti, Da bi med vsemi ljudmi le eden bil, kteriga ne bi ljubili, alj kteriga bi sovražili, tako bi to nam večno pogublenje pripravilo. 2. Bližniga moremo ljubiti, ker je otrok božji, po božji podobi stvarjen, skoz neprecenjeno kerv Sina božjega odrešen, in posvečen skoz svetega Du¬ ha; ker Bog hoče, da se med .sobo ko hratiin sestre ljubimo. ,,Ljubite se med sobo,“ govori naš Zveličar, kako sem jaz vas ljubil, in na tim bodo vsi spo¬ znali, da ste moji učenci. „Novo za¬ poved vam dam, da se med sobo lju¬ bite, kako sem vas ljubil.“ Jeli ne ho¬ čemo, da bi nas enkrat za svoje spo¬ znal? Ah kako bedasti bi bili, da bi teh ne bi ljubili, ktere je Sin božji bolj, ko svojo živlenje ljubil, za ktere je vmerl! 3. Ta ljubezen v tem obstoji, da vsem ljudem dobro želimo, da se s srečnimi veselimo, nesrečne pomiluje- 158 — mo , da vsem dobro storimo, in da nji¬ hove pregrešite po resnici ispričujemo in brez potrebe ne razodevamo. To je resnična ljubezen, brez ktere se Bogi ne moremo dopasti. Bližniga ljubimo, alto dobro misel do njega v serci imamo , mu iz serca dobro želimo , ga v nesreči pomilujemo, v sreči se ž njim veselimo, naj si bo naš prijatelj alj sovražnik; ako nas pri¬ jaznost in dopadlijvost, krotkost in per- zanešenje do njega čisto napolni; ako vsmilenje do vbožcov in potrebnih v sercu rasti pustimo, ne pa nobene ne- vošljivosti do bogatcev in premožnih; ako dobre zavolj čednosti ljubimo, hu¬ dobnih pa zavolj grehov ne sovražimo, ako želimo in prosimo, da dobri v čed¬ nosti obstojijo, in hudobni se svojih grehov spokorijo. Le greh in hudobijo smemo sovražiti, ktera je djanje člo- večjo, ne pa osobe, ktera je delo bo¬ žjih rok, Bližniga ljubimo , ako našo dobro namenenje tudi v djanju kažemo, ako mu po moči dobro storimo. Znajde se trojno blago; blago tela, blago pošten¬ ja, in blago duše, v kterih našo ljube¬ zen do bližniga kazati moramo. Gledaje 159 na blago tela, ne sinemo nikomur ško- duvati, kaj vzeti, nobenemu človeku pravice zatreti. Ti grehi nam ne bodo odpuseni, razen ako škodo nadomesti¬ mo , alj krivico popravimo. Nagnenje hrasti je nesrečno nagnenje pri mlado¬ sti. Kdor enkrat poskusi, tudi v nar menših recih skrivoma kaj vzeti, bo skoro v večim to ztoril. Z malega bo veliki tat, in koliko malih tatov je po¬ stalo velikih, ki so nesrečno na sod¬ nim mestu živeti jenjali! Ako imamo kakšo posvetno blago ta¬ ko moremo bližnimu v božtvi, sili in po¬ trebi pripomoči, in v nesreči mu veselo v pomoč biti. Miloserenost in dobro djanje kinca nar lepše mladenca in de¬ vico* Blagor njim, ako z brumnim Jo¬ bom. reci zamorejo: Miloserenost je z nami rasla! Blagoslovleni so v živlenju in smerli! — Gledaje na poštenje ljudi, ne smemo ničesar storiti, kaj bi taisto kvarilo in ranilo, moramo pa vse sto¬ riti, kaj taisto poviša in zderži. Nie hudega no smemo od njega, ako bi ravno nar vekši grešnik bil, in bi nam bil nar vekšo krivico zrokuval, pri dru¬ gih brez potrebe govoriti, razen, ako bi mu v dobro prihajalo. Varmo se 160 o pravi arij a in obrekanja. Trudimo se v tovarštvi, koliko premoremo, razgovo¬ re, ki postenju našega blizniga škodi¬ jo, zadušiti, in zabraniti, Branimo ve¬ liko več poštenje njegovo pri obreko¬ vanju in lazih. Ravnajmo poštenju škod¬ ljive razgovore na čednosti in dobre lastnosti blizniga; kazimo, da se nam takši razgovori ne dopadejo, in se skerb- no zderzimo vsakiga obrekovanja. — Nar žlahtnejšo blago človeka, je dušno blago — čednost in zveličanje. Truditi se imamo , da to blago per Miz¬ nim ne vkončamo, ampak po moči povišamo. Ako dušno zveličanje naše¬ ga blizniga povišamo, ga resnično lju¬ bimo; in to se zgodi, ako ga na dobro opominjamo, in hudih potov, potov greha in hudobije varjemo in odpelamo; ako gak čednosti, k dobrim delam, in spolnovanju dolžnosti zdramimo, ako ga v nevednosti podučimo, in mu v dvombi svetujemo, posebno pa, ako mu izgled čednosti dajanio, in mu z naši¬ mi čednostmi svetimo, To ljubezen mo¬ ramo pred vsim prijateljom, hišnim to- varšom, podložnikom in vsem skazu- vati, ki so nam blizni in z nami tovar- sijo. Zavdamo pa bliznimu nar vekšo 161 krivico, ako ga skoz besede alj djan- je v hudo zapeljani o ; ja, sovražimo ga, ako ga v greh pripelamo, alj ga pohuj- šamo. Kako močno stareši večkrat zagrešijo, kako neprijazni so do svojih otrok, ako njih zavolj greha ne kašti- £ a jo, njih hudobnih perložnosti ne var- jejo, njim tovaršenje z hudobnimi do¬ pustijo, k pregreškam njihovim molči¬ jo, kterih perva dolžnost je, njih opo¬ minjati, in njih greha in poguhlenja bra¬ niti ! Grešna ljubezen je posebno, ako mladi ljudje en drugiga skrivoma gre¬ ha učijo en drugimu perložnost k gre¬ hu dajajo, alj se celo nepošteno in ne¬ dostojno med soho, alj z osobami dru¬ gega spola zaderžijo, ino hudobno to¬ varšenje imajo. En drugimu nar vekšo krivico storijo, en drugimu ropajo dare milosti, na duhovno vižo en drugiga vmorijo, in dušna vmoritbaje vekši greh, ko telesna. Ljubezen do blizniga tudi terja, da njegove pregreške in nepopolnomosti v duhi krotkosti prenašamo, od njega le dobro mislimo in ga zavolj pregrešk po resnici sprieujemo. Varvati se mo¬ remo prederznega sodenja, neprimiš- lenega grajanja in kaštiganja, posebno, 162 ako nam je krivica ne gotovo znana» Večkrat v našem sodenju blodimo, ker smo resnice ne prav zvedili, alj ker nam je osoba ne po volji. Odklonost in pri- klonost ste enako nevarni v razso- denju blizniga. Opominjati in svariti imamo po navnku svetega Pavla z vso poterpežljivostjo in modrostjo, vseli pa¬ metno in brez razjeze. Ako svarjenje ne boljša, se zna opustiti; ako pa bi se vidilo, ko bi hudo za dobro deržali, kaj bi kastigati mogli, tako moremo pametno kastigati. Blizniga moremo po sebi razsoditi, ko nam Zveličar zapove, kdar reče: „Ne storite drugim, kar ne hočete, da bi drugi vam storili; veliko več njim storite, kar želite, da vam storijo." Z krotkostjo in ljubeznjo pre¬ našajte njihove pregreške, ko hočete, da vaše vekše prenesejo. Bog je per- zanešljiv in poterpežljiv, ako so ravno veliki in kaštige vredni naši grehi pred njim; in mi bi ne bi do našega blizniga perzanešljivi bili? Otroci smo enega Očeta, kteri solnce čres dobre in hu¬ dobne izhajati da, in z dezom pomoči polja pravičnih in krivičnih. M il o s ti vn a Ij ubezenenegapu- šavnik a. Pušavnikje napotinajšelsklu- 163 lenega vbožca, ki je poln mozolčikovbil, ne mogel bodili in si živeža pripravlati. Od pomilenja penjen ga je k sebi vzel, ljubeznivo in skerbno redil v svoji baj¬ tici. Ljubezniva postrežba je hitro vbo- *ca okrepčala* „Hočeš pri meni ostati,“ mu pravi pusavnik, ,,hočem za tvoj ži¬ vež skerbeti, in hočeva vkopaj moliti in Uogu sl užiti.“ ,,Z veseljom,“ mu od- govorivbožčik, „ko sem srečen, da si v mojem sromaštvi in revšini per tebi pomoči in tolažbe zavžijem.“ Pusavnik je zdaj svojo delo pomnožil, da bi s svojim pičlim pridobičkorn vbožca obil¬ nejše in boljše redili in hraniti' zamo- gel, ko sejedozdaj zgodilo. Skoropa se je vbožčik postrežbe pušavnikove bil navelicil, je tolžval in sramotil svo¬ jega dobrotnika, mu je nar britkejše očitaval, in ga je preklinjal. Pusavnik je vse z nar vekšoj krotkostjoj brez so- pergovorenjaprenesel. Krotkostin po- terpežljivost pušavnika je vbožcu dala krivico spoznati, ktero je svojemu do¬ brotniku skoz svojo zaderžanje napra¬ vil. Obžaloval je svojo nezahvalnost, in ga je za odpušenje prosil* To zgrivano počutje pa se je na skorim spremenilo, njegova nezadovoljnost je veča bila, ko 164 prej; hudo je gledal dobrega pu,Savni¬ ka ino skoro tak zlo sovražil, da ga ne vee viditi mogel, in je rekel, da vise noče pri njem ostati, naj ga na pot, kjer je prej bil, spravi, s toj hranoj se ne more dolže vdovoljiti. Pušavnik ga je za odpušenje prosil, in mu je obljubil boljše postreči, Išel je k imenitnemu mestjanu, in ga je za boljše jestvine poprosil za svojega vbogega gosta. Mesljan mu je obljubil vsak dan z svo¬ je mize brane poslati. Na pocetku se je vbozcik vdovoljil; pa za nekteremi tedni je svojo ocitavanje ponavlal. „Sve- toblinc si,“ je k njemu djal, „za me al- možno zbiraš, in boljšo sam zavziješ; le ostanke mi daš.“ Pusavnik se je spricuval rekoč: „Krivico mi storiš, ni¬ česar za se ne terjam, nepokusim no- beniga koscika od tega, kar mi dajo; ako si z mojo poslužbo ne zadovolen, še nektere dneve poterpi, bom se tru¬ dil, tebi boljše poslužiti.“ „Tvoje opo- membe ne potrebujem,“ je vpil vbo¬ zcik, je vzdignil kamen, in ga je proti svojemu dobrotniku hitil, kterimu je skoz hitro vmeknjenje vjišel. Razdražen poprime štekljaco', in vdari pušavnika do tleh. „Bog ti odpusti,“ mu je vdar- 165 jen rekel „ko ti z serca odpustim. 44 Odpušenje le hliniš,“ je vbožcik djal, s,v djanji pa mi smert želiš,“ „]Nikar tako brat,“ mu je pusavnik krotko od¬ govoril, „z serca ti odpustim.“ Jn ko ga je vznamenjepomirenja obiniti hotel, ga je vbožcik začel daviti, mu lice z nohti drapati, in ga je hotel zagoltiti. Pusavnik se je njegovim rokam izplel, in vbožcik jet za njim vpil: ,,’Ne bos mi odišel, v mojih rokah moraš vmreti. u Od treh do stireh let je pusavnik nar grohso razžalenje, in nesli,šano hudo- zadevanje nezahvalnega vbožca prena¬ šal, kterije svojemu dobrotniku večkrat rekel, naj bi ga ravno tja spravil, kjer gaje najsel; rajši hoče od zime in glada konc vzeti, alj od divjih žival raztergan biti, ko še se dolže pri njemu muditi. — Dober pusavnik je ne vec vedel, kaj mu je početi; za eno se je zbal, da bi vbožcik v svoji revi nesrečno končal, ako bi ga odpustil, in za drugo ga sker- belo, da bi ž njim poterpežljivost zgu¬ bil. V tim je za svet prosil svetega An¬ tona očeta pušavnikov. Ti odBogaraz- svecen mož mu je rekel: ,,Moj sin, pazi misel vbožca zapustiti, je sku- šavanje hudicovo, ki bi ti rad tvoj venec 166 ropal, Ako si ravno njega zapusti«? Bog ga ne bo zapustil. Ko je pusavnik djal, da se boji ob poterpežljivost priti, mu je sveti mož odgovoril: „Zakaj ho¬ češ ob poterpežljivostpriti? Jeli ne ves, da tim vekšo ljubezen moramo zka- zati, ki nam vekšo žalost zavdajo? Ka¬ ka zaslužba bi nam bila, ako bi do te osobe peterpežljivi bili, ki nas ne raz¬ žalila, in nie žalnega storila? Jeli ne ljubezen čednost, ki ne gleda na pre- greške in razžalenje bližniga, temoe na Boga? fStarcika, moj sin, le per tebi zaderži, skem hudobnejsi je, stein vekšega pomilenja je vreden. Kar mu z ljubezni do Boga storiš, tvoj Zveli¬ čar tako zaracuni, ko bi bil njemu što¬ rih V potrpežljivosti pokaži, da si učene Jezusov, in znaj, da je ljubezen in poterpežljivost znamenje resničnega kristjana. Premišluj, daje vbožcik orod¬ je, kterega se Bog posluži, da venec velicesti tebi perpravla.“ Pusavnik je storil po svetu svetega Antona, je do vbožeika vekšo ljubezen vdjanju kazal, ko prej, je prosil Boga za spokorenje taistega, sebi pa za milost poterpežlji- vosti. Bog je njegovo molitvo vslišal. Vbožcik seje cista spreobernil, in je V>7 ( lo konca živlenjav pokori obstal. Kako °sramoli i zgled pusavnikov te, kteri ft ič žalnega, tudi nar me n.sega razža- lenja prenesli ne hočejo ! Kjer poter¬ pežljivosti pomenka, tudi ljubezni zmen¬ ka, ker se ne zadosti, le en hip kaj Oepovoljnega preterpeti, temoe je po¬ trebno v poterpežljivosti obstati. Le sta¬ novitnemu v poterpežljivosti slisi venec Velieasti. Nebesa so plačilo brumnega in stanovitnega poterpljenca! Deseto podučenje. Od čistosti. Ponižnost in pokornost branite gre¬ hov vuin in serce, čistost brani telo razuzdanosti in hudobije. Čistost je čednost, ki nedopušene telesne žele certi, misli, poželenje, in ob¬ čutljivost nečiste sladnosti zaduši, ker se liogu ne dopadejo, in dušo ognusijo in odsvetijo. Čistost je vsaki živlenja dobi potrebna. Srečo in blagoslov, pos¬ tenje in zasluženje prinese sosebno- mladosti. Ona stori človeka, po navukih svetih cerkve učenikov, v vmerjočim 168 tein Angelcom enakega. Sosebno da mladosti, ki se je prosta in greha či- sta, Angelsko podobo. Čistost ima po besedah svetega Hieronima pravico k častitljivemu vencu marternikov, ker se le v vročem bojuvanji pridobi* Ti marterniški venec je drugoč sosebno del mladosti, ker so v mladosti nar bolj goste skušnjave, in zavolj tega nar sil- nejšo bojuvanje. Sveti Bernard vuči razen lastnega marterništva še trojno, namreč: „treznost vobiljnosti,“ vkteri sta se David in Job vadila, „modrost v vbožtvi,“ ktero je Tobias svetlo ka¬ zal , in „čistost v mladosti,“ ktero je Egiptovski Jožef ohranil. Čistost ime¬ nujejo sveti očeti „kinč dobrega zader- zanja, poštenje telesa, in tverdino sve- tosti.“ Čisti otrok nas vpraviči k nar lepšem zavupanju; ker Duh sveti ne more v nobenem nečtistem sercu pre¬ bivati; nad čistimi dušami pa ima svojo veselje, tim dodeluje obilno svoje mi¬ losti. — Obranite tedaj čistost, nedolžnost, in devičnost. vašega serča! Visoko pre- štimavajte čistost, in prosite njo od Bo¬ ga! Ona je nar dragši žlahtni kamen v vencu čednosti,' nar lepši lise vaše 169 duše, nar sladkejša sreča vašega živ- lenja. Brez nje nam ne je ljubezen, ne strah božji, ne mir vesti lasten. Pa do¬ bro premislite, da se lehko stere in zgu¬ bi! Njo lehko skoz misli, poželenje, tudi skoz besede in djanje zgubimo. Ne je zadosta samo na teli, moramo tudi r*a duši cisti biti. Dobro premislite, da vaša nar vekša tolažba na smertni po¬ stelji bo zvesta vednost, kaj ste dneve mladosti in celega živlenja v nedolžno¬ sti in čistosti preživelo Solze pa, gri- vanje in nar britkejšo vesti oeitavanje bodel vmirajociga, kije v neciMosti m vživaniu živinskih žel svoio telo in dušo vkoncal. 1. Egiptoski Jožef« Kako skerbno bi mogli čistost serca v skušnjavah, in nevarnih perložnostih varvati, nam kaže prigodba z brumnim Ježefom v Egiptoskim. Tiga čistega ruladencaso brati izdali, in Izmaelitans- kim teržcom prodali, ki so ga v Egip¬ tovsko spravili in Putifaru, kraljevimu bluearju in vojniškimu predniku prodali. ^ovaršicaPutifarova, kije grešno nag- •tenje do Jožefa v sercu hranila, gaje 170 iskala v gerdi greh necistoti zapeljati* Nar lepše obljube je storila, ako bi gre¬ šil, z mašovanjom pa se je grozila, ako ne bi grešil. Cisti niladene se je spomnil na vse¬ vidne oci božje in na njega vsiganazoc- nost, je v duhu pregledal velikost in f nusobo greha in je zapeljivki rekel, a raji hoče vmreti, kopa svojo dušo* grehom in nezvestobo proti Bogu orna* dežvati. Bilje stanoviten; in ko .ga je s siloj v greh pripraviti hotela, in žeje bila njegov plajš poprijela, je tega v njenih rokah pustil in vbežal. Zvelikoj serditostjoj vpije, Jožef njo je hotel v greh zapeljati; in je k svedoctvi gerde- ga djanja opušeni plajš kazala. Putifar je verjel vkanljivosti in laži svoje žene, in je dal Jozela nedolžnega v ječo ver- ci, v kteri je nekoliko let bil. Bog ne¬ dolžnega ne zapusti. Kralj Farao je en¬ krat deno zašlišal od Jožefa, in ga jo pred se povabil- Pamet, modrost in čed¬ nost mladenca je kralja tako prevzela, da mu je mahoma prostost prikazal, ga za pervegaslužebnika povzdigenil, in mu je gospoduvanje cres vso kraljestvo i*- rocil. — Nasledujte lepi izgled Jožefa. Ako B ogu in nedolžnosti zvesti osta- m **ete, ko Jožef, bo tudi Bog 1 vas bra¬ nitelj in naplacnik. 2. Sveta Agata. Nar lepši izgled nedolžnosti in či¬ stosti nam pripoveduje pergodba od svete device Agate. Bila seje od ime¬ nitnih sfarisov narodila, in je bila žlaht¬ nega stana, pa je tako veliko spresti- mavala čistost in devistvo, da je rajši nar grozovitnejše niartre preterpela, ko bi nar mensi greh proti poštenosti in sramožljivosti dopernesla, in svojemu Bogu in Zveličarju oblubleno zvestobo ranila. 3. Svete Neža. Izgled deviskiga otroka imamo nad svetoj Nežoj. Bila je okolj dvanajst let stara in kristjanka. Vse so njej ponu¬ jali, obecanje in grožnjo so poskusili, da bi njo ob čistost in čednost spravili, m od kersan»ke vere odvernili. Pa s sercnostjo, ki je veksa bila ko njena starost, je odgovorila, da hoče rajši smert preterpeti, ko bi se čistosti serca in veri odpovedala, it smerti skoz ogenj so njo obsodili. Neža je močno ve¬ sela hitiia k mestu sodnimu. Ko je vi- 172 dila, kako dopadljivo je rabelj na njeni lipoti oci pasel, je rekla: „0 moj Bog - , z veseljotn gledam mojo telo končati, in v prah in pepel prepasti, ker se dru¬ gim, ko tvojim očem, o Gospod, dopa- niti zamore.“ Ti izgledi devistva in či¬ stosti nas morajo močno priganjati, vse terpeti in preterpeti, nedolžnost ohra¬ niti, vse obljube, blago in veselje sveta za malo imeti, se tudi sovražiti, da bi sercno čistost ognusiti zamoglo , ves zvunajni kine in sveta lise zaverci, skoz kaj bi pogled sveta na nas obračati, in tega ljubezen pridobiti mogli. Kaksa rudečica bo enkrat pred tako svetimi devicami, kisov cvetu živlenja vse martre z ljubezni do Boga in čednosti preterpele, oblila une, ki nečisto živijo, mesenim želam služijo, svet, njegovo premoženje in veselje, nedolžnosti ve¬ selju predstavlajo, lise in kine sveta nasledujejo, in tako v padež in zgubo dušne lepote zajdejo! — Nečistniki bo¬ do enkrat z oblačilom sramotnim pokriti, gledanja božjega obropani, v kraj tmi- ce in večnega terplenja pahjeni, cisti pa bodo z oblačilom velicasti obdani, k gledanju božjemu , v deželo svetlobe 173 m večnega zveličanja gor vzeti. O ka¬ ko različen del, premislite to dobro mla- ? Tolikokrat, vidimo pozder v oče¬ su našega brata, ga sodimo in obsodi¬ jo, kdar bervna v našem očesu ne vi¬ dim«. Dru gega obsodimo zavolj malih ijči, z hudega nadjanja, naših narvek- sih pregrešk in hudobij pa ne porajta- nio. — Ako nas je kdor zkoz opravlan- je razglasil, nam škodoval, alj krivico storil, ako tudi razžaljivci in opravljiv¬ ci nam ne so znani, tako ljubezen ter¬ ja, da dalje ne vprašujemo, ne sodimo, kajti bi se lehko vkanili, in hudo ne surnnimo, teinoč da Bogu, ki je to pri¬ pustil, vse izdamo. Kristjan krivico lerpi poterpežljivo, in ne kali mira svo¬ jega serca skoz nehasnovito vprašan¬ ja, veliko menje svojo vest rani skoz prederzno sodenje. Ako nam, naši rodbini, alj naši ži¬ vali kakša nesreča nadojde, tako se va¬ rujmo krivičnega in brezzroknega po- dolžvanja, in ne zvračajmo hitro, ako bi brezljnbni ljudje naše sovražnike za početnike te nesreče dolžili, nje na nekterega sovražnika, alj, kar še bi neumnejše bilo , na kakšo pocopranje. Takšo hudobno presodenje je grešno, 214 ja veliki gTeh. Stareši, ki pred svojimi otrokmi eres kogar krivo sumnijo, al) brezzrokno obdolžijo, grešijo, in tudi otroci, ako toverjejo, ne so nedolžni. Koliko preštimanih in imenitih hišnih družb in osob je že skoz takso nepa- metno sodenje obredenih bilo, in po¬ štenje in dobro ime zgubilo ? Koliko se njih krivično podolži, ko bi s hudicom v zavezi bili, ljudem škoduvat? III. Kvar in škodo, ktero je opravlanje in prederzuo sodenje našimu bližnimu vzrokuvalo, moramo poverniti, razža- lenje, ktero smo njemu storili, popra¬ viti; drugaci nam ne bo greh odpušen. Dolžni smo skoz preklicanje opravlanja poštenje in odvzeto dobro ime našemu bližnemu povernoti. Našo krivico mo¬ ramo vedoč dati. Preklicanje se mora očitno zgoditi, ako je opravlanje očit¬ no postalo; ako se je le pred redkimi opravlanje zgodilo, tako se mora to pred timi redkimi tudi popraviti. Ako smo skoz opravlanje našemu bližnemu tudi kakšo drugo škodo storili, tak se tudi ta popraviti mora. Le ako nam razžaljen odpusti, in dolg opusti, bi 215 dolžnega popravlenja in preklicanja re¬ jeni bili. Smo bližniga opravlali, tako z poterpežljivostjo moramo preterpeti, »ko nas lažljivce in v kanljivce imenu¬ je; se nam ravno tako nazaj meri, ta¬ ko dolžnosti jenjajo; pa je deno na °boji strani se greh dopernesil. IV. Opravlanja in hudih govorov cres druge ne smemo poslušati; kajti ce je opravljivec kaštige vreden, tako je pos- lusitelj ne nedolžen. Pervi ima, po be¬ sedi svetega Bernarda, hudiča naje¬ žila, drugi v uhi. Ako je opravlavec podložnik, alj nam enak, tako mu re¬ cimo, naj molči; je višji od nas, tako deno nobenega dopader^a per njegovih pogovorili ne kažimo. Pozabimo, kaj smo škodljivega od našega bližnega sli¬ šali, ker sveti Duh uci: ,,Ako si be¬ sedo do tvojega bližniga slišal, tako njo pusti v tebi vmreti.“ — Na oprav¬ ljivce se ne moremo zanašati, in tudi ne vervati; sveti Duh govori, da so ti, ki obrekovavcov in opravljivcov verje- jo, lehkomišljenega serca. Brezljubni opravljivci ne deržijo z resnicoj, se leh- 216 ko vkaniti dajo, in le z bezserčnostt hudo do svojega bližniga govorijo. Tudi očitnemu glasu ne smemo vsikdar verjeti. Veči del ljudi vse pre lehko verje, in se lebko vkaniti da. Večkrat so ludje, ki so v hudi glas padli, pred Bogom čista nedolžni in brez grajanja. Treh opravljivcov jezi¬ ki so zadosta nar spostuvanejsega mo¬ ža ob postenje, in dobro ime spraviti, in celo sosesko v očitnem nienju glo¬ boko ponižati. Dobrega, kar se pravi od bližniga, ljudje ne verjejo, alj pa v hudo razlagajo. Zavolj tega tako radi vse za resnico poberemo, kar slišimo. Tako je v našo strastno in brezljubezno serce. Se celo krepostni ljudje tega dosta ne porajlajo. V. Akosrno skoz obrekovanje in oprav- lanje poštenje in dobro ime zgubili, ta¬ ko moramo prernišluvati, in vest spreg¬ ledovati, ali ne smo skoz pogovore alj djanja temu zrok. Najdemo, da smo dolžni, ako je resen, kar se od nas pravi, tako se nam po pravici to godi, mi smo si hudo govorenje zaslužili; ako smo nedolžni, in ne resen, temoc 217 lažljivo, tako pfeterprimo nam storje¬ no kri\ico v poterpežljivosti in s tolaž¬ enj, (la bo Bog-, ki je opravlanje pri- Pnstil, našo nedolžnost na svetlo po¬ tegnil Jezus , nas Odrešenik, je bil 8a nia nedolžnost, in je v molčanji pre¬ nesel opravlanje in krivično tolženje, ^ko bi našo postenje rešiti in zadosle- "je terjati morali, tako moremo po¬ prositi 'razumnejše, alj pa spovednika da nam prav svetujejo. Globoko si v serce te nauke in predpise vsadimo. Bodimo pametni in pazljivi pri pogovorih cres druge. Le dobro od našega bližniga govorimo, zakrirno hudo s plajšom ljubezni. Mol ¬ čati je skoz boljše, ko govoriti! I z g I e d. Ln vdovec je edino hčer imel. Njo je izročil svojim prijateljem, je zapu¬ stil svet , je išel v pu.šavo , in je tam popolnoma zadovoljn živel. Edina misel na hišno družbo in rahlja ljubezen do svoje hčeri mu je nektero uro kalila. Gpat je to zapazil in rekel: „Kar ti je, ljubi brat, zakaj se žalostiš?' 4 „0h,“ je djal pušavnik, „v mesti sem bil mo¬ jo edino dete zapustil, in skerb zavolj 10 218 njegovega izrejenja je zrok moje ža¬ losti/ 4 Opat, mislec, tla je sin, mu j c rekel: „ldi, in sem spravi tvojo dete, in ga, ko se ti dobro vidi, izredi.“ Z* velikim veseljom je zdaj k svoji hčeri hitil, je premenil njeno ime Marijana, v „Marin‘‘ je njej, svoj spol komur povedati prepovedal, in je njo s soboj pelal v samotise. V brumnosti njo je tukaj zredil, in se je trudil njo k veli¬ ki svetosti pripekati. Ro je vmerl, se je njej posebno zapovedal, da naj zve¬ sto svoj spol zamolčuje. Marijana je bila persmerti svojega očeta sedemnajst let stara. JNihce je ne znal njenega spola, in so njo imeno¬ vali brat „Marin.“ Zavolj njene po¬ nižnosti in brumnosti so jo v obojim vsi prestimavali; opravlanje pa je nje¬ no čednost težko pokusilo. V enem tri ure od samotisa lezočem tergu so ob časih za zives potrebne reci kopuvali, v eni oštariji so morali prenočevati, in brat Marin je bil per bratih. Hčer oster- jaseva je od enega vojnika bila v greh zapeljana, pa je brata Marina ko zapelj¬ ivca podolžila. Ostarjas je pri opatu tol- žil, in ko je on brata bil pred se po¬ klical in vprašal bil, kaj bi per tej reci 219 r esnicnega Lilo, je Marin serce k Bogu Povzdignil, in je po kratkem domišlen- ju odgovoril: „Grešnik sem, in si ka- stigo zaslužim. 44 Ne je hotel nesramne osterjaseve hčeri v hudo ime spraviti, tipat je njega, bres da bi dalje eres to rec spreiskaval, za krivega deržal, in gaje po ojstrem kasti ga nju z samotisa izvergel. Tri leta je Marin sedel pred dverami samotisa, bres da bi le z enoj besedoj svojo nedolžnost branil, je po- klekuval pred bratmi, ki sovun in noter hodili, in njih je za njihovo molitve in za kruh, da bi se nasitil, prosil. Tudi dete hudobne opravljivke je z ocetovoj ljubeznjoj k sebi vzel, mu je dve leti stregel, in je ž njim svojo almožno de¬ lil. Ponižnost in obstoječa poterpežlji- vost Marina je zadnic serca samotnikov pre šinila. Prosili so pri opatu za pomilen- je, odpušenje in sprijetje. Opat mu je rekel k sebi priti, mu je britko ocita- 'al, in djal: „Tvoj oca je sveto živel. V tvojih rabljih letali je tebe sem vzel, m v zahvalo si ti osramotil to hišo skoz tvojo gerdo djanje. Pa odpušeno ti je fdaj, in dopušeno med nami prebivati, le lcspokorjenju moreš nar nižjiše dela opravlati, in vsem drugim bratom stre¬ lo * či.“ Marin je bil z vsem zadovoljn. Go¬ rečo je večkrat dopolnil dela, ki so nje¬ gove moči prekosile. Zadnič je vpešal pod ležoj vsakdajnega opravila, in ojstročoj svojega posta, in je vtnerl za kratkim bolenjom. Po njegovi smerti je bil njegov spol spoznan. O ko so se začudvali pušavniki nad vitežnoj čed- nostjoj, s kteroj je Mariana, ko brat Marin, bres vsakega pritolženja, toli¬ ko terplenja, težav, in takso osramo- tenje bila prenesla, da bi se tako lehko bila opravičila! Jokaje so njeno nedolž¬ nost opati obznanili, in on je zavpil: „0 sveta nedolžnost, odpusti mi kri¬ vično očitavanje, in posvarenje, s kte- rimi sem te obiskal, storil sem to ne¬ vedno, in ti si imela poterpežljivost to prenesti. Premalo sem spoznal tvojega živlenja svetost!“ Njeno truplo so v cerkvi samotisa pokopali. Od njene ne¬ dolžnosti je tudi ošterjaš zaslišal; nje¬ gova hčer, ki je krivično tolžila bila, je kitila v obunbih zmofji k pokcpališu svete device, §e spoznala svojo oprav- lanje, je za odpu.šenje prosila, in je bila skoz njeno priprošnjo od oblasti hudi- čove rešena. — 221 Šestnajsto poducenje. Od prepiranja in kletvice, jezičnosti, očitavanja, in sramotenja. 1 . Sramotenje in kletvica, prepiranje 'n sva ja /-vira s hudobne pameti, nered, /-dražbo in nezložnost med prijatelje in rodbino pernese, mir serca skali, so- vraženje in mašeuvanje /-drami, in več¬ krat v pogublenje nektero hišno družbo pela. Pripodobi se ognju, ki se lehko vneti, težko pa pogasiti da. Vsakdajna skušnja nas žalostno od tega prepriča. Sramotenje in kletvica umnega člo¬ veka ognusi. Zavolj nar menših reci, zavolj ene nepremišlene besede, /-avolj rnajhniga zgubicka vstanejo večkrat pri raz-dražljvih in prepiravnih ljudeh nar isilnejši prepiri, kteremu nar gnusnejše n nar divjejše osramotljive besede sle¬ dijo. Jeli je ne bedasto in nevumno z,a- volj tako majhnih reci se razjeziti, mir skaliti, ljubezen ranili, svojo dušo po¬ gubili, bližniga pobujšati, in domače razžalili? Ko nepovoljno in težko je z ljudmi živeti, kteri zavolj majhnih reci, 222 zavolj ničesar se togotiti začnejo, m s sramotenjom in k letvico m druge na¬ sitijo. Jeli se skoz to storjena krivica popravi, škoda poverni, storjeno k ne- storjenemu napravi, pregrešen izbolj¬ ša? K.akši dobiček naslednje svajo in prepiranje ? V jezo in serditost se raz¬ liti, sramotiti in kleli, grajali, oeita- vanje z oeitavanjom povracati, je ne znamenje poštenja, občutljivosti, razu¬ ma, in se reče zamorca belo oprati, in na mesti menšega, vekši greh doper- nesti! Molčali in en hip poterpeti, bi mnogo hudega zabranilo, in bi mir in pokoj ohranilo- Prepiranje in svaja se zadnič kristjanu nespodobi. On bi mo¬ gel nameniti ravno tako, ko njegov Zve¬ ličar, ravno ta ljubezen in krotkost, ktero nas je Bog mira, in ljubezni učil, in spolnjaval, ga more ozivlati. Nikolj je ne svojih božjih ust odperl, grajan¬ ja, tolžbi, preklinjanju, nikomur je ne kaj žalega storil. Blagoslovite, ki vas preklinjajo; molite za vaše preganjalce in opravljivce, da hote otroci vašega Očeta nebeškega, ki sobice eres dobre in hudobne izhajati da, in polja pravič¬ nih in krivičnih z dežoin pomaka. To je njegov nauk. In sveti Pavel priše: 223 iJilagoslavlajte, ki vas preganjajo, bla- goslavlajte, in najte preklinjati! Niko¬ mur hudega s hudim ne povraeujte! ^ajte se mašcuvati sami, nar Ijuble- lle jši, temoc dajte prostor serditosti božji! ]\ e d a j se 0 d hudega premagati, temoe skoz dobro hudo preobladaj.“ Kim. 12 , 14 * Komur je človek, — krist¬ jan v serditosti spodoben? Jeli ne bo pošasti, neumni stvari, in živali enak? On spozna zapoved ljubezni in mira, pa se v bridke besede, v grajanje in sra¬ motenje do bližnja, do domačih raz¬ liva? Deno se naj spomnimo, da smo otroci božji, •— udi telesa Jezusa Kri¬ stusa! Poglejmo tja na Jezusa, naš !zgled! Molcaje je preterpel vso krivi¬ co, sramoto, in krivično tolžbo. Jeli bomo deležni njegove velicasti, ako njegov izgled krotkoee in ljubezni ne nasledujemo? Kdor se z mladosti trudi krotek biti, pervo nagnenje k jezi za¬ tira, in se privadi duha Jezusove lju¬ bezni nasleduvati, bo Zvelicarjov jarm sladek lehek in tolažben najšel. Kdor pa ne ve samega sebe preohladati in cres samega sebe gospodovati, bo nau¬ ke keršanstva težko izpolniti zamogel a lj pa celo ne. Prosite od Iioga milost 224 krotkosti! Glodajte na izgled vašega Odrešenika, in se vsak dan v poter- pezljivosti vadite. Zveličar k nam kli¬ ce: „I > rite k meni, in učite se, ker sem krotek, in iz serca ponižen, in vi boste mir vašim sercam naj .šli!“ II. Se ena druga hudobija, in ena druga rerdn nečednost, je nespodobna, več¬ krat ne resnična jezičljivost. ‘ Edni se znajdejo," piše sveti Pavel, „ki se pri¬ vadijo, bres dela okol pohišuvati, ki so jezicljivi in radovidni, in ki govorijo, kar se ne spodobi." l.Tim. 5, 13. 'Fak¬ si ljudje so resnično huda, kužna bo¬ lezen v soseski, pod sladkimi beseda¬ mi skrivajo čemer svaje. Ta nepamet- na, neperzanešljiva jezicljivost je greš¬ na, ako bi tudi kaj resničnega imela; in ako gorečost, sovraženje in nepri- jateljstvo, prepir jn svajo vzrokuje, je smertni greh. „Sestero reči Gospod sovraži," reče v bukvah prislov, „in sedmo čerti njegova duša — ta je, kdor svajo med brati dela." Pris. 0,15. „Prek- let je podpihvavec," pravi sveti Duh, „in dvojezičnik; ker bo med dostimi, ki so v miru bili, nemir napravil." Le 226 hudobnim jezikom, in bresbožjim ser- Ca '»j« lastno, svajo in nezložnost na- pravlati. Zveličane imenuje Zveličar krotke, ker bodo otroci božji imenu- 'ani, Sveti Gregor kaže, ako so krot¬ ki in mirni otroci božji, tako morajo, keri mir kalijo , otroci hudieovi biti. —- Ogiblimo se taksih ljudi, ne poslušaj¬ mo njihovih opravljivih pogovorov, in Ue verujmo njihovim besedam. Ako ste z nepametnosti pri drugih skoz vase pogovore sovražtvo in odklonost na¬ pravili, tako ste dolžni, nezložne dru¬ god pomirili in hudobnim nasledkom 'braniti. III. Druga pregreska, ktere se varvati pioremo, je oeitavanje, ktero drugim iz različnih zrokov storimo. Je pa trojno: 1) Takso, ktero nekomur vzroku- Jemo zavolj natornih pregresk in po- grešk, zavolj gerde podobe in niskiga 'oda, zavolj pregresk starisov in rod¬ bine; takso oeitavanje priča od pomank- livosti ljubezni in dobrega izrejenja; -) Oeitavanje zavolj storjene postrež¬ be in prijaznosti > to je protivno lepe¬ mu zaderžanju in pametnosti, in vedoč da pome tikanje izobrazi e n ja in lepeg'a izrejenja; 3) Oeitavanje zavolj doper- nešenih grehov in hudobij; takso oei¬ tavanje je veasi dobro, veasi pa tudi hudobno. Ako imamo pravico in dolž¬ nost, pregrešnim oeitavati, in ako njih pametno posvarimo, in v nameni, njih izboljšati, tedaj je oeitavanje, posvar- jenje djarije ljubezni; ako pase iz ser- ditosti zgodi, med sramotenjem in klet- vicoj, alj iz hude volje, z merzosti in mašcuvanja, tedaj je posvarjenje in oeitavanje pregreška greh, in večkrat veliki greh. Razzaljivo in bresljubno je, ako se v nazornosti drugih to zgo¬ di, ki so nic od tega ne vedili, in mo¬ rali bi postenje na tako vizo odvzeto nazaj pp verni ti. IV. Ljudem nevarna in grešna je zad- nie razžaljiva šala in osmehavanje. Se ljudje najdejo, ki vse osmehuvati hoče¬ jo. Takši imajo malo prijateljev, kajti razžaljiva šala rani rahljo prijaznosti občutljivost. Osmehvavca se spoh vsi bojijo, in ga certijo. Vsaki hip se mo¬ ra človek bati, da bo njega s posme¬ hom pikal. Le uni šalni pogovori so ne 227 grešni, vkterih namenimo, drugim do¬ bro opominanje dati, tovarštvu na ne¬ dolžno in prijazno vižo kratki čas na¬ plaviti, bres da bi kogar razžalili. Ako pa kogar razžalimo, alj osramotimo, alj skoz to celo zložnost in mir skali¬ mo, in ljubezen ranimo, so grešni in lehko veliki grehi postanejo. Pa smeh in sala cres resnice in skrivnosti svete Vere, alj eres svete šege v sveti cerk¬ vi, je Boga preklinjanje, in znamenje hudobnega in bresbožjega serca. V. Pri tem, kar smo v poprej.snem poducenju slisali, si dve reči mormo 2-apomnititi: 1) Ako smo se prepirali in svadili z našim bližnim, ako smo ga sra¬ motili in kleli, ako smo mu razžaljivo očitavali, alj pa skoz grizejoče sramot- [jive in salne besede ljubezen in prijaz¬ nost do njega ranili, in smo ga razser- dili, tako se hitro moramo ž njim po¬ miriti, po nauku Jezusovem: „Ako tvoj dar pred oltar perneseš, in se tam s poumis, da tvoj brat nekaj do tebe ima, tako tvoj dar pred oltarom pusti, idi poprej, in se pomiri s tvojim bra¬ tom; tedaj pridi, in tvoj dar daruj.“ 223 Mat, 5, 23. — Posebno moremo to storiti, ako smo krivico napravili. Ni¬ kelj pa se ne sinemo koltaru nabližati, naseda stvarnika in Boga v nar sve- tej.šem sakramentu prijeti, ako se errs nas nas bližni pritolžiti zrok ima, če bi namreč v sovražtvi ž njim živeli. Mi bi morali prej tja iti, in se ž njim po¬ mirili; drugači se ne bi mogel Bog mira z nami zediniti k našemu zveličan¬ ju in večnem živlenju: „Pri božji mi¬ zi," reče Tertullian, „ne pomiri darit- va unih z Bogom, ki so se med saboj ne pomirili! 2) Pazili moremo, da ni¬ kelj v pohotnosti, v serditosti, v pre- naglosti ne govorimo, in ne delamo, in da nikolj grenko ne odgovorimo timu, ki nas osmehuje." Krotek odgovor," pravi sveti Duh, „serdifost zatere." Prisl. 15, Mi moremo dobro premisli¬ ti, kar k o 1 j govorimo, in ne smemo vsega povedati, kar vemo. Hudega ne smemo lehko verjeti, in moremo per nas ohraniti. „V najem dajte vaše be¬ sede," pravi sveti Auguštin, „to je, premišlujte njih več, ko enkrat, prej- den njih zgovorite." ,,Kdor postavi mojem ustam stražo, in na moje čobe verigo, da skoz nje ne zagrešim, in da 229 r,! e mo j ne prehiti v pogublenje.“ *^kl. 22, 33. Zaklenimo nase usta, in k luč do njih strahu božjemu. Sedemnajsto poducenje. Od prijateljstva . 1 . Prijateljstvo« pela človeka k čed¬ nosti ali k grehu, potem ko je dobro alj pa hudobno. Mladost, premalo ve, dobre ra/.ločiti, in zadasta ne budi, se hudobnih ovarvati. Poducen je v tem je imenito in potrebno. — Med Ijubez- 'tjoj in prijatelstvom je razloček. Lju¬ bezen mora celi svet obseči; prijate¬ ljstva pa nimamo z vsemi ljudmi; lju¬ bezen da nasproti ljubezen, ona je res¬ nična in podeljivna. V prijateljstvi de¬ lite misli ino nagone zvesto med sobo serce, ki se sosebno ljubite, si postre¬ žete se tolažiti in si svetujete. — Zrok, k te rega prijateljstvo izhaja, in konc, zavolj kterega se ima, njo stori dobro alj hudobno. Ako nekogar zavolj ene hudobne lastnosti in privade ljubimo, na primer, zavolj praznostnega oblačila, 230 za v olj prostih in razuzdanih pogovo¬ rov, alj zavolj drugih grešnih reci, ta¬ ko je to grešno prijateljstvo; ako pri¬ jateljsto enega človeka zavolj njegove lepote, zavolj njegovega permozenja, in lepega obnašanja išemo, tako je praz- notna in minljivo; ako pa ga zavolj ved¬ nosti, čednosti in brumnosti, in tako e, ljubimo, tako je prijateljsto do- in hvale vredno. II. Prijateljstvo je sveto; 1) ako ga na krepkost (čednost) stavimo, ak o si člo¬ veka zavolj dobrih lastnosti za prijatelja izvolimo; 21 ako na čednost zmerja, to je, ako želi in iše povišavati, zveli¬ čanje duše ljublene osobe, ktero ob¬ stoji v čednosti in brumnosti — nar vekšemin nar potrebnejšem blagu naše duše. — Prijateljsto, ki le časne kori¬ sti pernese, in čednosti vnemar puša, je ne resnično in obstojno le natorno donagnenje in duši škodljivo; 3) ako ga čednost viža, to je, ako z ljubezni do prijatelja mu nič ne storimo, kaj bi čednosti in božji zapovdi protivno bilo. Prijateljstvo, ki v razžalenje božjo^za- dalj bro 231 pela, je grešno, ker hoče, da bi stvar v eč ljubili, ko stvarnika. Moramo se ali prijateljstva uirih lju¬ di deržati, ki so krepostni čedni, brum- 111 in popolnoma, nasproti pa tistih, ki hujdobiji, nečistosti, požertnosti mo 'našvanju, obrečenju ino preklinjanju 'dani, se ogibati in varvati; kajti ž njimi lovarsiti bi bilo duši nevarno, in bi ved- *>ake hudobije zapelalo. „Prijatelj hu¬ dobnih bo njim enak,“ pravi moder mnz. Ogibati se moramo unega prijatelj¬ stva, ki brumaosti in popolnosti ne služi; ono bi vprihodnim znalo v škodo in pogublenje biti. To je takso prija¬ teljstvo, ki le našo korist išerno, in na¬ šo dopadenje nad tem imamo, da nam je ti alj uni človek prijatelj, kjer se čašo kratenje, veselje per mizi m igrah nameni. „Moj nar boljši pri jatel j je taj,“ pravi sveti Gregor, „ki mi moje pre- greške očituje.“ Posebno pa moramo prijateljstvo unih certiti, ki nas na greh Vabijo, se nam perljizavlejo, in našo zaderžanje in navade hvalijo; to so lažljivi prijatelji, ki naši duši več ško¬ dijo, ko nar vekši sovražnik. Ogibati moramo prijateljstva unih, ki IJoga razžalijo, da bi se nam dopadli, alj nam 232 vslužili. ,,Kdor je Bogu nezvest/ 4 pi’ a ' vi sveti Ambrož, „ne more resničnega prijateljstva - aino celo sosebno varvati, in se vseh pripomočkov poslužiti, ktere smo zgo- »uj k ohranjenju čistosti za znamnane brali. Breste previdnosti je prijateljst¬ vo z drugim spolom pogibeljno, in duš¬ no smert pernese. 234 Iz g 1 e d. Ena devica, z imemom Apolina, je z nekim mladim človekom seznanje re¬ dila. jNjuni pervi shodi so bili cista ne¬ dolžni ; za nekterimi mesci pa je nju¬ no prijateljstvo zaupljivejšo in svobod¬ nejšo bilo v tovaršenju. Apolinaje sicer ne imela nobenega dopadenja, in ona je svojo poštenje in čednost ohranila* Deno pa je njena brumna in resnična prijateljca naskorom premembo v nje¬ nem zadeižanju najšla; ona se je ne tako pošteno in pametno obnašala, in se je bolj praznotna kazala. Njena mati so tudi ne več ž njo zadovoljni bili. Da se njej nevarnost grozi je njena prija¬ teljca spoznala, in nekteri dan k njej djala; „Moja Apolina! prepričana si od moje resnične in rahlje ljubezni do tebe, in ker te resnično in serčno lju¬ bim, te moram na eno reč pazljivo sto¬ riti, ktere, ko se vidi, ne porajtaš. Grlej, ti tovaršiš večkrat z enim mladim člo¬ vekom, in na samim ž njim govoriš* V tem se pregrešiš, in se v nevarnost po¬ daš, zagrešiti* Razen tega se mu per- jazna kažeš, poslušaš njegovo prilizo¬ vanje, in njegove zapeljive besede, m 235 mu presvobodno tovarsenje s sobo per- pušaš. Kaj ti nad tem pravi tvoja vest?“ „Moja vest mi čres to ničesar ne pitava!“ je ona odgovorila. Ti mladi človek je čeden in pameten, meni ter- da nič hudega ne nameni, in jaz, gotovo mi veruj, nič napačnega ne mislim. 4 ' „Ko moreš, moja prijaleljca Cediti, da nič hudega ne nameni? Kaj te veže, njegovi besedi verjeli? In ako nič hudega ne bi mislil, ko ? jeli mn skoz tvojo dopadljivost, lehkomišljenost, in perjaznost k hudim mislam ne daš perložnosti? Gotovo ves, da je tvoja pamet čista pred Bogom ostala, da je tvoja duša nobenega Bogu ne dopad¬ ljivega nagibanja in občutleja ne sku¬ sila? Lehko bi vtem zablodila! Hudič nas tako rad čres noternji stališ duše oslepi . 44 Apolina je djala: Le nar bolj resnično prijateljstvo hraniva, in nič hudega ne mislim!“ „Jaz verjem na vaj n o prijateljstvo 44 je prijateljca rek¬ la ; „pa prijateljsto je mnogotero; nek- tero, ki je v Duhu božjem, je nedolž¬ no ; drugo, ki je v duhu hudičovem, je nevarno in grešno. Človek, ki zaneš- Ijivo tovarsenje z drugim spolom iše, ne redi svetega prijateljstva, njegovi 238 nameni ni so cisti, in deklica, ki t.<* proste in nedostojne šale dopusti, j e pred Bogom ne nedolžna. Veruj mi, ker sem starejša, in sem več skusila, poz- nam bolj slabosti in pregreške najnega spola. Per zaupljivih pogovorih in sho- dišah z drugim spolom ima hudič vsik- dar dobiček. Dušo zadene nevarnost, občutlej sramežljivosti se rani, in sča- som strah božji serce zapusti. Te be¬ sede k tebi govoriti, mi zapove prija¬ teljstvo in ljubezen do tebe, enkrat bos mi zato hvalila 14 Apolina je že večkrat hotela bese¬ do presekati, ako njej je ravno zased¬ lo, seje vkraj podala, bres da bi kaj odgovorila- Premišluvala je besede pri- jatelce svoje krepostne, milost božja je njeno serce prevzela, in sklenila je, spovednika zavolj tega poprašati, ker še je bila dobrega serca, in v strahu bož jem. Spovedniku je vse odperto- sercno razkrila, in oni so njej veliko pregrešk per mladem človeku pokazali kterim je perložnost dala, in veliki, grehov, ki njih je per razgovarjanjo bila storila, in kterih se je ne mislila spovedati. Apolina je nad mnogimi gre¬ bi ostermela, in rekla: „Ko, jeli so ti 237 v si smertni grehi ?“ „Ravno ne,“ njej r<1 cejo spovednik, ,.jeli pa brumna duša šatrio s inertne grehe porajta? Vediti 'noraš, da vse, kaj je v našem sercu prostovoljnih nečistih misli in poželen¬ ja je veliki greh. Zahlodljiv hi bil na- n>en, ko da bi djanja in dela poculkov slasti majhni grehi bile.“ Zdihvaje je zavpila Apolina: „0 moj Bog, tedaj sem že dosta zagrešila!“ „Vec ko mis¬ liš,“ so spovednik djali, in v enem mes¬ en vec, ko v vsem poprejnem živlenju. Ua bi bil tebe ti mladi človek z meeom vmoril, tako bi bil tebi le časnega živ- ler Ve lina ni mogla vee solz zaderžati in je rekla: ,,TNaj mi easdajo, da mojo ne¬ zvestobo, in grehe objokujem, da se zgrivano k odvezanju mojih grehov per- pravlam, mojo serce od te slepe pohot¬ nosti vtergnem , in da od Boga milost v svetem sakramenti pokore zadobim se v strahu božjem ohraniti.“ Pred ol¬ tarje pokleknila, in se pred svojim Zve- licarjoin ra/jokala. „K.ako je, o moj ■^og, bilo mogočno, da sem te tako ja obropal; tako pa je tebe do kraja enega pogublenja spravil ino tvojo šno živlenje v nar vekšo nevarnost, daj pokoro, in stani od nadeža!“ Apo- 238 razžalila, in da sem se tako tebi zame-' rila? Zavolj revnega veselja sem v ne¬ varnost zajsla, tebe večno zgubiti ? Spomnila seje besed svoje zveste pri" jateljce, in je hitila, njej svojo spreo- bernjenje obznanit. Obinila je njo go¬ voreč: „Kakorsno hvalo sem ti dolžna? Glej, hitro sem se mojemu pogublenjn perbližuvala, bies da bi to bila spoz¬ nala! Da me ne bi opomenila bila, in ni mojih oči odperla, bi jaz v prepad padnila. Ne sem grehov in hudobnega nagnenja mojega serca spoznala. Zdaj to spoznam, in se tega vstrasim. Od¬ pusti mi pohujšanje, ktero sem ti per tvojem ljubeznivem opominanju ska- zala; prikazi mi zanaprej tvojo prija¬ teljstvo, opominaj in kaznuj me, tvoje besede ne bodo bres sada. u Ko je mladi človek drugoč njo obis¬ kal, mu je v sveti nepovoljnosti rekla: „Poberi se, jaz sem tebi, oh žalost! prijateljstvo dopustila, ki se brumnemu mladenču in sramežljivi, postenje lju¬ beči devici ne spodobi. Nikar se ne bo več v mojem živlenju zgodilo, in hipe najnega tovarsenja hočem vso mojo živlenje obžalovati in objokovati.“ Mia* denč se je spričuval, je slovo djal, in 23 » se ni nikolj k njej vernih Besede Apo- line so mu k sercu vdarile, in on je od une vure pošteno živel. Apolina je v svojem naprevzetju stanovitna obstala, in kolikokrat je nevarnost premislila, v kteri se je znajsla, in je premislu- vala, koliko deklic ravno zavolj teh grehov v negasljivem peklenskem ognju gori, in hipe grešnega in hudobnega prijateljstva na zemlji večno preklinja, se je veliko jokala. Nektere leta si je naložila k pokorjenju grehov ojstre po- ' kome dela. — Osemnajsto poduceiije. Oil laži. I. Lažje vedno greh; ker BogjeBog resnice, in sovraži laž; ona je vesti, glasu božjemu v nas, protivna, in če ravno ni vsikdar sinertni greh, tako je deno navada lagati ne nobena majhna reč, in je zrok veliko hudega in napač¬ nega. Ljudje, ki so se lagati navadili, so vkanljivi in dvojmisljivi, drugo mis¬ lijo in drugo govorijo; ne so odperto •240 serčni, temoč polni zvijač, se v majh- nili rečih hlinijo, in pa vedno išejo svoj konc z vijacami dosečei. Oni so vkan- ljivci, nezvesti v obljubi, potuhjeni v svojih osnovah, perljizavci, ako bi res¬ nico mogli govoriti, nesramni in pre- derzni v domislavanju in terdenju lazi, in dobro vejo svoje resnične nameni zakrivati; se na nikogar ne zanesejo, in od drugih hudo mislijo, ker, da hi- navsini in lazi služijo, mislijo tudi ravno od drugih, da so hudobniki, lažljivci i» hinavci. Lažljivec lehko nar vek.še hu¬ dobije dopernese. On laže in opravia; v nar imenitnejših recih resnice ne go¬ vori in v nar menših recih persego prelomi, poterdi svojo laž s krivo per¬ sego, in tako mu mali greh večkrat v smertni greh zrase. Boglažljivca sovraži. „Lažljive ust¬ nice sa gnusoba pred Gospodom/ 1 Prisl. 12, 22. — „Vse pogubiš, ki lažejo/ 4 Psalm 5, 7. Gnusoba na človeku jo laž, in ona se v ustah nezastopniga ved¬ no najde. Tat se je deno boljši, ko sta- novit lažljivec. Pogublenje pa bo njuni del/ 1 Ekl. 22, 26, 27. To so besede božje čres to gerdo hudobijo. Laž je hudobija hudičova, ker hudič je to per- 241 v < storil, on je oca in pocetnik lazi. j 5 Kak o resnica od Boga pride , u pravi sveti Auguštin, „tako laz od hudiča tlojde in sveti Ambroš perstavi: „Kte- r ' so laži vdani, so otroci tega prekle¬ tega očeta.* Otroci božji so otroci res¬ nice, in Bog njih za ljubo ima. II. Te pogibeljne hudobije se moramo sosebno v dvema reeiina ogibati: 1) V imenitnih opravilih bližnega. Veli¬ ki greh je v nekoliko pomenljivem ku¬ povanju in prodavanju blizniga vkaniti, dolg, alj placanje dolga tajiti, in skoz laž in opravlanje blizniga hudobije in grehov obdolžiti. O ko hudobna mora duša biti, ki zavolj revnega veselja, alj nesrečnega dobička takse krivice do- k pernese! 2) Pred gospodskoj, Ako smo pred sodboj, in nas pobarajo; bi kila laž veliki greh, ino persege pre¬ lom, ker bi skoz to ne ranili samo dolžno spoštovanje temoe bi tudi hude nasledke in velike škode vzrok uvali.— Sploh moramo vsako laž in neresnico v sikderin vsaki čas čertiti, Ako bi rav¬ no tudi skoz laž velikemu hudemu in °jstri kaštigi vjiti, in si kakšo hte časno 11 i 242 blago posvojiti zamogli, tako se deno nikolj laži vdati ne smerno. Boga raz¬ žaliti je naj vekšo hudo. Njegovo lju¬ bezen in milost zgubiti je nar veci zgu- btcek. Kaj bi nam celi svet hasnil, da bi na duši škodo terpeli! Ljubimo resnico in odpertoserčnost v vseh naših pogo- vorih. Oh ko lepa čednost je, ako otroci resnico ljubijo, in se ne podstopijo no¬ bene, tudi nar mensi laži, povedati. •avicen,“ se pravi, ,,preklinja laž.“ Le od Boga si prosimo, da bi nas te hudobe varvati hotel. Zavpimo k njemu s kraljom Salomonom: „Praznoco in lažno go\ orenje tiraj daljec od mene! u Prisl. 30, 8. 1. Sveti Firmus. Sveti Firmus je človeka, ki so ga > k smerti bili iskali, per sebi skritega imel. Poslaniki Cesarjevi so za njega zvetega Firmusa pobarali. „Ne morem vam odgovoriti/ 4 je rekel sveti škof, „ker neti lagati, neti tega izdati smem, kterega išete.“ Z nar grozovitnejšimi martrami so svetega škofa iskali k ob- stanji perpraviti, ja celo s merijo so mu grozili. „Jaz zamorem terpeti in vmre- 244 Devetnajsto podueenje. Od potrebe dobrega spovednika vizarja na poti k zveličanju. 1 . Pot k sveličanju je vtruden in poln nevarnosti. Ako po njem varno ho¬ diti hočemo, tako potrebujemo pamet' nega vizarja. „Ako slepec slepca vodi* padeta v jamo.“ Mat. 15, 14. Skeifl prej ho slepec, ki po neznanem poti it* hoče, padnil! „Joj njemu, kije sam, pravi sveti Duh, „kajti če padne, ni¬ kogar ne ima, ki bi mu vstati poma¬ gal." Ekl. 4, 10. Po navuku svetega Duha ne smemo nikolj preveč na našo previdnost zavupati. „Pameten se po svetu modrega moža ravna." — Zvoli' mo si tedaj modrega spovednika, ra¬ zumnega vizarja, da nas po poti čed¬ nosti pela, in uči resnice zveličanske; da nam pokaže, česar se ogibati, in uči, kar storiti in za kar se truditi more¬ mo ; da nas, ako smo pot k zveličanju zapustili, nazaj pela na potk nebesam; da nam zajnke hudičove razkrije, in nam perpomaga, se njegovim skušnja- 245 ^am proti staviti; da nas od tovarštva ^udobnih zderži, in nas na nevarnosti paz|jiv e stori; da nas resnično vednost **či: Boga ljubiti in greha se bojati. ^akse koristi za nas na poti k večnem tlenju, ako smo modrega in razum¬ nega vižarja deležni bili! II. Spoštujmo in preštimavajtno ga z "vsega serca. Vidljiv Angelc je, skoz kterega Bog v našo serce govori. Za¬ nesimo se na njega, nasledujmo nje¬ gov moder svet, in mu pokažimo, ko Zvesto si njegove nauke in opomembe v dobro obračamo. Nikolj se ne sra¬ mujmo, njemu serca z nagnenjom hu¬ dobnim razodeti, in skušnjave in nar skrivnejše grehe razokriti. V elika pre¬ grešita je, ako smo smertno zagrešili, se navadnega spovednika ogibati, in Vračitelju rano pokazati, ki nje in nas ne pozna. Skoz to vizanje in ravnanje spoved ob moč spravimo, inv nevar¬ nost zajdemo, v mnoge druge grehe zabrediti in v pogublenje pasti. Tukaj ki sramežljivost ne bi na pravem mestu bila. Mešnik so v skrivnosti svete po¬ kore oča, moramo njim ali z otroško 246 » odpertasercnostjo nasproti priti. Greš¬ nik je tukaj bolenik, on tedaj more bo¬ lezen svojemu dušnemu vracniku zve¬ sto razodeti. Celo serce in ves stali« naše duše njim moramo vedoč dati. 'J udi ne smemo kaj imenitnega začet), brez da bi njih za svet poprosili, soseb- no per zvolenji stana. III. Pri zvolenju modrega vižarja na poti k zveličanju moramo dobro razmi- šluvali, in ne smemo teh poslušati, k) le dopadljive ino hitre spovednike išejo kteri malokaj ali nic ne sarvijo, ojstre pa in vestne zaničujejo. M o ram o po svetu svetega FrancaSeležjana izmed deset jezer zvoliti, in Boga prositi za tega, ki so nam in našim potrebšinam prilieni. Prosite od Boga milost dobre¬ ga spovednika najti, in se na njih za¬ nesle z nobene druge namembe, ko (dušno zveličanje pridobiti. \ lasten duhovnik, fajmostcr, so nar boljši: 1) ker nas nar bolj poznajo, in zato nam tudi nar bolše svetvati žarno- rejo; 2) ker iz med vseh drugih so dolžni, za nas Bogu račun dati, in se tedaj nar vrocejše trudijo, nas k Bogu t 247 spraviti; 3) ker njim je Bo« - po njiho¬ vi službi svojo milost dodelil, in njih tedaj sosebno razsveti, nas na poti k zveličanju pelati. Od Bo ir a ,so nam da- ?") in mi smo njim izročeni. Le akozrok !,l o/,nati, to je, spoznanje da smo za¬ mesili in liovra razžalili in vednost štor- * , o v Jenih grehov- Ce hočemo k spoznanju naših grehov priti, moramo svetega Duha za vse razsvecejoeo milost pro¬ siti, in svojo vest izprasuvati, sosebno pomislHvati, kteriin grehom smo bolj nagnjeni, ktere nagnenja" v našem sercu gospodujejo. Prizprašanji vesti hodimo °dperto sercni in ponižni, ne slabo vo¬ ljni, zmešani alj nemirni. Ako smo naše grehe naj.šli in spoz¬ nali, tako moremo svetega Duha pro¬ fiti , da hi v našo serce resnično gri- v engo in resnično certenje greha vliti hotel Mi tedaj obudimo živo, s ere n o gvivenga cres vse grehe, ker smo Bo¬ ga nar vikšo dobroto, nar ljubeznivej¬ šega našega Stvarnika, Oee, Odre¬ šenika, Posvetnika in Zveličarja toli¬ kokrat in tak inocno razžalili, prosimo 256 ga za odpušenje, milost, moč in krep- čnost več ne zagrešiti. Da bi nase terd- ne sklepe s svojoj milostjoj podpirati, in nas v svoji ljubezni ohraniti in zder- žati hotel. Ponižno tedaj perstopimo k mešni- ku namestniku božjemu, da se njim, našemu vučeniku, vračitelju in sodni¬ ku naših grehov spovemo, in za milost prosimo. Ako bi se hitro ne mogli spo¬ vedati, tako v mislih ne stnemo več ra- ztrošljivi hiti, temoe moi’emo pobožno in dostojno naše molitve opravlati, v hukvicah pazljivo brati, nedokončno lju¬ bezen in vsmilenje božjo premišluvati, grivingo obuditi, nar blaženejšo Devico Marijo, našega svetega Angelja varha, in vse Svetnike božje za njihovo pri¬ prošnjo klicali, da bi nam Bog hotel naše grehe odpustiti. Ako tedaj imamo perložnost, se spovedati, tako to odper- toserčno moramo storiti, to je, brez zaderžanja, hinavšine in spričavanja, na kratkem, brez širokega perpove- dvanja okolšin, ki neti ne povekšajo, neti ne pomenšajo greha, zastopno, namreč z razumljivimi besedami in z zastopnim glasom, in popolnoma, to je, vseh naših grehov, velikih po števili in 157 plemeni, da mešniku ne bo treba dalj z prašuvati. Proti svetosti svetega sa- kramenta pokore bi tisti žmetno alj smertno zagrešil, ki bi vedljivo z stra¬ ha alj sramežljivosti smertni greh za¬ molčal. Noben zrok se ne more najti, le en greh spovedniku zamolčati, ko se Večkrat k nar vekšidušni škodi per mla¬ dosti zgodi z grehi nečistosti in z dru¬ gimi grehmi. Nar imenitnejše zroke pa imamo, naše grehe spovedniku odperto serčno in popolnoma razodeti in se njih spovedati. O da bi nas Bog v svoji mi¬ losti pred neveljavnoj in roparskoj spo- vedjuj ohraniti hotel! T.o bi nar vekša sreča bila, ktera bi nas zadeti mogla. Nikolj ne ištno v spovdi pohvale spo¬ vednika alj njigove namembe do nas, teinoc le ocistenje serca od grehov, Vpelanje k čednosti in poboljšanje živ- lenja. Po tem, ko smo se grehov spove¬ dali , moramo pazljivo navuke in opo¬ minjanje mešnika poslušati, in si bese¬ de našega duhovnega vizarja globoko v serce vsaditi. Ne bilo bi prav, ako bi per tem podučenju misli okoljletati pu¬ stili, alj ako bi na pozablene grehe mislili. 'Pa razlrošljivost in nepazljivost bi znala 258 lep sad pokore zatreti. Proti nemirni vesti, dvombi, in dušni zmoti je potreb¬ no, da se celo pokorno svetvanju spo¬ vednika izdamo. Misli: ne sem se do¬ bro spovedal, mešnik stana moje duše zadosta ne poznajo, blodijo, in tako dalje, so le hudičove skušnjave. Te misli in tesnobe hasnejo sovražniku zveličanja, in on skoz bolj moti in ne- pokoji dušo in pamet. Razumne krist¬ jane večkrat takse tesnobe obisejo in martrajo. Bog - to perpusti, da v poni¬ žnosti in pokornosti svojo previdnost besedam mešnika podveržejo. Ako se verno in pokorno izdamo spovedniku, te se ničesar ne podstopimo; ako pa se njihovim svitam in besedam soper- stavimo, tedaj se vse upamo. — Dok¬ ler mešnik od grehov nas odvezujejo, še enkrat moramo žalost in grivingo obuditi, Roga za odpušenje grehov pro¬ siti, in nar močnejše sklepe ponoviti, več ne zagrešiti, zavupaje na breskon- čno najemo Jezusa, in njegovo neiz¬ rečeno dobrotljivost in vsmilenje. Brez grivinge ne velja sakrament pokore. 25 !) II. ,-v Ka J se pokore, alj pokornih del do- !| ce, tak« moramo na nje paziti, od ,n ešnika voljno njih sprijeti, dobro pre- nušlavaje, da bi na,si grehi kam vekšo pokoro in vek.se kašlige bili zaslušili, l 't akoje mogočno, njo moramo hitro, Vestno, vroeoželno in pobožno opraviti. Od mesnika naložene dela in molitve so bolj zaslužne, ko druge vse svo¬ bodne dela. Po spovdi se moramo en¬ krat grivingo eres vse grehe obuditi, našo obljubo, njih nikolj vec ne storiti, ponoviti, Boga za milost prositi kzder- žanju n »prevzetja našega, navuke in opomembe spovednika premišluvati, in nje tudi izpolniti. Se po zgrivano in odperto sercno storjeni spovedi nekte- *‘ih grehov spomnimo, in nam ti našo Vest težavijo, tako je zavolj tega ne Potrebno, sosebno ako so ne smeri ni grehi, da bi spoved ponovili; temoe zavolj teh mormo sercno grivingo obu¬ dili. Tudi spovedani grehi večkrat brum- nim dušam nepokoj delajo. Spokorjen Bavid, sveta pokornica Magdalena in zgrivan Peter so bili odpušenje svojih grehov dosegli, in so se njih deno z narvekšoj žalostjoj spomnili. Toje zna¬ menje resnične pokore; ker bi po do- pernešenem grehu mogli našo živlenjeV jokanji in zdihavanji dopernesti. Izgledi. 1) Imeniten mož je ne mogel od s v ojega dušnega pastirja, in od samot¬ nih mešnikov, kterirn se je spovedati hotel, odvezanja doseči, kajti neti je svoje vohernije, neti svojega hudob¬ nega zeznanja hotel zapustiti. Zadnic je najsel mesnika, ki ne so pomišlavali, njega odvezati, in še so poprejne spo¬ vednike tega moža teznobne duše iine- nuvali. Deržal se je ene leta tega meš- nika, in je večkrat, njih k mizi povabil* Zudnicje smertno zbolel. Hitro somu spovednika poklicali; prej pa, ko so prišli, je bolen vmerh Ko so spoved¬ nik k njemu hitili, se njim je na poti perkazal, in njih je vprašal: „Kam?“ „K njim, moj gospod,“ so odgovorili; „ker sem slišal, da so nevarno boleni! 44 se nazaj podajo," je djal duh, „ravno sem vmerl, in sem zavolj gre¬ hov, ktere so mi toliko let bres kašii- ge dopernašati pustili, v pekel obsojen; oni so zrok mojega večnega pogublen- 261 3 a - Oni ob svetost spravlajo svojo služ¬ bo, in so te nevredni. Ako bi bili bolj zveličanje moje duše skerbeli, in mi bi bili tako lehko odvezanja grehov dodelili, ako bi me bili ojstreje opo¬ minjali in svarili, in bi mi močnejše po¬ kore perpomocke dali, da bi me mojim grehom in hudobnim navadam odver- nili; bi si bil njihove navuke v dobro obernil, in bi zveličanje zadobil. Da pa so mi na grešno vižo se prijaznega skazali, so me v mojem razvuzdanju živeti pustili, tako bodo moje kaštige deležni.” V tem hipu se je zemlja od- perla, in sta zniknila. Tovarši tega ne¬ srečnega spovednika so odnja nesreč¬ nega konca pripovedvali. (Vert pastir¬ jev. d. 5.) 2) Smertno bolen oficir je pri svoji 8 m er ti farmoštra tega kraja, kjer seje v zimskem prebivališu zderžaval, pro¬ sil k njemu priti.” Trideset let že v mo¬ jem grešnem stanu živimje djal. „Skoz sem se perjaznih in mehkih spo¬ vednikov deržal,’ ki so mi v mojem r azuzdanju živeti perpustili, brez da bi ni e ojstro posvarili, in od njega zder- žali.' Jaz moje storjene spovdi zavolj pomenkanja resnične grivinge, in res- 262 ničnega poboljsanja za neveljane čer' zim. Moji spovedniki imajo zato per Bogu račun dati. Prosim njih, naj me k občinski spovdi pripravijo in celo mo¬ jo živlenje z meno prevdarijo. Moja vest je celo pomandrana, in vtem sta¬ nu ne vupam vinreti.“ — S tega se naj učimo, si spovednike zveste v zivlenju in smerti izvoliti! — 3) Sveti Anton nam pripoveduje strahovito pergodbo ropnih spovdi. Ena dekelea okolj osemnajst alj dvajsti let je neki nečisti greh iz sramežljivosti v spovdi zamolčala, v kterega njo je ena hudobna prijateljca bila zapelala. Vest je njej to očitavala, po dnevi je bila nemirna, in brez spanja po noči. De- no se je vedno sramovala tega spove¬ dati. K dosegnenju vestniga mira se je v samotnik povdala, in je tam skozoj- stro vajo v pokori svoj dolg per Bo¬ gu zbrisati zaupala. Pa na njeni smert- ni postelji se je zamolčan greh steni strasnejse duši perkazal Vest, ki se je vedno bolj zbudila, je njo skozstra- hovitnejse martrala, in močno nagibala, tega spovedniku razkriti. Pa v tem od¬ ločnem hipu je sramežljivost glas vesti preobladala, in ona je vtem stanu vmer- 263 K in sicer v slovenju čednosti in sve¬ tosti, obžaluvana od' vseh v samotnišu. Tri dneve po smerti se je perkazala e «oj prijateljci in je djala: „Ne moli me. Jaz sem zavolj enega do- Pernesega nečistega greha vekomaj Pogublena. Lebko bi bila odpušenje ^dobila, ako bi se ga bila spovedala, Pa negodna sramežljivost me je nag¬ nila tega zamolčat, sem sveti sakra- •nent pokore v hudo obernila, sem se na kervi mojega Zveličarja zagrešila, in sem si skoz to navlekla večno po- gublenje.“ — Strašno je svete sakra- mente v hudo obračati. Dvajsti in tretjo podučenje. Od svet e (j a ob h a j i l a. I. Ko je Jezus v svoji brezkončni ljubezni k posvečenju naših duš in k 0( ipušenju naših grehov sveti sakra- me nt pokore v svoji sveti cerkvi po¬ stavil : tako še je nam vekši čudež svoje izrečne dobrotljivosti v nar svetejšem °ltarskem sakrainenlu zapustil, ker se 264 je samega sebe, svojo telo in svojo kerv v hrano naših duš, v nar živejso zedinjenje s soho, in k dosegnenju več¬ nega živlenja, nam dah Ako pa v ti nar svetejši skrivnosti zveličanje in posve¬ čenje naših nevmerjočih duš zadobiti hočemo, tako se moramo k vrednem prijetju tega sakramenta z vsoj poboz; nostjoj pripravlati, in se pogosto sveti mizi našega Odrešenika nabližvati : „Ako mojega mesa ne hote jedli, m moje kervi ne hote pili , tako ne hote živlenja v sebi imeli.“ Joan. 6, 54. Ta nar svetejša skrivnost je nevsehnjeno zvirališe vseh milosti in čednosti. Ako modrost išemo, tako tukaj najdemo edi¬ no brezkončno modrost; ako čistost išemo, tako tukaj primemo nar čistej¬ šega Boga samega; ako potrebujemo milosti, tako primemo pocetnika vse milosti; ako moči potrebujemo v ne¬ varnosti in skušnjavah grešnih, tako primemo kruh močnih, kruh živlenja! Kdor ne bi poželil milosti, ktere nam je božji Zveličar v svoji neizrečeni lju¬ bezni zapustil? Za našo zveličanje se ne bi skerbeli, ako bi ti perpomock zve¬ ličanja, ki Zveličarja samega v sebi z a- 265 deržava, vnemar pošali, in si tega ne o* v dobro obračali. II. Ne more se odločiti, kolikokrat bi nar svetejši sakrament v leti prijeli •ttogli; to dohaja od stana naših duš.- ®vetvanje in prepis vseh duhovnih uče¬ nikov je, da bi se vsaki mesec tej sveti jpizi nabližati in kruh večnega živlen- ja prijeti mogli. Spovednik, kterega duhovnem vižanju smo se izdali, vtem nar bolj svetvati zamorejo. Skem gor- kejšo je našo poželenje, skem vekša vrocoželnost, skem resničnejši trud, sveto živeti, stem pogostejše se mo- vemo tej nar svetejši mizi nabližati. Ni- k°lj se ne moremo te nebeške brane z adosta zavžiti, in cerkva nas k temu a. Ko pa ne obstoji zdravje te- eckratnem zavživanju jedi, te- "'oe v tem, da nam dobro služi, tako tudi ne visi našo zveličanje in naša sve¬ tost dušna od večkratnega obhajila, te- {noc od vrednega v in hasnovitnega pri- i et ja taistega. „Živite tako “ govori s veti Ambrož „da hote vredni vsak dan nar svetejši kruh zavžiti / 4 Varuj¬ mo pa se nevrednega prijel ja te nar 12 opominj ^sa \ \ 266 svetejše skrivnosti. Strahovito bi bilfr vsmertnem grehu pristopiti. Zato sveti Pavelpi.se: „Zato človek sam sebe naj skuša, in tedaj od tega kruha naj je, in od te kupe naj pije. Kajti kdor ne¬ vredno je in pije, se sodbe naje in na¬ pije , ker Gospodovega telesa ne raz- loči.“ 1. Kor. 11, 28» Skoz bolj in bolj našo serce očistimo, in vseh, tndt nar menših grehov čisto ohranimo , in z pobožnim in zgrivanitn sercom po¬ gosto pristopimo k mizi Gospodovi! „Kd or pride k ineni,“ govori Zveličar, „tega nočem zaverči,“ in drugikrat po¬ reče on: ,, Pridi te vsi k meni, ki. ste revni in težavni, in bom vas zlehkotii. u Izgle-di. 1) Pergodba z Judežom izdajav- com nam kaže strašne nasledke nevred¬ nega obhajila! Po zavžitju nar svetej¬ šega telesa in kervi Jezusove v podo¬ bi kruha in vina je hudič v njega išel, in sije njegovo telo posvojil; tedaj je ta išel, da bi izdal Jezusa, in seje v obupi obesil. Glejte tukaj: Enega vu- čenca si hudič posvoji, Bog je izdan in prodan, en apostelj obupa in v pogub- lenje zajde. 267 2) Sveti Ciprijan, škofKartagens- ki, nam perpovednje, daje eno dete, ki se je ne moglo grešiti, pa je od malikvavskih hlapcov skoz malikom da- >’iivan kruh k sramtenju in vsmeha- vanju naših nar svetejših skrivnosti og- ttuseno bilo, ko so mn mešnik po tai¬ stih časov navadi sveto obhajilo pod podobo kruha podali, se na celem te¬ lesu silno tresti in kričati začelo. Zav- zita sveta kerv je ne ostala z detetom zedinjena. Ko več se mora gerdeti Zve¬ ličarju v eni duši prebivati, ki je skoz stnertni greh osvečena! — 3) Ravno taisti škof perpoveduje od ene vdove, ki se je po dopernešeni strašni hudobiji nar svetejši mizi nabli- zafi hotela, brez da bi se tote po res¬ nični pokori bila očistila, da seje vhi- pu zavžitja silno st res if a in mertva na Zemljo padnila; in eno drugo, kije v grehu pristopila, je švigajoči plamen od Boga roparskega djanja nazaj der- zal. Te strašne kaštige je zavolj tega Rog čres grešnike takse naravnal, dalj sveti Ciprijan uči, da bi se drugi pre¬ plašili in bi se takšega greha varvali. 4) Sveti Ambrož je svojemu dia¬ konu Geroncju tako dolgo nar svetejši 12 * 268 sakrament zavžiti prepovedal, dokler ne bi skoz obstojno pokoro nekterib nedostojnih in abotnih besed, ktere je govoril, zbrisal. 5) Sveti Krisostom seje bil enkrat pri pomirenju dveh osob, ki ste v so¬ vraštvi živele, preveč v besedah raz- vročil. Ako si je ravno ta sveta raz- vroeost iz ljubezni k zveličanju obeh izvirala, tako je deno ne vupal ta dan daritve svete niese obsluzavati, da bi kazal, da serce in pamet v prijetju Zve¬ ličarja mora polno mira biti. Varimo se ali, da s togotnim sercotn ne bomo k nar svetejši mizi pristopili. 6) Sveta Terezja je spoznala, da je v svojem terplenju in preganjanju le skoz narsvetejsi oltarski sakrament, zbudenje k dobremu, tolažbo in moč, razsvečenje in krepost najšla. 269 Dvajset in šterto poducenje. Jio imamo sveto obhajilo k dušnemu zveličanju prijeti. I. Ako se vredno nar svetejši mizi Gospodovi nabližamo, ino hočemo de¬ ležni biti njegove preobilne milosti, ktero nam je v tem svojem ljubezni polnem sakramentu zapustil, tako že moramo na večer poprej, in taj dan celo rano našo serce k liogu povzdig¬ nili, in njega za milost prositi, to nar svetejšo skrivnost vredno prijeti, da nam ne bo vpogublenje, ampak k več¬ nem živlenju in k našem posvečenju. Naša pamet in serce še mora vsikdar vtem nar svetejšem djanju biti, ki nam je opraviti. S kraljorn Davidom, ko je Gospodu hišo zidati hotel, moramo zavpiti: „Delo je veliko, ker se ne bo človeka prebivališe pripravlalo, ampak za Doga.“ 1. Let. 29. Ja za Zveličarja pripravlamo v našem sercu prebiva¬ liše. Gorečo se trudimo, da bo njega vredno! 2T0 II. Pred prijetjom nar svetejšega sa- kramenta moremo nar to menje pol lire v duhu premišluvati in nas : 1) Ponižati pred Bogom , kterega nazočnost spoznamo, pa tudi našo ne¬ vrednost, njega v našo serce sprijeti. On je poln visokosti in velieasti, mi pa smo le prah in nizokost; on je nar svetejši, mi pa polni greha in grešno- sti: „Se sicer zapopasti more,“ vpije Salomon po dokančanem zezidanju tem- pelna, „da Bog med ljudmi na zemlji prebiva ?“ 2. Let. 6, 18. Vpimo tedaj s stotnikom; „0 Gospod! resnično ne sem vreden , da pod mojo streho poj- deš, v mojo serce namreč, le eno be¬ sedo izgovori, in moja duša ho ozdra¬ vela !“ 2) Prositi in zdihvati moremo, da bi nam Bog hotel grehe odpustiti, in nas za svoje otroke gor vzeti; ker nas edino naši grehi takse ljubezni in zedinjenja nevredne storijo. Ako naše grehe, in našo revšino spregledujemo, in brezkončno ljubezen našega Boga, in obiljnost njegove milosti premišluje- mo, tako moramo s svetim Petrom re- 271 „Gospod, pgjdi od me; ker sem grešen človek.“ Lok. 5, 8. 3) Prositi moremo za čisto serce; ker le čistega serca bodo Boga gleda¬ li; prositi za gorečo ljubezen; ker le per tih, ki ga ljubijo, prebiva; prosili i'a vročo poželenje po njem , ženihu naših duš; ker le, kdor ga iše, bo ga tudi najšel; prositi za milost, obstojne¬ ga zedinjenja z njitrt, za fnilost stano¬ vitnosti, ker le tedaj, ako smo z njim Zedinjeni, bomo vse premogli; in ki do konca obstojijo, bodo zveličani. Ravno tako še tudi moremo vero, vnpanje, in ljubezen obuditi prej ko pojdemo k mi¬ zi Gospodovi* 4) Se hip pristoplenja nablizuje, tako perstopite s povzdignjenimi ro¬ kami, pobešenimi očmi, čista pošteno in pobožno, da bote vašo vero na Bo¬ ga ljudem vedoč dali, in njih k dobremu zdramili. Brez nehanja k Bogu molite V ponižnosti in zaupanju, in primite Gospoda nebes, Zveličarja vaših duš, vašega Boga. Nedostojno in grešno bi bilo, ako bi prazno, raztrošljivo in ne¬ pošteno k mizi Gospodovi perstopili* 272 III Ravno tako lepo in pošteno se mo¬ remo od mize Gospodove vkraj podati, in se na tihi kraj verniti, da smo z na¬ šim Zvelicarjom in Bogom na samim, da z njim govorimo, njemu vse potre¬ be našega serca razodenemo, njemu tudi serce damo, ki se nam je vsega dah Sosebno mu moramo: 1) Nase molitve daruvati. On, nas Bog, poln visokosti in velicasli, v na¬ mi prebiva, in nam hoče Zveličar. Odre¬ šenik, Iue, zivlenje, resnica in potk Očetu biti. Premislujmo našo revšino in ničnost, ktero je za vredno derzal- obiskati. 2) Našo zahvalnost zavolj njegove brezkončne dobrotljivosti in ljubezni, ki se nam je dala v pravi veri naroditi in izrediti, ki je to nar svetejšo skriv¬ nost noter postavila in nam zapustila'; in ki je zdaj polna vsmilenja k nam prišla. Zavpimo z občutljivo zahval- nostjo:,,Odkod pride, da moj Gospod in Bog k meni pride, in me svojega zedinjenja vrednega derzi!“ 3) Nj ega moramo prositi. On je pripravlen nam v vseh potrebah poina- 273 gati, in nam vse fiati, kaj je k njegovi tasti, in k našemu zveličanju. Pred vsem ga hočemo za vsmilenje prositi, za odpušenje grehov, s kterimi smo nje¬ govo brezkončno dobrotljivost razža¬ lili; obljubiti, njega cista in večno lju¬ biti, in nikolj več njega, našega tersa, našega pastirja, in nase glave zapu¬ stiti, in se tudi njega skoz nobeno reč ločiti pustiti; njega prositi, da bi ho¬ tel naši revi z obilnosljo svoje milosti v pomoč priti, naši slabosti v uri skuš¬ njave svojo moč dodeliti, in našo dušno bolezen ozdraviti. Da bi nas hotel lo¬ čiti stvari, da bile njega našega Stvar¬ nika in Odrešenika ljubili, se vsake grešne perloznosti ogibali, vsako greš¬ no navado zapustili, po njegovih ce¬ stah bodili in njega nasleduvaii. Z go¬ bavim možom hočemo reči: „Gospod, ako hočeš, zamoreš me očistiti!“ in z brumnim očakom Jakobom vpiti: „Gos- pod, ne odpustim te prej, ko me bla- gosloviš.“ 4) Našo dušo in telo, našozivlenje in vse moči, in vse, kaj imamo, in kaj nam je lastnega, moramo njemu daru- vali.' Njegovi hočemo biti, k njegovi časti hočemo vse dopolniti, njemu ho- 274 čemo sveto sluziti, njegove zapovdi zderžati, nase dolžnosti zvesto spolniti, nas zatajiti, in križ in terplenje poter- pežljivo nositi. 5) Dan svetega obhajila moremo v tihi samoti preživeti, se per božji služ¬ bi pobožno raderžati, besedo božjo poslušati, v duhovnih bukvicah brati; po poldan cerkvo obiskati, se vsega šumečega razveselvanja in hudega to¬ varištva ogibati, in brumne in liogu do¬ padljive dela dopernašati. Dan svetega obhajila nam more vsak čas pervi Sve¬ tek, nar svetejši dan biti. Dvajset in peto podučenje. Kako se imamo v jutro in na večer in po dnevu zaderzati? I. Pervi hipi dneva morajo Bogu po¬ svečeni biti! IN ar gerša nezahvalnost bi bila, ako bi njih le grehu in hudiču sporočili. Bog terja serce, pa hudič ga tudi poželi; kdor si ga vlasti, timurbo cel dan slišalo. Perva misel, ko se pre- 275 budimo, naj bo Bog-, pen a beseda ime Jezus in Marija, pervo djanje znamen¬ je sveteg-a kriza* Na pervi poklic za¬ pustite posteljo, in ne dajte prostora vtragljivosti. Mislite, da vas Gospod kliče: „Moj sin, moja hčer, meni k ljubezni vstani! “ Odgovorite mu :„Moja duša povzdiguj se! Bog ti je en dan k njegovi sveti službi prikazal, morde jezadni, v kterem imaš živeti, in vkte- rem si najeme za nebesa nabirati za- mores! Zapusti posteljo mojo telo, in za Boga delaj.“ Ako se z blagoslovlenoj vodoj poš¬ kropite, z serca recite: „Gospod! oči¬ sti mojo serce in dušo vsakega greha, odpusti mi grehe, ktere sem morebiti v spanji storil! Per oblačenju se po¬ šteno in sramežljivo zaderžite; v po¬ stenju imejte vašo telo, in pazite na vase oči. Nikogar ne pohujšujte. Ju terne molitve nikar ne opustite, le to pobožno opravite. Judom je v pu¬ ščavi Bog z nebes dal mano, pa so njo čisla zgodaj pobirati morali. Iz tega se učimo, da si čista zgodaj milosti ne¬ beške moramo nabirati, da našo dušo proti skušnjavi in grehu krepčamo. 1) Pokleknite se pobožno, in molte z vsoj ponižnostjo)" vašega Stvarnika in Gospoda v njegovi brezkončni visoko¬ sti. Od njega je našo živlenje in bitje, njega moramo ljubiti ko nar vek,so do¬ broto, in ž njim se moramo zediniti. 2) Njemu zahvalte po Jezusi Kri¬ stusi, da vasje za svojo službo in za nebesa stvaril, da je za nas svojega edino rojenega Sina dal, da bi nas skoz svojo srnert na križu odrešil in zveli¬ čal, da vas je k pravi veri poklical, in da vam je svojo milost v svoji sveti cerkvi skoz svete sakramente ponudil, in se vam njo skoz da; da vas je v spanju ljubeznivo obvarval in branil. Ako bi to noč neprevidno bili vmerli, jeli bi vas ne bi mogel po svoji pravič¬ nosti v pekel obsoditi? 3) Prosite njega za milost, da bi njegovo voljo zvesto spolniti mogli, za blagoslov v vseh naših opravilah in de¬ lali, za pomoč v skušnjavah, da ne bi zagrešili, in mu obljubite, da hočete njegove zapovdi zderžavati, in greh cerfiti* Perporoeite se obrambi Matere božje, blažene Device Marije, in k njej kličite za priprošnjo. Perporoeite se obrambi in vižanju svetega Angelja va- 277 riba, priprošnji Svetnika, kterega ime imate, in vseli Svetnikov. Tudi se duš vicah spomnite in za nje molite. —Zad- nic molite Oče naš, Cešena si Marija in vero. Dober namen naj posveti vse vaše delain opravila; darujte lote Bogu! Dobro bi bilo, vsako jutro čertal ure vres zveličanje naše nevmerjoee duše premišluvati, večne resnice pregledu- Vati, vduhovnih bukvicah pobožno brati, cres perpomocke, se grehov ogibati in hudobne navade zapustiti in se v čed¬ nosti vaditi, tenko razmišluvati. Našo nar potrebnejšo opravilo na zemlji je, dušno zveličanje povišavati, k temu pa je razmišlenje potrebno. Obernimo te¬ daj, kajti toiiko vur na nehasnovite re¬ či potrošimo, temu imenitnemu opra¬ vilu k pridu večkrat nektere hipe! II. V starem zakonu je Bog juterno in večerno daruvanje vkazal in skoz to nas je učil, njemu v jutro in večer na¬ šo niolitvo in čast darovati. Ako je mo¬ gočno, se večerna molitev vkopaj od Vseh hišnih tovaršev mora opraviti: „Kjer sta dva, alj terje v mojorn ime- 278 nu zebrani, sem v sredi med njimi , ££ pravi Zveličar. 1) Molile Boga z vso poštenostjo, ko ga Angelji in Svetniki v nebesih molijo, in sercno ljubezen do njega obudite. 2) Zahvalite mu za vse prijete do¬ brote, sosebno, da vas je v svoji neiz¬ rečeni ljubezni nesreče in greha obvar- val; zahvalite mu tudi za vso vam pos¬ lano terplenje, ktero ste poterpežljivo z ljubezni do njega prenesli, 3) Prosite svetega Duha, da vas razsvetli, da vase dopernešene grehe spoznati, in se njih resnično zgrivati zamorete. 4) Sprašujte vest, ko ste dan pre¬ živeli. O moja duša, en dan žeje pa minil. Ro sem ga preživel ? Kaj sem mislil, govoril, poslušal in storil? Kak- še skušnjave so me obiskale? Nesem v tih zagrešil? Sem kogar v besedi alj v d jan ju pohujšal, alj v greh zapelal? Sem kogar razžalil? Kaj sem z lju¬ bezni do Boga storil in terpel? Ako bi vsaki dan tako preživel, kakše na- jeme bi na smertno ure imel? Opra¬ šujte in sodite vas samepravi sveti Duh, „prej ko vas Gospod bo sprašu- 279 'al in sodil; vsmilenje bote najšli per njemu v času, ko bote morali pred nje¬ ga priti/ 4 5) Prosite tedaj Boga za odpušenje grehov, in mu obljubite, taistih nikolj "več dopernesti. Pomislite nesrečo, ako ste smertno zagrešili, ne jenjajte tega objokuvati, in ne zamudile, se ko nar prej morete, tega greha v svetem sa- krainenti pokore spovedati, da odpu¬ senje zadobite. Strašnejše bi bilo v smertnem grehu zaspati, ko s kaeoj v krilu; kajti v peklu bi se prebudili, ako bi v grehu spaje vrnerli. 6) Priporočite se. vsegamogocni obrambi božji, izdajte mu dušo in telo, da vas nesreče vsake, sosebno greha vsakega obvarje. Kličite za priproš¬ njo in obrambo k blaženi Devici Ma¬ riji, k svetemu Angelju varih« , k va¬ šemu kerstnemu Svetniku, in k vsem božjim Svetnikom* Molite za bolene, nesrečne in te, ki bodo po noči vrnerli; molite za duše v icah, da njim večni pokoj in večno lueBog dodeli. Nekel- ko časa v enih duhovnih bukvicah ber- te, da vašo dušo z dobrimi mislimi na¬ polnite. Oca naš, pozdravlenje Angels- 280 ko, vera, in grivinga naj bo konec va¬ še molitve. 7) Prej ko se vležele, prosite sta- riše /.a blagoslov, da pohujšanje, klero so vam morde v besedi alj v djanju zro- kuvali, drugoč popravijo. Per izslačen- ju se sramežljivo pošteno in lepo zader- žite. Prati in sestre ne smejo skup v postelji, alj hišici spati, tudi per star¬ ših nikar; ker je nepošteno. Premi- šlujte posteljo, ko hi mertveška truga in pokopališe, odejo, ko hi mertveško ogrinjalo, spanje, ko hi podoba smerti bila. Pokrižajte in s posvečenoj vodoj se požkropite in pobožno recite: „Je¬ zus Marija in Jožef! Oglejte se na po¬ dobo križanega Zveličarja in se ž njim zedinite. Vaše zadne besede naj bodo : „0 moj Bog in Oca v tvoje roke per- porocim mojo dušo!“ Vsakikrat, kose po noči prebudite, na Boga mislite. HI. V tečaju dneva ne opustite vaje v brumnih delah. Pokoršina vam naj vuro vstajenja in vleženja odloči. Vsaki dan nektere molitve opravlajte k časti ter- plenja in smerti Jezusa, in k časti nje¬ gove božje Matere. Molile, ako uro 281 tolci čujete, ponovile večkrat dober na¬ men, v dnini Jezusa obisite v narsve- tejsem oltarskem sakramentu, ako vam perložnosti pomenka k obiskvanju te nar svetejše skrivnosti, berte v duhov¬ nih bukvicah, večkrat pri deli na Boga mislile! Vas same zalajajte in se več¬ krat vpokorite prostovoljno per jedi in per zavzivanju razveselenja. Bote mi- lostivni do drugih; nikogar ne razža¬ lite, in ako kdor vas razžali, mu odpu¬ stite. Vestno opravlajte vse dela brez hude volje in veselo! Po taksem redi živeti, se reče za Boga živeti; brez laksega reda živeli, in po svoji volji in glavi živeti, se reče brez zasluženja živeti. Une dneve moramo za srečne deržati, klere smo v službi božji in v zedinjenju ž njim preživeli; nesrečne pa une, ktere smo v grehi in pozablenji božjem dopernesli. I z g I e d i. 1) Skoz besede in izgled nas je učil Sin božji vajo v molitvi. Od molit¬ ve je djal svojim učencom: „Tako dol¬ go'sem že per vas, in dozdaj ne ste nič prosili v mojem imeni. 44 „Molte brez nehanja! Resnično vam povem, kaj 282 koli bote Očeta v mojem imeni prosili, bo vam dal.“ Ko so apostelnji v pog¬ ledu molečega Zveličarja zavpili: ^Go¬ spod, uči nas molitije njim ogovo¬ ril : „Vi morete molili: Oča naš kater si v nebesih, i. t. d.“ O ko lepa je ta molitev ! Kakša moč je v njenih bese¬ dah ! Molitev je našega Gospoda in Odrešenika. Nikolj nje tedaj nemoremo preveč pogosto ponavljati. Ona nam naj bo nar ljubša jnterna in večerna moli¬ tev! Izgled našega Zveličarja nas k molitvi more zbuditi. Ako je bil po dne¬ vi ljustvo učil in Očeta častil, jev mo¬ litvi prenočil.“ Kaka sramota za nas, „pravi sveti Ambrož, daje Bog za nas cele noči v molitvi potrošil!“ 2) Skoz molitev je sveti Anton k veliki svetosti prišel. Njega je ta sveta vaja tako veselila, daje večkrat čista prenočil v premišluvanju božje dobrot¬ ljivosti in velikosti. Ako so solčni žar¬ ki zgodaj votlino, kde je prebival, raz¬ svetli, je vpil: „0 milo solnce! zakaj me motiš v premišlavanju?“ On je učil, da je cel svet velika kniffa, v kteri se nevueem brati, Boga spoznati in mo¬ liti zamorejo naučiti, zakaj, povsod dela božje jvgledamo, ki nas njega spomni- 283 jo, ki nas učijo, našo dušo k njemu povzdigniti in se nad njegovoj vsega- mogočnostjoj, dobrotljivostjo] in veli¬ kost joj začuditi. Pa oči zapremo, in njegovih čudovitnih del ne pogledamo. Vse stvari, rožice, zvezde, nebo in zemlja nam od Boga svedoeijo in pred- gajo; pa v naši hudobiji in slepoti nje¬ govega glasa ne slišimo. Močno se je hudič trudil, da bi svetemu pušavniku veselje do molitve ogrenil, in da bi ga v mislih raztrosil. Sveti mož pa je vpil: ,,Vas, peklenski duhi sramotim; ako sem per Bogu, tako sem močnejši, ko vi vsi, in jaz se ničesar ne bojim.“ Duša, ktera molitev in Boga ljubi, je močnejša, ko pekel, in milosti božje gotova. Ako nas molitev več ne veseli, in smo raztrošeni, tako ne bodmo sla¬ be volje; ker te skušnjave so tudi nar vekši Svetniki imeli. Brezvoljna raz- trošenost ni greh, in sevzaslužbeober- ne, ako taisto od Boga primemo, našo revšino spoznamo, in Boga za milost prosimo. 3) David, mož po volji božji, spoz¬ na molitev Boga in njegovo sveto služ¬ bo za pervo dolžnost človeka. Vsako jutro je prepovedal, da bi nihče vnjego- 284 -vi hiši in v njegovem kraljestvi ne bi smel Boga razžaliti; in ako je od enega iz med svojih hišnih tovaršev, alj pod¬ ložnikov kaki greh alj tako razuzda¬ nost proti zapovdi božji zaslišal, tako se je razjokal. Molitev mu je bila nar ljubšo in pervo opravilo. Vsako noč se je v postelji vzdignil, da bi svoje grehe pred Bogom objokuval, in po¬ stelja je v jutro bila od solz mokra. Ojstro oblačilo je za pokoro na svo¬ jem teli nosil, vsak dan se je postil, in je razen mnogih daritev vsakdan sedemkrat na enem tihem kraji k Bo¬ gu molil, brez da bi opravila vladans- ke vnemar pušal; je tudi ne zamudil, svoje vojniške šerege v boju ravnati, in proli sovražnikom božjim se boju- vali. O ko njegov izgled mnoge os¬ ramoti, ki ne imajo toliko opravila, in deno tako malo časa molitvi odločijo. 285 Dvajset in šesto podučenje. Od molitve p er oblačenju in čed¬ nega vzaderzanja v oblačili. I. Tudi med oblačenjom nas brumne misli morejo napolniti. Oblačilo je greh sledilo in nas naših grehov spomni; tako se ga v duhi pokore poslužiti moremo. Oblačilo je veči del od ostan¬ kov živali vzeto in napravleno, in za- volj tega nas more ponižnost in sra¬ movanje čres nase grehe napolniti. Ono pa je tudi dar dobrotljivosti božje, in med tem ko se oblačiti zamoremo, večkrat veliko mnogim vbozcom obla¬ čila pomenka; iz zahvale do Boga se ali moremo obleci, in tudi gole vbožce oblačili. II. V mislih na vsiganozočnega Boga se moremo oblačiti, in varvati vseh nedostojnih pogledov, in sosebno vse¬ ga, kaj je sramežljivosti protivnega, in pred lastne hišne tovarse ne smemo drugači priti, ko dostojno oblečeni. 286 Sveti Karl je bil per oblačenju tako sramezliv, da je njegov hlapec ne ni- kolj njegovih nog- vidil. Na dalj ne sine¬ mo v oblačili praznote in nedostopnosti ljubiti in se po svetu ravnati: ,,Prosim vas, ljubeznivi bratipiše sveti Pa¬ vel, da vase telesa ko živo, sveto, Ko¬ gu dopadljivo daritev darujete, in ne storite se temu svetu ednakih.“ lliuu 12, 1 . Kaj se spodobi in kaj je dostoj¬ no, nasledujte; kaj pa od menkužnosti, napuha in sladno obilnosti svedoci, neje dopušeno nasledvati; naj si je v kte- rem bte stanu. Ogledala se le zavolj dostojne snažnosti in potrebe poslužiti imamo. Deklice se sosebno pošteno in dostojno oblačiti morejo, Snaga in do¬ stojnost nar lepše kinčite; vnemarnost in nesnaga je znamenje vtragljivosti. „Jezus je ljubil vbozce, pa ne nemar¬ nih in nesnažnih,“ govori sveti Ber¬ nard. Čedno vzaderzanje in poštenost se nar boljše drugemu spolu prilega; praznota in sladnost se ne spodobi in da perloznost v greh pasti. Skem bolj se device za lepotenje telesa skerbijo, stem bolj dušo vnemarijo; skein vec se skerbijo svetu dopadniti, stemimenje se Bogu dopadnejo. Oh kakša beda- 28 ? stoča bi bila, ako bi se hoteli svetu do—' padniti, in bi do pade nje božjo zgubili! L golim šinjakom okolj hoditi hčeram ne bo brez kaštige, in matere, ki to terpijo, ne bodo nedolžne. Ako ravno: nič hudega ne namenijo, tako je deno takso zaderzanje ne prav, ampak greš¬ no; kajti pogled drugih k sebi obrača¬ jo, in večkrat obudijo v njih ogenj, za klerega bodo mogle per Bogu račun dati: „Nepošteno oblečena deklica je perpomočk v budičovih rokah, duše; pogubiti,“ pravi sveti Bernard. Hudič si njene oči, njeno obličje in osobo pos¬ voji, da bi pogled k njej obernil, in ne¬ čisto poželenje zbudil. Kakši dolg si na vest nakople, ako svoje razuzdano¬ sti ne spozna! Kakši račun bo terjal Bog od mater in duhovnikov, ki takse nedostojnosti dopustijo! Z vami se ravno to pergodi, kaj se je s truplom rajnega preroka Mojzesa nied Angeljom in hudičom zgodilo. An^ gel j je hotel, da bi truplo Mojzesovo skrito ostalo, da ga ne bi Judje ko Bo¬ ga molili, hudič pa je hotel, da bi kraj pokopališa njegovega bil razkrit, in da bi njegovo truplo na svetlo prišlo, da bi mu malikvavsko čast skazuvati za- 288 mogli. Keršanske device! vaš dober Angelj hoče, da čedno živite, in da se svetu ne želite perkazovali; hudič pa hoče, da bi se svetu perkazale, pogled na se obračale, in si brezbožjo čast pripravile. Sveti Hieronim vas klavno daritev greha imenuje, ki hudiča kin- citi in v očitni pogled k grešnemu do- padenju postaviti iše, da bi se skoz misli in pogled hudiču nečistosti čast skoz vas davala. Hudecica bi mogla čedno zderžno deklico obliti, ako njo kdor pogleda. Kako zaničljive so te¬ daj une deklice, ki se lepotičijo in tako zaderžijo, da njih človek pogledati in se nad njime začuditi mora. To se pra¬ vi vero v Jezusa zatajiti, ime kristjana ob poštenje djati, ako telo z blišom te¬ ga sveta in z delaini hudičovimi lepo- tičimo ; ker smo per svetem kerstu ob¬ ljubili, da se hočemo vsemu temu od¬ povedati. .,Ta obljuba je izmed vseh nar vekša,“ pravi sveti Hieronim. „Le pod toj pogodboj so vas kristjane posvetili in v cerkvo božjo sprijeli.“ In Zveličar vuči, da ako ne bote ko otro¬ čiči, ako tela ne opokorite, in svojega križa na se ne vzamete, v kraljestvo božjo ne pridete. Kdor bi se per hčerih 289 • ,r > ženah v drugih oblacilah z golimi ramami in rokami, z nakincenim laso- Ptetjom, blišcenim kineom sercne pobož- Ppsti, pokornih občutkov in duha Jezu ^ristusoviga nadjal ? Marveč seje pri njih vsega bati, karje protivnega. One s ° v tem stanu ne vec delo božjo, te- moc delo dušnega sovražnika. MI. Praznoto in nedostojnost v obla¬ tili zatreti, je perva dolžnost mater, Ueenic in izrednic. Še bolj ojstro so dolžne zavolj svojega stana te dolžno¬ sti samotnice izpolnjavatj, kterim so otroci izročeni, da njih izredijo in \ do¬ bro pelajo. One ne smejo per deklicah ljubezni do praznote in nedosfojnosti v oblačilu nikak terpeli, in morajo v ser- Ce svojih rejencic ljubezen do prepro¬ stosti in čednezderžanosti vsaditi. Otrok “i se v p »znejih letih stem bolj po du¬ hu sveta ravnal, in bi se praznoti in •Oehkonosji v oblačilu izdal, ako bi mu to v samostanu bilo perpušeno. Nobe¬ la hčer, naj šibo kterega hte slana, se P r aznoti in gizdosfi ne sme vdati, tudi J 1 e skoz rudeco alj belo mazilo telesne ’ e pote poviksati, Bogu je ne dopadljivo, 13 290 sveti Duh prepoveduje skoz svetega Petra in Pavla ženam in hčeram nakin- ceno lasoplelje, zlato in drago kamenje in predrage tkanke, in sveti Peter njim zapoveduje da bi v zbiratisah vernih s pokritim obličjem se mogle perkazu- vati. Mehkužnnst in blis v oblačili do¬ bre vedno pohujsa, in vbožcov nevoslji- vost zbudi, kteri se le vbožno zimi in mokroti skoz svoj obleč vbranijo , in komaj nar potrebnejse reči kvtolažen- jn glada imajo. „Ako si ravno kralje¬ va hčer,“ je djal sveti tlilarj, ,,tako ne jenjas, kersenica biti; ti se ali moraš ko kersenica oblačiti, ne pa ko ajdov- ka.“ I) evica, ki se skoz svojo praznoto in svoj kine drugim dopadniti hoče, si prestimanja dobrih ne zasluži; le skoz svojo čednost in nedolžnost se ona mo¬ re dopasti. Itavno taisti navuki so za mladenče. „NegIedaj na lispano ženo,“ pravi sveti Duh. Ekl. 9, 8. Z b rumnim kraljom Davidom zavpi k Gospodu: „Moje oči odverni, da ne gledajo praznote. 14 Psalm 118. Mladenči se tudi morajo skerbeti, da skoz oblačilo nikogar ne pohujsajo. Sveti Klement, svetega Petra in Pavla* 291 J^cenc, piše mladenčom: „Ne oblaele Jfi ne kinčte se tako, da bi serca zen hčeri pohujšati zainogli Ako skoz Va šo jasnost in mičnost v njihovih ser- C| h hude misli in poželenja zbudite, ta¬ ko ste njim limance navergli, in ste se v deliždi njihovih’grehov. Vaš kine in °hlecjenjih oslepil in v pad perpravil.“ ^Veti Hieronim prepoveduje materam, » svojim hčeram z jasnimi in lepo nakin- c enimi mladenci nobenega tovaršenja dopustiti; one bi se lehko skoz te zvu- liajne reci zapeljati dale. K.er sanske device v P t o 1 o m e j i. Keršanske device mesta Ptolomej- s kega, med kterirni njih je veliko vi- s v okega stana bilo, je taksa ljubezen do čistosti in devištva bila napolnila, da * so v času pregonov raji vmreti hotele, ko se ogrinjala znebiti. Z lastnimi ro¬ kami so si cobe in obličje razmesarile, da bi taiste, ki so se njim z nečistim freoni in nesramnim pogledom nabli- ^li, skoz ostuden vid od se odplodile. Razdivjanim oroslanom so njih zahitili, da bi njih razdrapali, alj so njih mečom Wičkim izdali. Haji so se tako strašno Mučiti pustile, ko da bi svoje telesa ne- 13 * 292 čistemu pogledu bile izdale. Kako moč" no izgled tih devic veliko deklic in zen sedajnega časa osramoti, ki skoz kin- čanje in drago oblačilo hočejo pogled ljudi k sebi oberniti. Sveta Koleta. Sveta Koleta je tako rahle Ijnbez" ni do devistva in čedne zaderznosti bi¬ la, da se je bolj bala, pred ljudi priti, ko mnoge deklice hrepenijo, se očitno pokazuvati Enkrat je v enem družbi- močno pohvalena bila zavolj lepote Nje," no lice se je rudečilo čres to in je hi¬ tro pred križanega Zveličarja stopila in jokaje zavpila: „0 moj Bog, bi mog¬ la lepota, dar tvoje dobrotljivosti, moji nedolžnosti skoz pokvarjenje ene duše nevarna bili? Glej! ako bi ravno ne¬ dolžna ostala, tako bi deno pogled r kteri se v mene obrača, druge zamogel pred tvojemi očesmi, o Gospod, kasti- ge vredne storili!" Od tega časa se je ne več v nobeni družbi perkazala in seje trudila skoz zlo ojslro pokoro svo¬ jo lepoto zatreti, da bi drugim perlož- nosti k grehu ne dajala. 293 Da bi se celo očesam sveta ogenila, « * * ^ * Je v red svete Klare stopila , in se je eista gorečo trudila čednost in popol- Hornost med svojimi sestrami povišati, °jstro zaderzanje vpelati, in njih pogle¬ du posvetnezov cisto odverniti. Cres yeč dežel je potvala, je tudi v Bizanc m Poligni na Burgundskem prišla, da bi ojstro zaderzanje v samofišah vpe- lala. Sveta Roleta je v šest in šest de¬ setem letu svojega krepostnega in spo¬ korjenega živlenja v Genti vmerla. O da bi vse keršanske device skerbelo, da bi skoz svojo telesno lepoto ne bi perložnosti k ptujim grehom davale. Devica Angelika v B u r g u n d i. Gospodična Angelika v Burgundi, je bila velike dušne moči, pa tudi ze- tnelskega serca. V svojem šestnajstem letuje predgo slišala, v kteroj so pred- gar z vsaj močjoj od greha praznote in mebkužnosli v oblačili živo ino jasno govorili* Skoro potem seje bila per tem duhomočnem predgarju spovedala, ki so njeno serce tako močno gonili, daje svoj dragi in grešen kinč zahitila, in se je le priprosto in ceno oblačila. Njena mati, ki so se zavolj njene hitre spre- 294 — menihe začudili, so njo za z rok vpra¬ šali. Angelika je djala, da so njej pred- gar, per kterem seje spovedala, bik ves praznoten in gizdav kine prepove¬ dali. Mati so se sami k njim potrudil 1 za resnico vprašat. Oni so djali, da ne vejo, kaj so hčeri povedali, pa njim morejo povedati, da sicer l5og ne pre¬ poveduje se po šegi sveta oblačiti, ako je taista nedolžna, pa gotovo tedaj, ako je grešna in dušnemu zveličanju nevar¬ na. Mati so tedaj vprašali, kdaj je ob¬ lačenji! grešno in nevarno, in za od¬ govor so dobili, da tedaj, ako bolj le¬ pemu kincu, ko ogernjenju telesa sluzi; ako so lasi prav umetno opleteni, obraza lika skoz mazilo povikšana, drage in zmozne oblačila le gizdosli in napuha skazilo. Predgar so njih tudi terdno sprevižali od nevarnosti in pohujšanja takšega oblačila. Mati so njih z bese¬ dami zapustili: „Ako bi moj spovednik ravno to k meni bili djali, nikolj ne bi bila moji hčeri te praznote dopustila, in bi se tudi sama bolj spametno in prosto bila nosila. Alj čres to so moj spovednik molčali! ,,Ko so doino bili prišli, so hčeri rekli; „l{offu v nebesah zahvali, ki leje k taciinu mešniku pri- 295 pelal, in vbogaj le kako do 1e ravnali in vižali!“ — Angelika je zdaj tudi do- sla soparnega od svojih prijatelje pos¬ kusila. Nar težejšo skušnjo pa je za dvema letina mogla prestali v eni zen¬ ski družbi, ki so njo nagovorili hotle, da bi svoj namen prenienila. One so njo oprasale, zakaj se v svojem obla¬ čili po drugih ne ravna? Angelika je djala: „Ne sem dolžna se po drugih ravnati. Naslednjem izgled bolj čednih in kersanskih, ne pa tih, ki vtem ne prav in grešno storijo!“ „Ne storimo prav, ako se po zdajni šegi oblačimo ?“ je djala ena iz med žen. „Golovo ne, ker skoz to pogled drugih k vam obračale, in sle njim k pohujšanju/ 4 „Zavolj tih misli naj dajo račun uni, ki se njim vdajo; jaz nič hudega ne namenim, in se oblačim, ko mi je dopadljivo, 44 je 'bil odgovor. „Tudi ve morate zavolj njih račun dati,“ je Angelika djala, ,,ker k tim perložnost date. Moramo se tudi plnjiii grehov varvati. 44 „Naj si tako ho, 44 je druga rekla, „ako se ne bote po šegi in navadi oblačili, tako se prijnteljce ne bodo več hotle z vami 1o- varšiti, in vi se nehote več zamegli per očitnem razveselvanju in v imenitnejsih 296 družbah perkazati, in drugi se vam bo¬ do zavolj obleča posmehvali.“ „lV]ojo nar ljubšo pajda.štvo in časokratenje imam doma per materi, sestrah in pri- jateljcah. Ples in drugo razveselvanje me že doljro časa več ne veseli, tudi v . n 1 • • • tovarsenje z obraznim svetam nn je ne v radost, in veliko število se tacih najde, ki po taksira razveselvanju in tovaršenju hrepenijo, kterih števila bi ne holla pomnožiti . 44 „Pa deno ne mo¬ rete tajiti , 44 seje na dalj govorilo, „da človek skoz takso oblačilo dosta pri¬ dobi in se dopadljivega pokaže ? 44 „Per oblačilu ne smemo na lepoto gledati ampak da telo pošteno ogernemo,“ je Angelika rekla, naj lepši kinč je ne ob¬ lačilo, temoč čednost in resnična per- jaznost. Taksi pomeni so ne keršans- ki. Pred nekterimi mesci mi je ena kalvinska gospa rekla, da se njej našo oblačenje močno spotikavno zdi, da v njeni deželi tudi nar iinenitnejše gospe se z golimi vrati in ramami ne pokaže¬ jo, in da ne zamore takše nedosfojno- sti z resnicami tako svete vere zediniti - 44 Ena knezinja je razgovarjanje Angeli¬ ke z nazočimi gosparni pazljivo poslu¬ šala , brez da bi le besede k temu go- 297 Vorila. Angelika si je skoz svoje pogo¬ vore dopadljivost in spošluvanje kne¬ ginje perpravila. Knezinja je njeni na¬ ften pohvalila govorec: „Clospodicna, le vedno se tako žlahtnih in brumnih misel deržite 1“ Bedastoca je, svet v grešnem in nedostojnem oblačilu nas- leduvati, in Boga razžaliti, da bi se drugim dopadli in pogled ljudi na se obračali, ki nas večkrat v sercu sramo¬ tijo. Težek odgovor bi nas le zato do- segnil. o 1) i n a hčer očaka Jakoba. Praznota in radovidnost je nar ža- lostnejse nasledke v sebi imela za hčer očaka brumnega Jakoba, z imenom Di- *ia. Oca so njej dopustili, se s svojimi prijateljcami razhajati* Srečala je ne- ktere hčeri Sihemskega mesta; hotla je zdaj viditi, ko se Sihemitanske hčeri nosijo, in jež njimi komaj petnajst let stara blizo mesta prišla Prebivavci Si- hemitanski so vgledali Jakobovo hčer, so njo s soboj v mesto persilili in v greh zapeljali. Brati Dinini so za to gnusobo zvedili, in so se nad Sihemitanci ina- sovali. Neprevidoina so prebivavce Si- hemilanske popadli, so vse pomorili, in 298 so zaterli in obropali mesto. Brumen očak je slišal od tega strašnega djanja- Moral je svojo prebivališe zapustiti in v drugo deželo potegniti! — Praznoto in radovidnost Jakobove bceri je za- pelanje, vmorjenje toliko mestjanov, obropanje mesta, žalost in vbeg očaka nasleduvab Keršanski mladenči in de¬ vice! ogiblite se ali praznote in rado- vidnosti, ljubite spametnost in čedno obnašanje v šegi in oblačilu ! Dvajsti in sedmo poducenje. Od pobožnosti k prečisti Devici Mariji in svetemu Jožefu. L Se greha nečistega ohraniti, v mi¬ losti in ljubezni božji zderžati, po poti nedolžnosti in čednosti hodili, in k zve¬ ličanju priti je spoštlivost in pobožnost k prečisti lievici Mariji soseben per- pomočk. Mati našega Odrešenika je tudi za Bogom našega spoštuvaoja nar vrednejša, kajti njo je Bog z milostjo že v spočetju, živlenju in smerti nar 199 obilnejše nadaril, in zdaj je v nebesih z svoj velicastjoj obdana; skoz svoje zaslužbe in priprošnjo nam je per Bo¬ gu nar močnejša srednica, in skoz svoje čednosti nam k nasledvanju naj vred¬ nejši izgled. iVli smo njej nar lenkejšo spoštuvanje dolžni: 1) Zavolj njene velikosti in veli- casti, ktero je Bog njej dodelil, zavolj njene visoke vrednosti, daje Mati božja, skoz tero je cres vse stvarjene reci iž- višena, in tudi zavolj njene sosebne svetosti, ktero je dosegla. . 2) Mi moremo v njo cisto *avu- pati, ker ona per trojno edinem Bog-u vse premore. Jeli njej zatnore Bog, kterega nar ljublenejša hčer,h‘*ar sve¬ tejša Mati, in nar čistejša tdaiioenica je postala, kako prošnjo zavdalriti ? Jeli nam zamore Marija svojo , piriprošnjo odreci, ker je naša Mati, Malti milne ljubezni in milosti, in ker jmMse v svojo materinsko serce sklenila? Vsako za ru¬ pij ivo prošnjoposlubne,in njo spravi pred sedež brezkončnega BogapjjSveti Ber¬ nard govori: ,,Nikolj neuoiihiofc; k nkfjj vsmileni Materi klical, dfi noibiipojm^- ci njene obrambe skusil.“ .^»seUnoi ijut- bežen pa Marija!- imiadostf »Važnje, k te- 300 rih slabosti in nevarnosti pozna in ve. Ja ona ve, kakor preklenski sovražnik mladost popadne, da bi nedolžnost in čistost, nar častilljivejsi kine tnladen- ča in device zaterl, in njem a ti nar dragši zaklad poropal. Ona pa je ravno nar močnejša obraniteljca tih lepih čed¬ nosti, in dogodivšina nam pripoveduje, ko je skoz priprošnjo in pomoč preči- ste Device brez števila kristjanov v le¬ tih mladosti nedolžnost in čistost ne- vrnadežvano ohranilo, pod njenoj obram¬ bo) svetost doseglo in srečno vnterlo. Ako pa hočemo resnični rejenci Ma¬ tere božje biti, tako ne zadosta, da bi nektere molitve in pobožnosti k njene¬ mu spoštuvanju opravlali, zraven pa bi se hudobnemu živlenju izdali in njej za¬ merili. Kako bi se njej dopasti mogli, ako njenega Sina vsak dan skoz naše grehe križamo? Ako resnični spoštu- vavci te Matere biti hočemo, tako mo¬ ramo : 1) Se bati, Boga razžalili, in se skoz to njej zameriti. Mi njo žalosti¬ mo, ako sme božjo osvetimo, in dušo pogubimo. Ako zagrešimo, tako mo¬ remo k njej, ko naši srednici, perbe- žati, ker je perbežalše grešnikov, k 301 tojej za priprošnjo klicati, da bi milost pokore dosegli, in z Jezusom, njenim kinom, pomirjeni gralali. 2) Moremo njene čednosti nasledu- Va ti, posebno njeno ponižnost in či¬ stost, skoz ktero se je tako zlo Bogu '■apadnila. Kteri se v tih dveh čedno¬ stih sosebno vadijo, in si njeno sveto Zivlenje za izgled vzemejo, so njej nar dopadljivejsi otroci in spoštuvavci. 3) Vsak dan njej moremo skoz mo¬ litve, milodare in dela vpokorenja in zatajenja samega sebe našo ljubezen v nekterih tjedna dne- svetkih- svete sakra- in pobožno per službi božji biti. 4) V uri skušnjave in nevarnosti zagrešiti, njo moremo na pomoč kli¬ cati. Sveti Bernard govori: „Ako se skušnjave proti tebi povzdignejo, ako te revšina pograbi, k Mariji klici. V nevarnosti, zablodenju in dvornbi na Marijo misli; v ustali in sercih imejte irne „Marija;“ ona bo vas tolažila, vam Pomagala, in vas vižala. Ako pa želite zavupijivo njene pomoči dosegniti na- sledujte njenih čednosti izgled.“ Ako čednosti živimo, tako nas med število svojih otrok sprime, je per Bo- Kazati, soseDno ^ih ; ob njenih fnente nerieti gu naša Mati in priprošnica, in v njen 1 obrambi ne bomo v pogublenje zabre- dili- Sveti Anzelm govori: „Ko se ti' sti, ki ne ljubi Boga, in je zapušen od nje, gotovo pogubi, tako je nemogoč' no, da bi se ti pogubil, kter se k njej vteče, in klerega ona vsmiieno po- gleda.“ Sveta Brigita. Svetalirigita je v vojski sina imela, ki je vmerl v boju. Ko je od njegove smerti glas dobila, je močno nemirna zavolj njegovega zveličanja postala in je zavolj njegove večne sreče goreče solze prelivala. Bog je njo vedno na čudnovito vizo obiskal, in je njej tudi zveličanje sina razodel. Marija mu je bila.zavolj njegove rahle pobožnosti do nje sosebno obrambo in pomoč v smerti izkazala, da bi ga zavolj otročkega spoštovanja in truda se njej dopadniti, naplačala. Tako tudi nas ne bo ona —' M ati milne ljubezni, brez plačila pu¬ stila, ako se trudimo v živlenji njo so¬ sebno spoštuvati, k pomoči klicati in njeni izgled nasleduvati. 303 *— II. Spoštovanje svetega Jožefa redni¬ ka naseda božjega Odrešenika ravno tako močno k zveličanji nase duše has- ne. Bog ga je izvolil, da bi svojega edino rojenega Sina v otročji dobi na zemlji oskerbel in redil. Skoz svojo pravičnost se ]e Narvik,Šimu dopadnil, in Sin božji mu jo bil na zemlji poko¬ ren in podložen. O s kakšoj ljubavjoj je bil rejeneiku božjemu vdan, in ka¬ ko lepo je njega oskerbel v vseh clo- vecjih potrebah! Bil mu je rešitelj in obranitelj, ko ga je Herodež iskal 'mo¬ riti, vižar in sprevajavec, ko je v Egip¬ tovsko deželo bežal, hranitelj in izce¬ dit elj v Nacaretu ; gledal je milosti, ktere so z nebes božjemu rejeneiku prišle, in se je cudval nad čednostmi tega naj svetejšega otroka. S tako vi- sokoj milostjoj od Boga obiskan očak ima sosebno rahlo ljubezen do mlado¬ sti, da je v otročji dobi in mladosti Si¬ na božjega na zemlji tako zvesto var- val, in za Zveličarja v clovecji natori tako veliko skerbel; on sosebno unim *n!adeneom in devicam svojo ljubezen ekažuje, ki so v mladosti čednosti iz- 301 glede Jezusove, njegovo pokornost, perjaznost in brumnost naslednvali, in ki se trudijo njernu skoz čednost pris- podobiti se. Da ga je Bog tako spoštuval, in da mu je idinopojeni Sin božji na zemlji pokoren bil, da ga je tako visoka čed¬ nost svetosti povišala, in da ga je Bog s tolikoj velicastjoj obdal; tako mu bo¬ dimo s posebnoj pobožnostjo), in spo- stuvanjom vdani. Na njegov pristop k pomoči se vsikdar moremo zanesti. Kli¬ čimo ga na pomoč per ljubezni, ki mu je v sercu do Jezusa gorela, in per skerbi, kteroje do njega imel, da našo mladost v vsaki skušnjavi in nevarnosti brani, in se za našo večno zveličanje skerbi, da bi v enaki ljubezni našega Zveličarja ljubiti, v enaki pravičnosti pred Bogom živeti, njegove milosti ni- kolj zgubiti, temoc večno živlenje do¬ seči zamogli. Prosimo sosebno svetega Jožefa, da bi milost srečne smerti doseči mogli* Naj bo on na strašno srnertno uro naš prijatelj in priprošnik, da bi, ko on, v nar slajšem objemanju Jezusa in Ma¬ rije, sveto in zveličansko vrrserli. Z go¬ rečim sercom k njemu zdihujte, da ni 305 per smerti naši tudi Jezus v nar sve¬ tejšem sakramentu k nam priti htel, in da bi Marija tam naša Mati in priproš- nica biti htela. Spomnimo se tolažbe polnih besed svete Teresje, da je njo Bog- vsikdar oslišal, in njej milost do¬ delil, za ktero je ona skoz priprošnjo svetega Jožefa, sosebno na njegov sve- tek, milo prosila. Dvajsti in osmo poducenje. Od pobožnosti k svetemu Angelju varihu in Svetnikom božjim. L „IJog je svojim Angeljom zapove¬ dal, da bi te na vseh tvojih potih var- vali; da te na rokah nosijo, da se mo¬ rebiti ne potekneš z nogo na kamnu." Psalm 90. Njegovi brezkončni ljubez¬ ni je ne bilo zadosta, svojega Sina na svet poslati, svetega Duha nam z ne¬ bes dati, nebesa nam obljubiti. Vse, kaj mu je v nebesah lastno, je odločil k našemu posvečenju in zveličanju. Skoz svojo neizrečeno dobrotljivost 306 nam je tudi svoje nar zvetej.se hlapce, svete Angelje dal, da nas branijo in vi- žajo po nevarni cesti potovanja skoz zdajno živlenje. Zveličani dobi, ko so v gledanju in službi nar vik.se dobrote zveličani, nas od perve otroške dobe v svoji moči in ljubezni sprernlajo, nas branijo, in so nam v pomoč, da od po¬ tov božjih ne odstopimo, da nas sovraž¬ niki ne zapeljajo, damilosti in dopadenja božjega ne zgubimo, in da skoz nji¬ hovo vižanje naš konec gotovo doseg- nemo. Po dnevi in po noči smo v nji¬ hovi ljubeznivi obrambi, oni so naši priprošniki pred sedežom božjim, naše molitve in delavsikdar pred obličje božjo pernašajo, nam bodo na koncu živlenja proti prišli, in bodo našo dušo, ktera njim je bila izročena, po srečno dokon¬ čanem borenju v prebivališa večnega živlenja sprevodih. Koliko neizrečljive zahvale smo brezkončni ljubezni božji dolžni, ki je nam revnim stvarim , nam grešnikom, svoje svete in zveličane dahe odločil, da nas morejo branili in vižati! Kakšo spoštovanje, ljubezen in hvalo smo te¬ mu zvestim« in močninm prijatelju in branitelju dolžni? 307 Trojno dolžnost imamo po navuku svetega Bernarda do našega Angelja Vffriha: spoštovanje /avolj njegove do¬ brotljivosti , in zavupljivost zavolj nje¬ gove zveličanske skerbi do nas. 1) Spoštujte ga, na njega se spom¬ nite, ako vas greh mice, ničesar se ne podstopite v pričo vašega Angelja sto¬ piti, cesar brse pred človekom sramo¬ vali storiti; on je per vas, in se od vaše strani ne vmekne. H) Ljubite ga, ker on tudi vas lju¬ bi. Kako nezahvalne bi se mu skazali, ako bi njegovih dobrot in njegove lju¬ bezni ne bi spoznali, in ako mu nas¬ proti ljubezni ne bi zkazuvali, ker vas je iz toliko dušnih in telesnih nevarno¬ sti rešil, in ker vam toliko milosti z nebes pripravi! 3) Zaupajte v njega, ako kaj ime¬ nitnega imate opravlati; za svet ga vprašajte, on je vaš nar modrejši svet- vavicin nar boljši prijatelj; za razsvet- lenje ga prosite, da ničesar ne bi sto¬ rili, kako kaj je k časti božji in zveli¬ čanju vaših duš. Sosebno tedaj per nje- niu svet išite, ako si poklic olj stan iz¬ volite; nikoli ne smete dvomiti, da bi tedaj ne bi dobro izišlo, in da se vam 308 ne bi v srečo obernilo- K njemu per- bežite v uri skušnjave, v nevarnosti Boga razžaliti: „Ako vas greh miče, in skušnjava silno popada," pravi sveti Bernard, „tako na pomoč kličite vase- ga ljubega Angelia variha; Angelj je, vam od Bogadodelen, da vam v vseh potrebah perpomaga “ JVjegovo obram¬ bo bote sosebno v skušnjavah do či¬ stosti poskusili, Angelji čisto sosebno 1o čednost ljubijo, in čiste duše branijo, ker ona ljudi Angeljom enake stori. „Ne smemo se začuditi," pravi sveti Am¬ brož, ,,ako Angelji čiste duše branijo, ker one na zemlji tako čisto živijo, ko Angelji v nebesih. II. Mi tudi moramo vse Svetnike, so¬ sebno svete Apostoljne pobožno spo¬ štovati. Kakšo zahvalnost smo dolžni tim svetim in nevplašnim oznanovavcom svetega evangelja, tim prijateljem Bo¬ ga in ljudi! Vse svoje moči, živlenje in kerv so darovali, da bi nas k spoz¬ nanju in častenju trojno edinega Boga perpelali. Jeli njim za to dobroto kdar zadosta zamorerno zahvalili? Sosebno moremo une Svetnike spoštuvati in na 309 pomoč klicati, kterih imena smo per svetem kerstn dobili. Spoštovanje res¬ nično pa je v tem obstojočo, da njih ne prosimo samo za priprošnjo, temoč da se potrudimo njihov izgled pozne- niati. Imena Svetnikovega se nevredne storimo, ako ga skoz hudobno in greš¬ no živlenje ob postenje pripravimo. V svetem kersti smo ime enega Svetni¬ ka dobili, da se Svetnikov spomnimo, ki za nas per Bogu prosijo, in nam mi¬ lost sprosijo, da se po njihovem izgle- du greha ogiblemo, čednost doperna- šamo, in da nas njihov izgled zbudi, po poti zapovdi božjih hoditi in v njihove stopinje stopiti. Mi na občinstvo Svet¬ nikov verjetne, na družbo skoz občjo vezilo ljubezni, ki nas v Bogu in Je¬ zusu vse zedini, in nas molitev in na- jemov deležnih stori: O tolažbe polna vera! 310 Dvajsti in deveto poducenje. Od branja dobrih bukvi * I. Opominjanje in poducenje naših pa- stirjov in vueenikov bi hitro z nase pa¬ meti zginilo, ako bi se ne bi vedno skoz dobre bukve taistih spomnili. Brum- nost in ljubezen ste ognju pripodobne, kteri se skoz dobre misli in občutke vedno hraniti morate; in ti nam z do¬ brih bukvicizvirajo. — Čudežno spreo- bernjenje svetega Augustina je branje v bukvah modrosti vzrokuvalo, to je izgled dvuj vladanskih dvornikov pohi- til, ki sta se bila po branji pergodeb iz živlenja svetega pusavnika Antona spreobernila, in ena verstica svetega pisma iz lista svetega Pavla Aposteljna je to dokancala, ktero, da bi bral, je glas iz nebes od njega terjal z beseda¬ mi: „Vzemi, in beri!“ — Ravno na takso vižo je milost božja spreobernila svetega Serapija. Evangelj je bral, in njegovo serce je tako živo in močno genjeno bilo, daje vso permoženje za¬ pustil , vbožcom celo svoje oblačila 311 razdelil, in sebi le evangelske bukvice zaderžal in zavpil: „G!ejte evangelj Jezusov me je obropal,“ — Ako pa ravno branje veliko do serca cloveeje- ga premore, tako se deno. vedno vne¬ mar puša. Ako pa hočemo, da bo zve¬ ličanje dušno povišalo in nam hasnilo, tak o moramo : 1) Dobre bukve ne z gole radovid- nosti in k po tolaženj n radovednosti brati, temoe da k vekši vednosti zveličanja pridemo, moramo na pričetku branja serce k Bogu povzdigniti, in ga za milost in razsvetlenje milo prositi; 2) S svetim spoštuvanjorn brati, kajti Bogje, ki k nam skoz bukve go¬ vori ; ce molimo, ž njim govorimo* 3) Po redi bukve prebrati, ne nek- tere dele tukaj in tam, kaj stori, da resnice ne zamoremo zapopasti, in da nas, kaj se v celem zaderžava, le sla¬ bo, alj pa nic, ne nagible; 4) Na enkrat ne preveč in to s paz¬ ljivostjo, da, kaj smo brali, v sercu poniišlujemo, za zivlenje dobre sklepe delatno, in Boga za milost prosimo, taiste tudi izpolniti. 5) Večkrat brati, alj vsaki dan, alj fiektero krat v tjednu, sosebno pa ob ttedelah in svelkih. 312 6) Ene bukve večkrat prebrati; kajti skoz to bomo, kaj se v tih zaderzava, vedno bolj tenko zastopili, in bomo skoz to zastopnost dušo in serce vedno bolj krepčali. Nektere iz med nar hasno- vitejših in k povišanju zveličanja nar prikladnejših bukvi so: „Du.šno boju- vanje,“ popisal Skupali. „Premišluvan- je,“ na svetlo dal Senjeri, „Bukve od nasledvanja Kristusovega/ 4 od Toma¬ ža Kempenzara, „l J ot k popolnosti,“ od Ilodrigueca, „Vpelanje k brumnemu ziv- lenju“ od Franca Salezja. „Vizar greš¬ nikov, Zivlenje Svetnikov; Sveto pismo novega zakona s potrebnim razlagan- jom; Gofina Razlaganje nedelnih int svetešnih Evangeljov,“ in druge dobre bukve, ktere vsakemu iz med vas do- der spovednik perporočiti znajo. II. Zločestih bukvi najte brati, kajti hudič ne ima nobenega močnejšega per- pomočka, nam pamet in serce pokva¬ riti, ko so zločeste in hudobne bukve, kterih je brezšteviljna množina v vseh jezikih in v vseh bazah sosebno k os- mehvanju in sramotenju resnic in šeg svete vere in njenih sluzebnikov razšir- 313 Janih, in ktere ljudem v roke pridejo Vsak dan na svetlo pridejo bukve, ki so zvunaj lepe in mične in nar bolj kratkočasno pisane, in ki njih z vsoj kvaloj oznanujo in ponunajo. V zlati, 1 rozcarni vencani kupi se nepazljivi •pladosti smerlni čemer poda, ki poma¬ kni , večkrat pa ludi hitro dušno moe Oslabi, vero in nodolznost silno iz serca 'zdere, in živlenje milosti zatere. Tako pogubeljne bukve so une, ki krive na¬ roke in vodbe v veri zapopadnejo, ki Vse, kaj je svetega, celo tudi nar sve¬ tejše skrivnosti svete vere oblatijo, ki tiavuke svete cerkve in njene služebni- ke osmeliujo in osramotijo, ki od po¬ stne in nečiste ljubezni pergodbe pri¬ povedujejo, ktere občiilik sramežljivo¬ sti ranijo, in ki nepoštene reci v vmiš- Ijavnih bukvah ,,romanih,“ pred oci po¬ stavljajo. Per branju takših bukvi smo v edno v nevarnosti, smertno zagrešiti; Sorču se nar gerše reci vtisnejo, pamet zmeša, domišljena moe se živo zbudi, >0 se z nečistimi podobami napolni, ki Pamet silno popadejo in za vse, k ar je 'ženitnega in žlahtnega, zatopijo in ne- pfikladno storijo Takse bukve so ka- c 'a, ktero v lastnem krilu hranimo, ktera 14 314 pa nas neprevidoma smertno vgrizne- 'faksih bukvic ne ohranite pri vas, ne dajte njih drugim, skerbno nad sebb budite, in strahujte takso radovednost, da vas skušnjava ne oblada. Ljudje pra¬ vijo, da si skoz branje taksih bukvi in pergodb gladkost jezika in perjazno pisarijo posvojimo, in da si lehko vsee¬ no cas kratiti zamoremo. Na to odgo¬ vori sveti Auguštin: To je blisceca * zmota hudicova; skoz zločeste bukve se ne naučimo boljše govoriti, temoe hudobnejse živeti, si skoz kratkočasne pisme nabiramo nevarne podobe, in pre- derzni postanemo, hudo hrez srama storiti/ 1 Tudi z dobrih bukvic se do¬ bre in perjazne pisarije naučimo, in nesrečni bi bili polek vednosti in ur¬ nosti jezika, ako bi, kdaj si to pripra¬ vimo, dušno zveličanje, vero, nedolžnost, k dušo zgubiti zamogli. I zgledi. Ena imenitna ffospa in mati dveh sinov, in ene hčeri, je zamudila cres bukve budeti, ktere so otroci brali, in je nar žalostnejše skusnje zavolj tega nad otrokmi doživela. Starejši sin je preživel leta mladosti v strahu božjem, 315 )n je sairotnik postal. Njena hčer Ev- Vozina se je pošteno zaderžala do se¬ demnajstega leta- Nesrečo je imela se v eno j gospodicnoj oprijateliti, ki je hrez razločka vsake bukve v roke vze¬ ti in brali smela , ktere je zdaj tudi z ®vfrozinoj delila. Veei del so bile ne¬ poštene, ki so vse, kar je svetega, osramotile ino ves obcutik sramozlji- yosti ranile sicer pa so mične, in pri¬ jetno easokratno pisane bile. Skoraj seje serce dobre Evfrozine skoz to pokvarilo; bila je praznoti in napuhi vdana, je strah božji zgubila, in s eje vsega občutka sramežljivosti zne¬ bila. Mati ne so taki zroka tega spre- Oienjenja per hčeri iskali in spoznali. t*er odpertih dverah je enkrat mlajši, se komaj stirnajst let star brat v njeno hišico prišel, in je z enih na mizi lezo- eih bukvic bral. Čuda ga je imela nad tem, kar je bral, in je z bukvicami k Oiateri dercal. V pervem hipu so spoz¬ nali bukvice in so zavpili: „Oh kako [•udobne bukvice, ki so mi hčer zapel¬ jale! O ljubi sin, pozabi in certi, kaj v njih bral, in se vedno takših buk- vari! Hudič iz tih listov govori! Bolj¬ še bi ti bilo, ako bi čemer pil, ko da 14 * 316 bi serce in vum skoz takse bukvice" skvar il!“ llavno je v hišico Evfrozina stopila, in mali k njej porečejo: „Jeh so to duhovne bukvice, moja ljuba hčer, ktere bereš ? Evfrozina je djala! Lju¬ ba mati, naj mi bukvice dado, da njih poverniti zamorem!“ „Nikar,‘" so rekli mati, ne tebi, ne meni je dopušeno, hu¬ dobne bukvice zaderzati alj poverniti* Raji bi mojo hišo v plamnu vidila! Oh nesrečni otrok, te bukvice so te zapel¬ jale, in še veliko drugih bodo zapel¬ jale !“— Evfrozina seje vee tacih buk- vic imela. Svojemu duhovnemu bratu njih je pernesla s prošnjo, da bi njih ohranil. On je z radovidnosti te buk¬ vice bral, in ropale so ga vere in zve¬ ličanja. Doslej je v svoji samolnici hrum- no in pobožno živel; skoz b anje lih buk vic pa je pobožnost, vrocost in ve¬ selje v molitvi zginilo; zapustil je sa- molnik, in je vGenfu vero zatajil. Ev¬ frozina je grešno živela v vseh sortah razuzdanosti, doklie nje gnusobna bo¬ lezen ni zadela. Mladic, ki njo je več¬ krat z zapeljivimi bukvicami bil osker- bil, njo je nektere ure pred smertjoj obiskal. „Ohje zavpila, „ce mojo živlenje premislim, tako me groza po- pade, vero in resnice moje vere sem -sramotila, in za bedastoco in norost de ržala. Zdaj pa sem strašno nemirna, in grozovit na se mi vidi moja prihod¬ nost. V drugi luči njo zdaj vidim, in želim, da bi d rogači bila živela!“ Glas zdramljene vesti je nje ne spravil k resnični pokori pred Bogom, ■Jn je nar bolj nesrečno v svojem grehu in nespokornosti vmerla. Mladic pa, ki je njo nesrečno dokončati vidil, se je od svoje razuzdanosti spreobernil in pokoro delal. — Iztegase imamo učiti, da so zločeste bukve zrok nevere, brez- hožnosti in hudobnega .zaderžanja, in skerbljivo nad podložnimi budimo, da liodo pred tem smerlnim eemerom ohran¬ jeni ostali! Trideseto podueenje. Od tovarsenja z drugimi , I. Nic bolj k povišanju poštenega za- de ržanja in čednosti ne perpomaga, ko tovarsenje in pajdastvo z dobrimi. IVas- proti pa tovarsenje in pajdastvo z brez- 318 božnimi kmalo čednosti vdanega v hu- de pote in greh pripravi. Človeku je nagnjenje perrojeno, izgled drugih nas- sledvati, in izgled ima veliko moč. V tovaršenju z dobrimi ostane človek do¬ ber; njihov izgled ga močno k čednosti vabi, njihove šeg’e in perve navuke sl posvoji, in ga je sram, da bi ga dru¬ gi v čednosti pretekli. Pokvarjene pa¬ meti znamenje je, ako izgled drugih vec ‘ serca ne zadene, in ako človek na sredi dobrih hudoben ostane. Sveti Duh sve¬ tuje: „<£. prijateljom si krepostne iz¬ voli, in pri zaztopnih svet iši; kdor to* varsuje z modrim, bo tudi moder.“ Sosebno v mladosti moremo tovar- šili z ljudmi, ki so starejši in ki so si več skusili. „Pajdaštvo modrih in sta¬ rejših možov iši, in z njihovo modrostjo ze zedini,“ pravi sveti Duh. V to var- j šenju tacih moremo bili, ki so enake¬ ga spola, enake starosti, in enakega stana, per tem pa dobri in bogaboječi, in le malo prijateljov inormo iskati! Sveti Hieronim je Nepocianu svetoval, si le takše prijatelje izvoliti, kterih paj- dastvo ne more njegovem postenju ško¬ dovati, ki v čednosti bolj, ko v oblačili, blišijo, ki neporajtajo zvunajnega kin- 319 ■®a, temoe spoštovanja in dostojnega zaderžanja. Izgled dobrih nas inora k dobremu dramiti, in njihova čednost nas mora zbuditi, in v službi božji se moramo slritati. Tovarsenje z razuzdanimi in hu¬ dobnimi ljudmi pela v »kvarjenje. Ljudje, ki so ves strah božji in obculik srame¬ žljivosti izslekli, so nam v tovaršenju k sramoti, ako bi se ravno ne bi po nji¬ hovem zaderžanju ravnali. In oh kako hitro nas lehko v enake grehe in hu¬ dobe zapeljajo! Da bi nam dano bilo peklenske vrata odpreti, bi glas zaver- ženih sli,šali, ki dan in vuro preklinja¬ jo, v kteri so k temu alj unemu člove¬ ku prišli; zdaj spoznajo, da so oni zrok svojega večnega pogublenja, in dobro vidijo, ko bi v števili izvolenih v nebe- sah bili, ako bi nikolj ne bi bili njiho¬ vega pajdaštva vidili. Ako ste takso zeznanje dozdaj imeli, in ste bili v pajdaštvi hudobnih, tako raztergajte nesrečno povez, in se to- varšenju hudobnih odpovejte. Prijatel- jov in prijatelje brez čednosti in sra¬ mežljivosti se deržati, je za dušo smert- ni čemer, in med razuzdanimi in hudob- 320 nimi prebivati, je nevarnejše, ko med kačami in oroslani biti. II. Velika nevarnost za nevmerjoco dušo je tovaršenje z drugim spolom. Tega pajdaštva se moramo zato soseb- no ogibati, in se le v nezavupljivosti na nas, spoznaje naše slabosti, z vsoj pa- zljivostjoj v to podati. Le samo tedaj, ako dostojnost, potreba alj prijateljst¬ vo terja, si znamo pajdaštvo dopustiti, in obiskanje naj bo redko, le celo krat¬ ko in dostojno. Kdor ljubi tovaršenje z drugim spolom, ljubi nevarnost, kdor pa ljubi nevarnost, bo se v njej tudi skoncal. — Dekleta naj se vedno nauk spomnijo, kterega je sveti Bernard svoji sestri Omhelini dal bil; ljubez¬ niva sestra v Jezusu , 44 je djal, „ne re¬ di z nobenim možkim, naj je star alj mlad, zaupljivega in večkratnega to- varšenja, ako bi lih kako hte pra¬ vičen in svet bil. Zaupljivost je une v greh perpravila, kterih je nasladnost ne mogla premagali, ker perložnost k grehu prej večkrat misel, in zatem po¬ želenje zbudi . 44 Ljuba mladost! v Je¬ zusa te zarotim, ne pozabi nikolj na 321 te besede svetega Bernarda, posebno pa v zdajnih časih ne, ki nekteri ljudje v imeni prostosti vse, kar se njim vidi, Naj si bo hasnovito alj škodljivo nev- Nierjoci duši, tebi dopustiti hočejo, in premisli, kaj sveti Krisostom pravi: )Xe sveto lovaršenje zmeša sovražni¬ ca, k dobremu drami bližniga, in časti lioga.“ Marija, bratricina svetega pušavni- Ca Abrahama. Kar se v duhu začne, se v duhu vedno ne konca! Bratricina svetega pu- šavnika Abrahama, z imenem Marija, je že v sedmem letu stariše zgubila. Zdaj so njo svetemu pušavniku, bratu očeta njenega, v izrejenje dali. Ti je postavil malo hišieko polek svoje za deklico , in je njo poduceval skoz eno oknico svoje hiše; on je v njej takso certenja greha, in takšo ljubezen čed¬ nosti uzgal, da je do petnajstega leta jako ojstro in spokorno živela v nedol¬ žnosti in svetosti. Pa zdaj je tudi za njo ura skušnjave vdarila. En mladi prijatelj njenega izrednika se je v več¬ kratnem obiskanju ž njoj začel razgo- varjati s praznim izgovorom, da bi rad bruinne navuke ž njenih ust slišal, in k svojemu zveličanju obernil. Za več¬ kratnimi, ako ravno svetimi pogovori je njej mladi samotnik pohotnost svo¬ jega nesvetega serca razodel. Sereno in stanovitno seje Marija vstavlala nje¬ govim grešnim ponudbam , in se je le vtem pregrešila, da je svojemu svete¬ mu stricu od tega grešnega tovaršenje nic ne povedala, in seje zadnic dala pregovoriti in v greh zapeljati. Komaj je greh storila, in ze se je vesti zbu¬ dil fflas, ki je njo sodil in kaštio-val, in sram in grivinga je njeno dušo napol" nila. Ne je imela vec pokoja, greh je vedno pred očmi imela, in mili mir ser¬ ca, kterega le nedolžnost da., je hotel, ko seje vidilo, za vsikdar izginiti; vel- ko se je jokala, pa solze prelite so ne zamogle dolg njenega greha pred Bo¬ gom izbrisati. „Joj meni nesrecnoj!“ je zavpila, „kaj sem storila? V enem hipu sem sadje mojega spokorjenega in krepostnegaživlenja pomandrala. Kaj sem postala? Milost in prijateljstvo mo¬ jega Boga sem zgubila in mojo dušo vmorila; hudiči se mi posmehujo, mi greh ocitujo, in od radosti poskakajo zavolj mene nesrečne. Kaj bodo mislili moj stric Kako se cem pred njimi skri- ti? V kaj sem njihove mnoge navuke in opominjanja obernila? Nikar se vec ne podstopiin pred njih prili.“ Zapu¬ stila je zdaj svojo prebivalše, in je mi¬ slila, da njo je Dog celo zapustil, obu¬ pala je nad odpušenjom greha, in je v enem mesti, kamo je prišla, v vsa¬ ki razuzdanosti živela. Nemir, žalost in skerb je silno popadla svetega pu- savnika zavolj braternice, kije brez njegovega vedenja vjisla. Za dvema le- tama, ktere ste bile v jokanju in mo¬ litvi brumnernu pusavniku preminile, je zvedil, kjer Marija prebiva. V oblačili imenitnega gospoda seje na konjavsel, je svoj obraz z velikim klobukom pokril, da ga ne bi prehitro spoznala , se je napotil , svoje zgublene braternice »skat. Prišel je v njeno perbivalse, in je poželel ptujo deklico ogovoriti. Ma- noma se je perkazala, brez da bi svo¬ jega strica poznala, on pa je njo na en¬ krat spoznal. Ona je pred njim stala v oblačili nesramne vlačuge, in njo ta¬ ko vgledatije žalost zraven pa tudi po¬ milovanje serce Abrahama napolnilo. Pogledal je proti nebesam, je Doga prosil, da bi mu hotel prikladne besede dati, potem se je razkril govoreč: „Jaz 324 sein, moja braternica! Jeli me poznaš, Marija? Kaj je z tebe potem, ko sime zapustila? Kaj je vmarjavec tvoje duše, tvoj zapeljivec postal ? k ‘ Marija je ne mogla besede zgovoriti, ker so njej te besede serce prederle. Vsaosramolena je pred njim stala, in ne je zaupala, oci povzdigniti: „Kako, mojo dete!“ je djal, „me neti ne pogledaš ? »Si se me¬ ne spozabilo? Glej, ne sem prišel tebi ocituvat, alj te kastigat, teinoc tebe pogublenja rešit! Tvoj greh na se vze- mem, bodi sercna, Bog se bo cres te vsmilil, in bo tebi odpustil.“ Marija je, brez da bi le besedo zgovorila, veliko solz prelivala. Stric je njej vedno veco sercnost delal rekoč: ,,Kako, jeli ne zaupaš na brezkončno vsmilenje božjo? Jeli ne ves, da zainore odpustiti, in da vsaki dan vec in vecih grehov odpusti? Poverni se k tvojemu Bogu; roko ti k pomirenju ponuja, in te ce v snidenju sprijeti! Vsmili se cres te in tvojo du¬ šo, in tudi cres me! Znaš, ko sem za te skerbil, pojdi drugoe z meno v najne tihe hišice, v tih Bogu sluzit in se spo¬ korit.“ Marija je na kolna padla, je solzami oblita za odpusenje prosila re¬ koč: ,,Jeli se je resenje za me! Ver- 325 jele, ljubi oca, da bo se Bog tako ve¬ like grešnice vsmilil? O moj Bog! kaj hočem storite, da bi tebi mojo zahval- nost za tvojo veliko vsmilenje skazati zamogla. Prenočila je jokaje in se je v samoto podala. Dnarje in oblačila, a kterimi seje v grešnem zivlenjn obla— vila, je tam zapustiti morla. ]\a konja njo je posadil, in je njo k nogam v pu- šavo pelal, ki je ojstro pokorno oblačilo oblekla, se je ojstremu vpokorenju vda¬ la, v jokanju in molitvi z živim občut¬ kom žalosti in grivinge za odpušenje Boga prosila, in v nar vroeejsi ljubezni do Jezusa, svojega Zveličarja, cista ponižno in odperlo serčno svoje grehe spoznala, in se njih spovedala, in nje objokuvala. Abraham se je deset let ži¬ vel , in ona se je pet let zatem živela. Oba sta srečno vmerla, in po smerti je nju Bog s čudeži počastil! — Gospodična Juliana Bižanska. Gospodična Juliana iz Bizanca je vedno tako dolgo pošteno in čedno vza- derzano živela, doklicje polek opomeni svoje matere se tovarsenja z dobrimi deržala. Mati so v njeno čednost veli¬ ko zaupala; Jnliana pa njih je skoro 326 vedla oslepiti Nikteri mladenč v sose- stvu je iskal z njo bližješo tovarsenje začeti. Vedel je tak vravnati, da seje njegova sestra Terezja z noj prijazno zeznanila ino njo večkrat k sebi pova¬ bila. Terezja, zivetna in perjazna dek¬ lica, je na skorirn skoz svojo tovarsenje serce Juliane pridobila, in njo je iskala od njenih dobrih in bogaboječih prija¬ telje odbiti. Juliano je na skorim to¬ varsenje z novo prijateljeoj, ki je le od razveseluvanja, hudobnega zeznanja in sprehajanja govorila, na druge pote in v drugo namenanje perpravilo. Nje¬ no serce se je odzdaj le z razveselvan- jom pečalo, njeno opravilo je bilo branje zločestih bukvic, in kine v oblačila. Svojega dozdajnega duhovnega vizarja in spovednika je zapustila, sije spoved¬ nika izvolila, kteri so njo v praznoti in hudobnem pnjdastvi živeti pustili, in je vkanjuvala in norila jih in svojo mater, dolg na deklo zvračaje. Fajmošter in sosedi, ki so odperto serčno namenili, so zato mater opomenjevali; alj ta so dobro namenljivih pogovorov ne slišali, in so hčer vedno za krepostno in ne¬ dolžno deržali. Mati so skoro slepo ljubezen do hčeri, ki si je vedno bolj 32 r kljubljivo in neljubno do njih zaderžala, objokovala, ktere razuzdanost so spoz¬ nali. — Zgodaj alj poznej gotovo Bog’ nepokorne in terdovratne otroke kašli- ga. Tako je tudi njegova kaštiga do- segla gospodično Juliano. Ko je nek- teri svetek soper volji s voje matere, '!• nar lepšim obleeom nakinčena, svojo prijateljem Terezjo in njenega brata na sprehod prevoditi hotela, je naglo silno bolečino v obličju občutila ktera je, ko se dozdeva, odvpičenja enega merčesa prišla* To zlo je persi prevdarlo, in ona je o mami ena na zemljo padnila. V ma¬ terino hišo so njo pernesli, zdajci so vraeitelja poklicali, kije otečeno obličje o svojim nošcikom večkrat vrezal. Ko se je zatem Juliana vsercali vgledala, je c rez ti pogled prestrašena djala: ,,Jeli je to uno obličje, ktero sem malikvavs- ko spoštuvala in tako prazno kinčila?" Vsi vskušani perpomočki vraeitelja ne so pomagali in Juliana je vmerla. Mati so hčer sama na bližjo smert spomnili. Ko je svoj konec blizo vidila, je k ma¬ teri djala: „Kako, bom mogla v mla¬ dih letahvmerti? Bred dvema dnevoma se tako zdrava in vesela? Deno sem si to zazlužila, moja ljublena mati, zavolj 328 žalosti in skerbi, ktere sem vam vzro- kovala. Pa se za eno milost prosim: Sk erbljivo budite eres moje mlajše se¬ stre, in mi naj odpustijo. Naj za ine molijo, in se me naj blagoslovijo.“ S solzami so njej mati odpustili, vso njim storjeno razžalo, in so njo blagoslovili, od Boga proseč, da bi njej tudi hotel odpustiti. Po mešnika so njej poslali, da bi njo s svetimi sakramenti vmira- jocih previdili dali. K svojim krepost¬ nim prijateljcam, ki so njo na postelji bolezni obiskale, je Juliana djala, njim roko davaje: „Ako bi bila v vasem pajdaštvi ostala in vas vbogola, bi se ne bi v tem žalostnem stanu znajšla. Odpustite mi pohujšanje, ktero sem vam vzrokuvala!“ K. Terezji je djala: „Jaz moram vmreti, in ako bos tudi enkrat na smertno posteljo prišla, kako se ti bodo tedaj dnovi vidili, ktere sva v grešnem veselju in praznoti sveta preživele? Skoz tvoj izgled sem nes¬ rečna postala. Kaj se je zgodilo, ostane storjeno. Bogu darujem mojo živlenje z ljubezni k odpušenju mojih grehov, Ljuba prijateljca, imaš nad menoj iz¬ gled ; morde boš po kratkih letih smerti tako blizo, ko jaz, spomni se na zadnje 329 besede tvoje vmirajoče prijafeljce, kte- ra bo skoro pred sodboj b oz joj stala.“ Terezja se je silno jokala, je za odpu- senjer prosila, in se .Inliane ne prej ločila, ko je vmerla. Ta sinert je njo celo spreobernila* Od zdaj je le pobož¬ nosti in čednosti živela. Trideset in pervo poducenje. Od delavnosti in od dobre porabe času. 1 . Rodovitno izvirališe vse sorte raz¬ uzdanosti je lenoba. Sveti Bernard jo imenuje kalužo nevarnih misli, dojic sladnosti, vmoritelico čednosti, smert duše, pokopalise živega človeka, zbira- lise greha / 4 Lebko bi se razjokali v ogledu mladosti, ki se tako v nemar le¬ nobi izda! V nar bolj cvetečih letih vi¬ dimo mlade ljudi brez opravila, brez truda po vednosti, alj brez navučenja hasnovitega rokodelstva, brez dobre rabe telesnih in dušnih moči. Nar lepše leta živlenja zapravlajo per igri, v raz- 330 veselvanju, v pajdaštvi, per pijanče¬ vanju, v zaljubnosti, per plesu in v dru¬ gih nekoristnih recih. II. Kaki škodljivi nasledki, kake ne- porednosti zvirajo iz taciga živlenja! Jeli ne pozertnost in razvuzdanost, kte- ra se ravno zato med našoj mladostjoj tako močno razširjavle? Jeli se ravno zavolj tega v mladem sercu ne vkore- nijo hudobni nagoni, ko kokolj na za- pušeni zendji, ktero ogradnik gajiti vne¬ mar puša? Jeli lenoba ne vzrokuje, da se njih toliko per rahli pameti najde brez vrocosti in prijetljivosti k dobre¬ mu, in ki so za obraženje in izrejenje k boljšemu neprikladni? Jeli ne izvira iz te hudobe nevednost zvelieanskih res¬ nic svete vere, strahovitno pozablenje na Boga, in zguba večnega zveličanja? Ako ta hudobija, ki se možno težko iz¬ dreti da, mladost prevzeme, tako nam vsako zaupanje zboljšanja in lepe pri¬ hodnosti zamladenca z«fine. To zlo ta- ko oslepi dušo, in tako močno zapeija serce, da neti človek tega spoznati no¬ če* Lenuh ne spozna, da je lenuh. Nje¬ mu se morejo besede svetega Duha 331 povedati: „Kako dolgo, lenuh, hočeš spati, kdaj bos od tvojega spanja vstal? Še. eno majhno bos spal, se eno malo bos dremaj, še le eno malo boš roke sklenil, da bi spal, in vbožlvo bo k tebi prišlo, ko oboro/mik , in pomenkanje, ko ščitnik." Pris. 6, 9. m. Da v to hudobijo ne zajdemo, mo¬ remo premisliti: 1) Da so vsi ljudje k delu stvarjenj. Celo na pričetku (v zemelskem raju) njih je že Bog k temu obsodil, ker je djal: „Z velikim trudom se boš od nje (zemlje) hranil vse dni tvojega živlen- ja.“ j, Buk ve Mojzesa 3, 17. Kdor se lenobi vda, greši proti volji božji, proti redi, kterega je Bog vstanovil. Jeli pa se smemo eni zapovdi odtegniti, od kte- re ne Bog nikogar odvezal? V mlado¬ sti, smo sosebno delati dolžni. V tej dobi bi se človek brez dela nar geršiin hudobijam privadil, ki bi ga časno in večno nesrečnega storile. Jeli je v mladosti ne nar prilicnejši cas k izo- braženju dušnih in telesnih moči ? V mladosti si moramo čednosti posvojili, za vednost, umetnost in opravila se po- 332 skerbeti, s kterimi sledeče leta izpolniti, in lastno in ludsko srečo povišati z a mo¬ remo. Ako zlati mladosti eas zgubimo, tako ga ne bomo vec nadomestiti mogli, nikolj vec se nazaj ne verne, in njega zguba je nar škodljivejša, ki se nikolj ne da popraviti. 2) Kako bridko se bo jokal, kdor je nar h'pse leta mladosti zgubil! Kako kesanje bo serce terpincilo, ako smo ne dare v dobro obernili, ako smo se za nobeno opravilo ne izobrazili, ako ne smo si nobene znanosti pripravili, in ako vidimo, da bomo v starosti brez prikladnosti, previdnosti in oskerblenja siromaštvu in pomenkanju v naročje prepadnili! Lehkomisljivo mladene ne spozna resnic, pa bo zavolj tega, kaj je nar zalostnejsega, skusil. 3) Kakša sodba bo mladega lenu¬ ha zadela, kdaj bo moral nar ojstrejse- mu sodniku račun davati! Vso živlenje bo pred očmi imel, in vse neporedno- sti mu Bog razodel z vsemi grebi in hudobami, ktere je potrata časa vzro- kuvala; nevednost, razuzdanost in da¬ re, kterih ne je v dobro obernil, temoc brez koristi zakopal, bo mu ocituval. Kaj pa hoces sodniku nar svetejšemu 333 odgovoriti, ako ti zapove: Verzite hu¬ dobnega hlapca v zvunanje teme! Po¬ mislimo: 4) Koliko duš zavolj hudo rabljenih mladih let v večnem pogublenju zdihuje. One ne zarnorejo nobenega hipa od časa pretečenega živlenja nazaj dobiti; one bi vse storile, da bi le enega sa¬ mega zadobile, in bi prijetega sebi v korist skerbno obernile. Večni kes na- polnjava njihovo serce. Misel na te ne¬ srečne naj nas prestraši pred vtraglji- vostjoj, da se časno in večno skoz to hudobo ne pogubimo. Keršanska mladost r ogibli se le¬ nobe, kije tvojemu zveličanju nar bolj na poti! Vrocozelnost do tega te naj napolni, kaj se ti zapove, in kaj se uči¬ ti imaš; bodi pri deli in spolnjavanji, ki se ti naloži, veselega serca. fSe vrnaju- hfj, temoc vedno posluj na dostojno vižo; beri alj šivli, uci se alj moli, piši alj kako drugo koristno delo opravlaj. Hudič te hoče v lenobi najti, da bi te aamogel popasti; njegovim limancarn vjili tebi sveti Hieronim svetuje, da bi vedno posluval, in da bi delo in učenje ne bi za kašligo, temoc za sveto dol¬ žnost deržal, klero je tebi Bog za per- 331 pomočk k zveličanju naložil. Zgodaj v jutro Bogu daruj tvoje opravila, in ga prosi, da bi nje blagosloviti in k svoji časti ravnati hotel. Delaje pamet s sve¬ timi mislimi hrani, in večkrat serce k Bogu povzdigni, hvali ga, po nav-uku svetega Pavla, in pej pesmi, ki k do¬ bremu zbudijo, ne pa nedostojnih in posvetnih, da bodo tvoje dela zaslužne dela. Vbogaj naprepostavlene; kajti pokornost je boljša, ko darilva! Trideset in drugo podučenje. V mladosti se ne smemo sramuvati dobrega delati. Da bi dušo v pogublenje pripravil, se trudi sovražnik zveličanja, pamet ndadega človeka z lažljivim sramom pred dclanjom dobrega napolniti; on hoče, da bi se sramoval čednosti, ker se le samo hudobe sramuvati more. On ga sprevižati hoče, da se ljudje čed¬ nosti in brumnosti osmeimjo in te za- ničujo, ki po njenih potih hodijo. Skoz to on hoče čednost zaničljivo storiti, iu vso žlahtnejšo perzadevanje žadu- 335 siti, človeka na pot greha pelali in nje¬ govi nizki in gerdi pohotnosti podver- či. Pogosto se zgodi, da ti lažljivi sram rahlo dušo popadne in v blodnost za- pelja, ja tako daleč pripela, da se svo¬ jih grehov in hudob hvali, in da bi se sramuval, ako bi ne bi ravno tako hu¬ doben bil, ko drugi. Nesrečen strah zavolj, „kaj bodo ljudje rekli?“ žeje tnarsiktero dušo v večno pogublenje pahnil. Da se tega lažljivega srama ovarjemo, moremo premisliti: 1) Jeli se smemo sramovati, božji služebniki biti ? Jeli se veksa čast in imenitnejšo poštenje najti zamore, ko je, ako mu služimo? Jeli že ne veliko poštenje posvetnemu ladavcu alj kralju služiti, koliko velkše je poštenje, la¬ davcu vseh ladavcov, kralju nebeške¬ mu, Gospodu šeregov nebeških služiti! Kdor bi se sramuval čednosti, bi njo za kaj hudega in nedostojnega deržati moral; in kako velika bi bila ta beda- stoča! Le hudobe se moramo sramo¬ vati, le zavolj gnusnih in nespodobnih pogovorov in djanj nas rudečica mora obliti. 2) Pred kom se ljudje sramujo? jPred hudobnimi in posvetnimi. — Jeli 336 pa nam imajo pogovori bedakov in sra- motenje hudobnih in napačnih vbranit! čednost, v kteri se edino Bogu, nar veksi dobroti, dopademo? Jeli ni so taksi ljudje večidel nar geršim hudobam vdani in od svoje pohotnosti oslepleni? Ker čednost sovražijo, zato čednega zamecujejo. „Bogu sluzili je grešniku gnusoba, in bedasti te preklinjajo, ki po potih čednosti ne hodijo, in se bojijo Boga,, pravi moder. Na razsodke ne- vumnih in hudobnih ne smemo gledati. 3) Ako se za postenje pri ljudeh trudimo, /zakaj prestimavanja dobrih ne isemo? Castiželnost bi bila, in bi čed¬ nosti najem in venec ropala, ce bi per naših djanjih le dopadenje sveta za pla¬ čo dobiti hoteli. „Ako bi se hotel lju¬ dem dopadniti,“ govori sveti Pavel, „bi ne bil služebnik božji.“ Kazen toga deno svet naj izve, da čednost doper- nasamo, ker ljudi k dobremu buditi mo¬ ramo. 11 Vaša luc naj pred ljudmi sveti, da vase dobre dela vidijo, in vašega, Očeta, ki je v nebesih, častijo, u pravi Zveličar. Mat. 5, 16. Se sramovati do¬ brih del, pomeni, se sramuvati, Kri¬ stusov biti. 337 4) Premislimo grožnjo strahovito Sina božjega, s kteroj se tiin zagrozi, ki se sramujejo njemu služiti. „Kdor mene in mojih besed sramuje, tega se tudi bo sin elovecji sramoval, kdar ko prišel v svoji velieasti, in velicasti ^ceta in svetih Angeljov." Luk. 9, 26. On ga ne bo spoznal za eniga iz med svojih izvolenih. O Bog! kako strašna > fiesreca je, iz števila tvojih izvolenih •zveržen biti! Kaki sram bo pokril na den sodbe une, ki so se tebi služiti sra- niuvali! Sramota in sram bo njih pred Ano-elji in Svetniki božjimi zadel! Tako Gospod govori: „Večen sram in večno sramoto hočem cres vas spravili, ktera se nikolj ne bo pozabila.“ Jerem- 23, 40. Krepčaj, o Bog! mojo dušo ‘proti tej nesrečni sramoti in strahu, ki je le sla- i oiin dušam lasten. Daj mi brez straha in naravno vse dobro dopolnjavati, brez da bi na razsodnik ljudi gledal. Lei me njihovo zaničevanje zanicuvati, njihovo sramotenje zasrarnuvati, njihov posmeh °srnehvati, kda je potrebno, tvoje za- ! povdi zderžati, moje dolžnosti izpolniti, za zveličanje moje duše poslu vati. Ne¬ umnost bi bila, ako bi prestirnavanje sveta vis-e cenil ko moje večno zveli- 15 338 Čanje, ako bi dopadenje hudobnih is¬ kal, in ako bi se tebi in tvojim Angeljo* 11 in izvolenim zameril. K. tvoji veksi ča¬ sti in k mojemu zveličanju hočem čed¬ nost dopernasati, in po tvojih potih ho¬ dili vse dni mojega živlenja. Dodeli m* milost, da moj sklep dopolnim! Amen- Trideset in tretjo poducenje. Zvijače hudičove, mlade ljudi zel' peljali. Trojno zvijastvo poskusi sovražnik zveličanja, človeka, sosebno mladega, zapeljati: 1) Trojno zajnko mu nastavi: o n ne pusti človeku velikosti hudobe spoz¬ nati , v ktero ga prehititi hoče; v nar mičnejsi svetlobi mu on kaže sladkost in večnost greha, in težo, skušnjavo preobladati, mu povek.ša, tudi celo de¬ la, ko da bi te preobladati ne bi mogel* — Kdo pa deno ne bi spoznal lažljive- ga duha v teh rečeh? Jeli je kaj huj¬ šega, ko je greh? Gerdo grešno ve¬ selje hitro mine, ko bi z očmi trenil, ki le gerdenje in nemirno vest napravla 339 'n pogosto v obup zapela! Ko majhen je trud , ko kratko je soperstavlanje v skušnjavi! Kakša sladka tolažba dušo napolni, ako smo preobladali, kakšo naplacanje čaka v nebesih obladavca, ki se slioz to veliko drugih skušnjav ogne-! JVikolj se zato ne dajte od sovra¬ žnika vašega zveličanja oslepiti; v uri skušnjave premišlujte strašno nesrečo * greha! Ne porajtajte hitro minljivega, revnega veselja, temoč premislite brez¬ končno kesanje, strahovito vesti pikan¬ je, in večne kaštige, ki greh nasledu- jejo. Ne plašite se truda, kterega pre- obladanje terja; kratko.je bojvanje, sladka je tolažba in nevsehnjen je venec obladavca. Skušnjava mine, in mir ser¬ ca se ne more izreči, ako ne smo zagrešili. 2 ) On večkrat v pameti mladih lju¬ di zbudi misel: Jaz se tega greha dru¬ god lehko spovem, tedaj odpušenjeza- dobim in pokoro delam.“ Oh koliko lju¬ di je v tem prederznem zavupanju na vsmilenje božjo v greh in hudobo pre¬ padlo! 'Oh koliko njih je v tej lažljivi segurnosti na pote greha stopilo! — Kak o gerdo in zaničljivo pa je, Boga razžaliti, ker odpušenje od njega zavu- 15 * 340 p amo; ako bi moral kaštigati, bi ne za" grešili! Ker je Bog dobrotljiv, ker on odpusti, njegove zapovdi prelomimo- Kak se kaštige je 1a hudobija vredna* kakšo posvarjenje zasluzi taksa pre¬ vzetnost! 3) Se hudič potrudi, mladega člo¬ veka po enkrat dopernesenirn grehu .sprevizati, da mu vec ni mogoče, skuš¬ njav preobladati; te postane slabega serca, in iz enega greha v drugiga za¬ tem prepadne. — Kersanski mladenc, ne daj se od duha teme zmotiti! Ti brezkončno vsmilenje tvojega Zveličar¬ ja poznaš, ki je svojo kerv prelil, da bi te greha in večne smerti odrešil. Ti veš, da k tebi zavpije: „Moj sin, k me¬ ni se spreoberni, in hočem tebi odpu¬ stiti.“ Ako se je toliko ljudi, v rahli mladosti in z ravno tisfoj slabostjoj ob¬ danih, od pada v greh vzdignilo, in zve¬ ličanje doseglo, tako boš tudi ti skoz milost božjo ravno taisto premogel. 341 Trideset in sterto poducenje. Vn me v tvojem vsmilenji ozdravi mojih grehov; razvetli me z lučjoj tvoje mi- 394 losti, krepčaj me skoz tvojo moc in vužgi v meni ogenj tvoje ljubezni, do¬ deli mi duha pokore, in sveto vročost za tvojo čast, in me z zvelicanskim stra¬ hom pred tvojoj sodboj napolni!“ 6) Po svetkih preciste Device Ma¬ rije, Angeljov in Svetnikov božjih, mo¬ remo Boga hvalili in častiti zavolj lju¬ bezni in milosti, s kteroj je Marijo za svojo Mater izvolil, in s postenjom in eastjoj vencal, s kteroj je Angelje k veselju in zveličanju, k svoji nar sve¬ tejši službi in k naši obrambi stvari!, Svetnike na zemlji napolnil, in v ne- besah k neizrečeni velicasti povzdignil bil. Moliti moremo Sina nar čistejše De¬ vice, Kralja Angelov, Narsvetejšega vseh Svetnikov, in mu za množino mi¬ losti zahvaliti, ktere nam je on skoz svojo božjo Mater, skoz Angelje in Svetnike božje že skazal, in ga prositi, da bi tudi nas s svojoj milostjoj cista napolniti hotel, da bi zamogli na zemlji njihovih čednosti izglede nasleduvati, in na drugem svetu ž njimi čast zado- biti. Skoz njegovo milost nam je Ma¬ rija Mati v nebesah, Mati ljubezni in vsmilenja, Angelji so nam nar zvestejši in nar močnejši obranitelji in prijatelji 395 na nevarnosti polnem poti k nebesam , Svetniki so nam nar ljubeznivejši pri- prošniki per njegovem sedežu. Skoz takse zvelicanske premišla- v anja zamoremo ure per Jezusu v nar svetejšem oltarskem sakramentu na nar bolj hasnovito vizo potrositi; skoz to ga bomo vredno častili in se njegove milosti vdelezili. Opravila in potrebsine našega revnega serca nam dovolj misli in besed dajo v sveti uri razgovarjanja z njim. Ako ga iz serca ljubimo, tako nam nikolj ne bo svetih obcutlejov po- menkalo. Ako pa bi ravno ono pred njim suho ostalo in bi nobene besede ne vedlo ž njim govoriti, tako zavolj tega ne smemo slabega in pobitega serca biti, tetnoc se moremo zavolj te¬ ga pred njim ponižati, ker spoznamo, da brez njegove milosti neti kaj dobre¬ ga misliti ne zamoremo. Ako mu raVno ničesar ne vemo povedati, tako on de- no ve, kaj našemu sercu pomenka, in kterih milosti ono potrebuje, in on bo nam skoz svojo milost v okom prišel. Slisajmo njegove besede, ktere nam na serce govori; kličimo s pokornim niitnikorn :"„Gospod, bodi meni grešni¬ ku milostiv!“ Takse kratke molitve in 396 mile prošnje serca so močno dobre in koristne; njegova milost bo našo pa¬ met k dolgšim in obstojnejšim molitvam oživela. Dušna vsuhota, raztrošljivost in dolg cas per obiskvanju nar svetej¬ šega oltarskega sakramenta je le vec- krak skušnjava hudicova, alj kaštiga zavolj majhne ljubezni do Jezusa, za- volj naših grehov. Ako taisto s ponižnim sercom gor vzememo, tako nam za- služenja naše pobožnosti ne ropa temoc še taisto le pomnoži. — Prejden iz cerk¬ ve odidemo, in se od njega v svoji nar svetejši skrivnosti podamo, moremo ga za blagoslov milo prositi rekoč: „Ne idem od tebe, prejden me ne blago¬ sloviš.“ jr f Stirdeset in pervo poducenje. Od dolžnega spoštovanja do du¬ hovnikov. Ir Ko so se Judi proti poveljem pre¬ roka in višišega duhovnika Samuela spuntali, in ko je ti sveti mož njihovo 397 slepoto grenko objokovanje Bog-k nje¬ mu rekel: „Ons ne so tebe, temoc me¬ ne zavergli, da ne bi cres nje gospodo¬ vati smel / 4 Vso zanieuvanje, vsa sramo¬ ta, vso osramotenje in razžalenje, ktero ®e duhovnikom stori, se stori Bogu, kterega namestniki so, kteri njim je dal oblast, in kteri je razdeluvanje svojih •nilosti njihovim rokam izročil. K apo- steljnom in njihovim naslednikom je dja! Uospod: „Kdor vas posluša, mene pos¬ luša, kdor pa vas zaničuje, mene za¬ ničuje / 4 SvetiKrisostom govori: „Du- hovniki slišijo na sosebno vižo Bogu, in oni so ž njegovoj oblastjoj cista ob¬ dani / 4 Jezus K ristus je „na sosebno vižo / 4 pastir, učenik, škof in posveco- vavec naših duš: on je nar vikši in ve¬ čen duhovnik. Duhovniki imajo del na njegovi poducni in pastirski službi in isa njegovem duhovstvu. „Kako je me¬ ne Oea poslal, tako jaz vas pošlem / 4 je on djal in njim je dodelil vso svojo oblast, namreč oblast učiti, svete sa- kramente drugim deliti, grehe odpu- šati, hudicovo moč zatreti, daritvo svete 'nese, njegovega tela in njegove kervi, Bogu daruvati, duše vernih vižati in voditi;, oblast, ktere Angelji nebeški 398 in kralji zemelski ne imajo. „ Vsaki nas naj derži za služebnike božje in dehte¬ le njegovih svetih skrivnosti,“ piše sveti Pavel. Enkrat bo se njihova oblast sve¬ tila: duhovniki Gospodovi, kteri med število izvolenih pridejo, bodo po na¬ vtiko božjega Odrešenika na sedežih sedeli in narode sodili ,,Jeli ne vete“ pravi sveti Pavel, ,,da bomo Angelje, sodili, ki so opadli, koliko več časne reči.“ II. Tudi zavolj nesvetega in grešnega živlenja ne smemo duhovnikov in dru¬ gih Bogu posvečenih duhovnih osob zaničuvati. Bog je njihov sodnik in oj- ster mašvavec. Ako v obojem ne sme¬ mo od pregrešk bližniga govoriti in ako taiste moremo s plajšom ljubezni po¬ kriti, tako je sosebno dolžnost od pre¬ grešk duhovnikov molčati in taiste za¬ krivati. V tein nam je Zveličar nar lepši izgled dal. On je proti hudobam fari- zejov predgal, in je njim očitaval nji¬ hove grehe ; čres grehe duhovnikov in vikših duhovnikov je on molčal, njim je spoštuvanje skazal, in je zapovedal, njih poslušati in njim vervati. On je 399 brezbožnost Judeža poznal in seje de- Bo postuval in ljubil nezvestega apo- steljna tudi te, kdajeisel, da bi ga iz¬ dal, da bi nam pokazal, pravi sveti Am¬ brož, kako je on prestimaval in spo- stuval vrednost enega duhovnika in apo- steljna. — Duhovniki so ravno ljudje, ko drugi, njihova vrednost pa, ktero skoz mešnieko posvečenje zadobijo, njih čres druge povzdiguje; njihovo živlenje bi moglo cista sveto biti; pa če ravno nebi vsi sveto živeli, in svoj stan, ko Judaž, ob postenje spravili, tako se deno vedno ostanejo pomazjlenei Gos¬ podovi; in kdor kolj njihovo postenje, njihove pravice, njihovo službo in oso- bo rani, razžali Doga; sveti Duh go¬ vori „Kdor se mojih duhovnikov do- tekne, se jederca v mojem očesu do- tekne.“ Bog tudi vsikdar kastiga zaniču- vanje in osramotenje duhovnikov. — Judje so bili od Boga kastigani, in se¬ demdeset let so zdihvali v sužnosti Ba¬ bilonski; to je bila kastiga zavolj nji¬ hovega zaničuvanja duhovnikov, kaže sveto pismo. Ako tolike težave in nad¬ loge eres mnogotere dežele in narode perhrupijo, in eres soseske in samesne 400 hišne družbe perderejo, jeli ni so mo¬ rebiti ka.stiga zavolj krivice in zanieu- vanja, ktere ljudje do cerkve božje, do svete besede božje, do njegovih duhov¬ nikov in sluzebnikov v besedi in v djanju vedoč dajo ? III. Zaničuvanje in osramotenje duhov¬ nikov pela v razuzdanost, v zaničuvanje svete vere, v odpad od svete vere, v krivoverstvo in v neverslvo. Zaničvav- ci duhovnikov in duhovnih osob so skoro vselaj napuhnjeni in hudobni ljudje. Vsi krivovueeniki in krivoverci so stetn za¬ celi, ko so svoj krivi navuk dalj razsir- javati in posledvavce za se pridobiti ho' teli, da so papeža svete cerkve, škofe, duhovnike in B ogu posvečene osobe sramotili, zanicuvali in preklinjali. — Ka.stiga, ktero Bog eres sramotnike in zanicvavce duhovnikov in dušnih pa- stirjov priti da, veci del v tem obstoji, da njih njihovi slepoti in hudobiji pre¬ pusti, in v svoji strašni pravici tako rav¬ na, da na smerlni postelji brez duhov¬ nikov in svetih sakramentov vmerjejo. Kako bi se mogli v smerti pomoči tai- 401 stih oveseliti, ktere so v živlenju bili za- nicuvali? Skazite tedaj duhovnikom, vašim dušnim paslirjom, in vsem Bogu po¬ svečenim osobam spostuvanje in pre- štimavanje, vam je njihova pomoč v živ- lenju in smerti potrebna. Ogibliti se te¬ ga, kaj vam prepovedujejo, storite, kaj vam svitujejo, in verujte, kaj vas učijo. Oni besedo božjo govorijo skoz pripo- maganje svetega Duha, in so njegovi namestniki. Ako se en duhovnik v na- vuku kaj za dolžijo, in se papeža svete cerkve ločijo, le tedaj njim ne smemo vec zavupati. [zgledi. 1) Ajdj e so tako spostuvali svoje malikavne služebnike, da so Lacede- monci, Abisianci in Egiptonci ne hoteli nobenega drugega za kralja prijeti, ko le tiga, ki je prej duhovnik bih Nek- teri kralji in rimski cesarji so k veksi časti s liraljsko in cesarsko vrednost¬ jo zedinili vrednost duhovnikov. Vsi Atenski svetvavci so imeli slavno ime duhovnikov. Eden iz med ajdov govori: Ak o si lih brezbožnost in hudobno za- deržanje v nar vekso razuzdanost za- 402 pela, tako taista deno ne zamore spo- šluvanja do duhovnikov zatreti in vne¬ mar perpraviti. — Ako so ali ajdje svoje malikavske duhovnike postuvali, ki so sluzebniki hudiča bili, kako bi kristjani mogli svoje duhovnike, ki so sluzebniki božji, poštuvati in prestimavati? Kako bodo enkrat ajdje osramotili kristjane! Dolžnosti spoštuvanja do duhovnikov vnemar pusati, se reče hujše storiti, ko en malikvavic, pravi sveti Krisostoni. 2) Marija, sestra Mojzesova, je mermrala proti svojemu bratu rekoč: „Kaj nam je potrebno, da nam Mojzes predguje? Jeline vemo toliko, ko on? Jeli je samo ž njim Gospod govoril, ne je tudi on z nami govoriI?“ Mojzes je osramotenje poterpežljivo terpel; pa steni stras-nej.se je Bog kaštigal to svo¬ jemu služebniku storjeno sramoto. Ma¬ rija je za kaštigo njenega govorenja z nar groznejšimi gobami obiskana bila in seje smerti nabiižala. Mojzes je pro¬ sil zanjo, in Bog je njej odpustil pre¬ klinjanje. Onaje ozdravila, pa je celih sedem dnov, od ljustva ločena, zvunaj šotora živeti, in svoje grehe objokuvati in za nje pokoro delati morala. 403 3) K ralj Ocias je bil mogočen in je imel vojskno trumo trikrat sto in dva in sedemteset jezer moži. On se je v svo¬ jem prevzetju prederznil službo duhov¬ nikov opravlati in kadilo na oltari pri¬ žigati. Viksi duhovnik Acarias pa ga je posvaril rekoč: ,,lNe je tvoja služba, o kralj, da bi ti Gospodu kadilno daritvo prižigal; duhovnik je posvečen k tej službi; odstopi iz svetega mesta, ker to ti per Bogu ne pernese postenja!" Kralj se mu je hotel soperstaviti groze, pa v tem hipu je gobav na čeli postal, in la bolezen mu je vse žive dni ostala. . 4) Ko so bili Judje s skrinjo mira po suhem čres Jordan prešli, kterega valovje se je bilo na čudovino vižo ko turen naverhočilo, je Bog Jozui zapo¬ vedal k časti mesnistva dvanajst velikih kamnov, na kterih so duhovniki bili stali, ki so skrinjo mira nosili, iz po¬ toka vzeti in pred celim ljustvom k spo- menku od Boga perjetih dobrot posta¬ viti. Ako je že v starem testamentu Bog duhovsini, ki jele podoba in senca duhovsine novega testamenta bila, spo- štuvanje daliskazati, skein vec on spo¬ štovanje in prestimanje duhovnikov svo- 404 je svete cerkve terja, kteriin je on svojo božjo moč dal! 5) Aleksander veliki je prišel s ce- loj vojniškoj trumoj v Jeruzalem, da bi to mesto zaterl in duhovnike njegove pokončal. Viksi duhovnih Jadus mu je s svojem svetečnem liscu in z vsem znamenjom svoje vrednosti obdan na¬ proti isel in je pred njega stopil. Ko¬ maj da ga je bil Aleksandar videl in sli¬ šal, da je to duhovnik resničnega Bo¬ ga, je stopil iz svojega kraljevskega voza, je pred njega padnil in mu je po vseh njegovih prošnjah storil. Asi so se začudili eres zaderzanje mogočnega kralja, kteri se je ko Boga moliti dal, in kteri se je zdaj tako globoko poni¬ žal pred viksim duhovnikom, kterega je kratko prej vrnoriti zapovedal. Par- minio, ljublenc kraljov, gaje za zrok vprašal, in Aleksander mu je odgovo¬ ril : „Ne sem molil Jadusa, temoč res¬ ničnega Boga sem molil; kterega du¬ hovnik je on; jaz spoznam večnega Boga v njegovem sluzebniku, in ga poslujem, ko samega Boga.“ 6) Cesar Konstantin veliki je djal, da bi duhovnika alj duhovno osobo gre¬ šiti videl, tako na nobeno vizo ne bi od njega govoril, alj pa ga dalje raznašal, temoc on bi ga želel s svojini cesarskim plajšom ogernifi in ga ocesam ljudi od tekniti. Greh duhovnikov hi stem bolj zamolčan in zakrit mogel ostati, ker hudobni in brezbožni stem svoje grehe in hudobe ispricujejo, krivi učeniki in krivoverci, pa še taistega povekšujejo in ko zrok poprimejo, cerkvo božjo preklinjati, kije nedolžna zavolj nevred¬ nih služebnikov. V vseh časih je kri¬ voverstvo skoz obrekovanje duhovni¬ kov veliko napredvalo, in beseda Zve¬ ličarja božjega se je poterdila: .,Je pa¬ stir vdarjen, tedaj se bo čreda razškro- pila.“ Sveti Anton, kterega so cesarji in kralji zavolj njegove svetosti tako moč¬ no spoštovali, da so se njegovi pripro- šnji priporaeali in ga v imenitnih rečih za svet prosili, je tako duhovnike spo- sluval, da je pred vsakega, kteremu je naproti prišel, na kolna padnil in ne prej vstal, ko je blagoslov zadobil. Sveti Frančišk Asisinski je s takim svetim strahom do duhovnikov bil na¬ polnjen, da se ni podstopil svetega nieš- niekega reda prijeti in je djal, ako bi ga en mešnik in en Angelj zraven sre- 406 eala, tako bi niešnika prej, ko Angelja pozdravil, ker oblast rnešnikova je vek- ša, ko Angeljska. Cesar Theodoz si je veliko najemov za keršansko cerkvo zaslužil. Kazen vsega tega unije bil sveti škof Ambrož zavolj kervnega mašvanja, s kterim je on v prenaglenju prebivavce mesta Te- zalonike kaštigal, pristop v cerkvo vbra- nil. Ko se je cesar z izgledom Davida bil spricuval, mu je škof odgovoril: „Si z Davidom zagrešil, tako tudi delaj ko David pokoro/, Teodos se je podver- gel ojstremu posvarjenju svojega škofa, in je za svojo djanje pokoro delal* — Kako ti izgled velikega cesarja une osramoti, ki se za razžaljene deržijo, in sopergovorijo, ako njih dušni pastir zavolj njihovih grehov in razuzdanosti posvarijo, opominjajo in pokregajo! Varimo se te pregrešite, slišajmo glas pastirjev, in spoznajmo v taistem glas božji, ki nas skoz duhovnika opominja in svari! 7) Ko Bog zan i e u vanj e p os v a rj e n j a svojih služabnikov kaštiga, namprigod- ba kaže, ktera se je bila v leti 1670 veni fariBizanske škofije, nektere mile od ravno tega mesta, pergodila. Dva 407 razuzdana fanla sta vso faro, skoz ra¬ zuzdanost močno pohujšala. Farmešter so očeta hudobnih sinov zato opomenili, ktera sta to močno zamerila. Eden se je perderznil farmeštru rečti, da se naj za svoj brevir (časoslovje) skerbijo, ne pa da bi se v hišne družbe mešali. Farmošter mu odgovorijo, da k njemu ko dušni oskerbnik govorijo, in da so njegovi pogovori kristjana nevredni; da bi ga Bog ne bi zato kaštigal, ker on razuzdanosti svojega sina vgaja. — ]\la mesto da bi si perjazno opominjanje k sercu vzel, se je bahal oča osleplen, da je farmoštru resnico povedal, in da od njih nikar tako hitro ne bode poz¬ van. Baje ta reč v celi fari znana bila, tako so dušni pastir mislili drugi dan v predgi nekaj malega povedati, in so tudi to storili z velikoj treznosljoj in perza- nešljivostjoj perstavlaje: „l)a Bog po¬ gosto taiste kaštiga, ki opomembe svo¬ jih dušnih pastirjev zaničujejo . 44 — To še je osleplenega očeta bolj razjezilo, in sramotil in preklinjal je hujše far- moštra, ko poprej. Razuzdana sina sta se po kerčmah okolj vlačila in sta se vedno bolj razuzdanosti vdala. Nekteri dan je na nebi gromska navihta vstala; 408 hudobna fanta sta z drugima lepo Ure¬ jenima fantoma v cerkevni turen hitila zvonit. Nagloina je silno zagromelo in vdarilo, in vsi sprestraseni iz turna zbe¬ žijo. Drugi tresk je v turni vužgal, in prej ko so bezajoči po stopnicah dol- prišli, je bil blisk hudobnika vrnoril in drugima cudežijivo perzanesil. V tej pergodbi sta očeta spoznala kaštigo božje pravičnosti in sta jokaje farmo- štra za odpušenje prosila. v Stirdeset in drugo podučenje. Odjiger in pocinka alj oddehnenja. Dostojni poeink in nedolžno veselje je vsakemu delavnimu potrebno, soseb- no je veseli mladosti prikladno, od Bo¬ ga dopušeno, ki se s čednostjoj da ze¬ dinili. Da pa nam poeink in zavžitje vesel vanju v očeh božjih kaštige ne pri¬ pravi moramo gledaje na eas , vižo , natoro in namen jigre in pocinka sle¬ deče navuke zapaziti: 409 Gledaje na čas ne sme počink v jigri, alj v drncem veselji nikolj pre¬ dolgo terpeti, če predolgo jigra terpi, bo opravilo, injenja pocink biti. fkteri pravičen kristjan bi hotel iz jigranja in pocinka opravilo napraviti? To bi nje¬ govega duha ne bi krepčalo, temoč raz¬ trosilo, neprikladnejšega za delo sto¬ rilo, ga slabilo in mu zdravje skvarilo. •jNe bi se moglo nobeno časa kratenje m pocink reci, ako bi dneve in ure ziv- lenja, ktere bi učenju, deli, poklica opravilam, očitni božji službi, in mo¬ litvi mogli posvetiti, v razveselvanju in pajdastvi potrosili. Jeli ni nar večo pohujšanje, in veliki greh pred Bogom, ako vure, v kterih se drugi per poslu¬ šanju besede božje, molitvi in drugi božji službi znajdejo, v jigrah in krat- kočasnicah potratimo? Alj ako z raz- trosljivim sercom k božji službi pride¬ mo, in druge v molitvi in pobožnosti motimo? K.aksa duha zedinost, pobož¬ nost in pazljivost je per tih mogočna, ki od jigranja k molitvi v cerkvo hitijo? II Gledaje na sorto in vižo jigre in po¬ cinka se dvuh reči varvati moramo: od 18 410 donagnenja in greha. — Nikelj ne sme' mo serca prevet: jigri in časa kratenju izdati; skoz to bi jigra in poeink v po- j hotnost izrasla, ki je steni bolj nevar¬ na, ker v nezmernost pela, eas ropu? pamet prevzeme, sama dušo napolni? , in ta vedno na perloznost in perpomock misli, poeink in razveselvanje najin Skoz to ljudje, sosebno v mladosti, k vsakemu resničnemu in koristnemu j opravilu neprikladni postanejo, in tudi per deli se misli per jigri in razvesel- vanju znajdo. — Poeink in jigra pa se tudi brez greha naj zgodi. Niiice nuj per jigri in easa kratenju ne kolne, se ne roti, in ne jezi. Dalje naj bo vkan- ljivost in zavitost, preč na dalje z vse¬ mi razuzdanimi, nedostojnimi, nesram¬ nimi pogovori, z nečistimi pesmami in popevkami, z ogovarjanjem in obrečen' jom. Naj se vsaki boji skoz to Boga razžaliti. III. Jigra in kratkoeasnica mora na sebi: 1) Dopusena, dostojna in nedolžna biti; nikelj si ne kratimo časa s pre¬ povedanimi, tako imenuvanimi srečeji' 411 grami; tudi nektere zastavne jigre z drugim spolom so nevarne in grešne, in šale, ki se per teh delajo, so večkrat, nedostojne in kaštige vredne* Dobro izrejencena devica se celo nedolžnih ji- gri z mladenei ogible. Nikder ne be» remo, da bi bile svete gospe in ciste device z osobami drugega spola jigrale alj si cas kratile. 2) Se imajo taiste v hišnih družbah zgoditi, ker je jigravno tovarštvo v ob- cjem nevarno; komur je postenje lju¬ bo, ne bovshodise zahajal, kainur vsa¬ kega perpustijo. Nočno tovaršto, kjer spola oblačilo zmenjata, je gnusoba pred Bogom; zapovdi to prepovejo in sveta vera to zaverže. Vsak kristjan, kteri še le majhno svete vere ima, bo se Jak¬ ših shodiš sramoval, ki se le za ajde spodobijo. IV. Namen jigre in easokratenja ne sme drugi bili, ko si od prevelikega perza- devanja odehnili, svojo zdravje zderžati, se k deli prilicnejšega storiti, dolžno¬ sti poklica drugoc boljše ispolnjavati inBogu drugoc bolj zvesto služiti. Vsa¬ ki drugi namen je graje vreden. Jig- 412 rati k razveselvanji je počutljivost; jig' rati h samoprida, pridobiti kaj, je sko¬ post; jigrati, da bi za ročnega jigravca sloveli, je praznota; ji orati le samo, da bi čas minil, je vtragljivost. Kdor za nobeno drugo opravilo ne ve, ko za jigro in časokratenje, je pomilvanja vreden in je pozabil, da gaje liog ne k jigranju stvaril in k ker,sanski veri pri¬ pekal, tenioe k deli in k svoji sveti službi, in da bi si skoz vajenje v pokori nebesa pripravil. Vjigri in razveselvanju svoje dni preživeti je ne hasnovito in pred Bo¬ gom grešno in kaštige vredno. „Joj vam, ki se zdaj smejite, ker se bote žalostili in jokali,“ pravi Zveličar. Luk. 6, 25. Po tih danih postavah mora naša jigra in našo časa kratenje naravnano biti, kkterim še se more pridružiti, da se nikolj ne sme jigrati in čas kratiti s prepirnimi in hudobnimi ljudmi, ni¬ kolj na nepriličnih mestah, in soper volji starišov, vueenikov in dušnih pa¬ stirjev. INikolj se naj ne zgodi, da bi za veliko dnarjovjigrali, temoč le v tem namenu, sebe in druge razjasniti in raz¬ veseliti; krivica bi bila, ako bi skoz, jigranje za dnaije hišni družbi kakša škoda se nagodda, da bi se vbožconi 413 skoz almožno ne bi pomagati moglo. Akopabi se nikomur ne bi krivica zgo¬ dila, in ako bi dovolj premoženja imeli, tako bi deno nikolj ne bi smeli za ve¬ liko dnarjov jigrati. Oh koliko njih je že skoz jigranje v nar vekšo nesrečo prepadlo! Varimo se, da nam jigra ne bo eres delo! Ta pohotnost zaduši vso občutljivost za večno, in pela k narstra.š- nejši razuzdanosti. Prepir in tepenje, klelva, preklinjanje, tatbina, osvecenje nedel in svetkov, dvuboj, in samolast- na vmorilba so žalostni nasledki pohot- nega jigranja. — Jigravec hišno družbo vkonea, svoje v vbožlvo in revo per- pravi, ir. samega sebe vobvup prekuc¬ ne. Kakša nevumnost in slepota pohot¬ nosti, svojo postenje, svoj dragi cas, svojo premoženje, zveličanje nevmer- joce dušena tako revno vižo zgubiti! Jeli ne mora vsaki pameten takse krat- kočasnice hudobno razuzdanost imeno¬ vati ? Sveti Auguš! in pripoveduje, da je ene¬ ga jigravca, ki se je jigraje strašno ro¬ til in Boga preklinjal, hudič iz med to- varštva odpelal. Vsakdajna zgodba nam nar žalost nejše izglede daja. Na kolikih samolastnih vmoritbah, prepirih in po- 414 hujšanjih so jigravne mize zrok! Ko¬ liko hišnih družb skoz jigranje v nes¬ rečo in pogublenje zabredi! Koliko rod¬ bin se skoz to ob poštenje perpravi »n v nar vekšo žalost, postavi! V Stirdeset in tretjo poducenje. Od kosila CobedaJ iti nezmernosti• I. Ako jele alj pijete , vse k časti božji storiti.“ 1. Kor. 10, 31, piše sveti Pavel. Sveti možje so svojo jestvino vsikdar v strahu božjem zavžili. Spom¬ nimo se tudi mi per kosilu, na Boga, ki nam v svoji brezkončni dobrotljivosti jesti in piti da, ki je vsikder nazoci, iti ki nas vsikder vidi. Izgled našega božjega Zveličarja nas sam uči, pred ko k mizi gremo, serce in pamet k Bogu povzdigniti. Ko je on per zadni večerji kruh v roke vzel, je oči k nebesam povzdignil, gaje bla¬ goslovil in zahvalil. Tako moramo Bo- gaprositi, da bi nam-jestvino in pitje blagoslovil in v tek obernil. Le od Bo¬ ga pride edino blagoslov in tek. 415 Odtod tudi pride, da skoz njegov blagoslov nar pienejše jedi in majhno brane človeku moč in zdravje daja, med tem ko obiljna in redivna hrana slabe moči ne krepča in zdravja ne po¬ lisa. Bog ednih jestvine blagoslovi, in drugih jestvine pa brez blagoslova pu¬ sti. Boga moramo prositi, da moc hu- dicovo zatere, kteri nam lehko jestvine škodljive stori, in skoz nje skušnjave k grehu zbudi. Pod obramboj in bla- f oslovom božjim se nam taiste bodo v obro telesa in duše obernile. Le Bog sam je dajavec in delitelj hrane: ,,'l'i svojo roko odpreš,“ pravi'David, „in vse stvari nasitiš v blagoslovom." Ps. 144. Njemu ali moramo naše prošnje in zahvalnost darovati. II. Bodmo trezni. Treznozt v jestvini in pitju terja: 1) da v odločeni vuri jemo, ako je mogoče, in ne ko neza- berzdana jedizelcnost terja, vsako vu- ro dneva. Sosebno se naj deklici la¬ komnosti in skrivnega snedenja varjejo. Kdor se privci, vedno jesti, alj se slad¬ karije in iziskanih jedil zavžiti, hitro v grehe in razuzdanosti opadne, in skoz praznoto in poželcnost že so veliko¬ krat osobe drugega spola zagrešile« 2) Da se ne privadimo iziskanih jedil? temoe vseh. Ako nam rmktere jestvine ne teknejo, tako se obladajmo in po¬ ti.islimo, da so našemu Zveličarju na križu grenk žolc za napitek ponudili? in da je taistega tudi on k odpušenj« naših grehov voljno pokusil. Z ljubez¬ ni do njega nam preobladanje ne bo veliko truda zavdalo. 3) Da nikolj pre¬ več ne jemo; kaj je netreznemu ne za¬ dostuje lehko zadosta treznemu. Brez- merna hrana zdravje oslabi, tudi moči telesne in dušne. „Veliko vee njih je netreznost pokončala, ko mec.“ Trez¬ nost pripravi blagoslov in časno pre¬ moženje; netreznost pa blagoslov od- podi, in v vbožtvo in potrebo pahne. 4) Da prehitro in prezeleno ne jemo. Požerenost svedoei od zločestega izre- jenja in slabega preobladanja samega sebe. Zdravje in pristojnost terja, da smo per mizi trezni in da se v zavži- vanju jestvine in . pitja obladamo. Ako se to zgodi, ki bi se vsikdar zgoditi moglo, z ljubezni do Boga, tako se nain to k zasluženju oberne. - 417 - III. Med zavživanjom jestvine se zzve- ličanskimi mislami in delami moramo pečati; ne smemo duše pozabili, kdar telo hranimo. Povzdignimo namreč od easa do časa serce k Bogu, in si v časi kaj odtergajmo, da se zatajimo. Pomis¬ limo, da smo si jesti in piti ne zasluži¬ li, in da pobožnejšim in krepostnejšim ljudem tudi potrebnih reci pomanka. Od obiljnosti moremo vbožcom in boleni- kom deliti, ko je sveti Ludevit storil, ki je vsak dan nektere jestvine z mize vzeti in vbožcom razdeliti dal, in drugi sveti ljudje so tako storili. Ako se nam vidi, ko bi jestvina ne bi bila dovolj na¬ šega glada vtolažiti, tako mislimo, da smo tudi tiga majhniga ne od Boga zas¬ lužili, ja da smo si se ničesar ne zas¬ lužili, ker po tem ko smo enkrat zagre¬ šili, smo se le kastige krivce storili. Spomnimo se, da je nas Zveličar štirdeset dni , in štirdeset noči skoro brez jestvine v pusavi preživel, in da seje z ljubezni do nas tako postil; da je veliko Svetnikov slabega zdravja nar veči del svojega, živlenja v pokori in po¬ sti preživelo; da se je toliko svetih, 418 imenitnih bogatih in mogočnih osob pre¬ moženju in vsemu razveselvanju sveta odpovedalo , in svoje dni v pokorenju in križanju telesa preživelo; daje telo sovražnik, kterega poželenji se ne sme¬ mo vdati in vstreei, ker bi nas skoz potolaženje svojih žel vpogublenje pri¬ pravil ; da tudi v vbožnem stanu zado- volni biti, in taistega od Boga poter- pežljivo prijeti moremo. IV. Ako nas kdor k kosilu povabi, alj ako mi v tovarstvi z drugimi jemo, ta¬ ko nas sveti Duh troje navuke uci. Ekl. ' 30. 1) Ne poreci, tukaj je dosta zaje¬ sti! 2) Ko trezen človek se tega zav- ži, kaj se ti napre položi, da se te ne bodo naveličali, ako mnogo jes; 3)per- vijenjaj zavolj dostojnosti, in ne bodi nedositljiv, da se ne bos komur zame¬ ril, ko bi ne bil dobro izrejencen. Ako med vecimi sedis, ne stegni pervi roke, in ne terjaj pervic za piti; dobrega za- deržanja človek se rad z malo vinom vdovoli. Varji se obrečnih pogovorov ; enemu tako brezljubnemu jeziku med gostmi, alj enemu tako negodnemu kvantacu se naj molčati zapove, alj ga 419 ne poslulini, alj se vkraj podaj, ako se to dostojno zgoditi zamore. Ako kdor druge, rodbino alj prija¬ telje k kosilu poklice, tako se v tem sledečo inore zapaziti: J\aj se to pre¬ gosto ne zgodi, da ne bo pozercnosti ^zrokuvalo; ne s prevelikoj potratoj, to bi bil napuh; ne v preobiljnosti jest- vil in napitkov, to bi bila netreznost in greh ; ne z zamudenjoni božje službe in druge pobožnosti skoz predolgo se¬ denje per mizi, to bi bilo pohujšanje; ne z gostini razvuzdanega zaderzanja, da v nevarnost ne pride, s„e ž njimi is- kvariti in pogubiti. Daleč vkraj naj ostane vso opravlanje, nedostojno go- vorenje, in obrecenje. Ako kdor kaj taciga govori, mu molčati zapovemo, alj na njega ne pazimo, alj se od mize Vzdignemo, ako se to slovesno in do¬ stojno zgoditi zamore. V. Per kosilah se sosebno brezmerne- f a zavzitja vina moremo varvati. V ukvah Siraha (Ekl. 19, 31J se reče: „Bvezme;no vinopilje njih je že dosta ob živlenje perpravilo, dušo martra, prepiranje vzrokuje, serditost tudi in 420 vse sorte nesreče, in napravi, da mo¬ dri od vere odpadnejo, in razumni ka- štige vredni postanejo nezmernost v zavžitku vina, ako je v navadi, zdravje vkonča, dragi čas, postenje in premo¬ ženje, vero in strah božji, milost, ne¬ besa in Boga, nar vi k.so dobroto ropa* Kogar bi misel in premisluvanje teh res¬ nic ne bi prestrašiti zatnoglo pred ne- zmernostjoj ? Kdor je tako slep in kamenit, da ga to premisluvanje ne bi streslo? — Lehko se je nezmernosti in požertno- sti varvati; ako pa je ta gnusna hudo¬ ba navada postala, tedaj je hudo, kise ne da ozdraviti. V resnici že pijane z enoj nogoj v peklu stoji, ker ne bo, ako bi se ravno od te hudobe zamogel spre- bernili, svoje hudobije in svojega gre¬ ha zapustil, zavolj tega sveti apostelj Pavel jokaje od njegove slepote in tver- dokornosti govori. Jezus Kristus ni veksih sovranižnikov imel, ko požert- nike, ker so k vsaki razuzdanosti pri— lični, in skoro vedno vsem hudobam vdani. Budimo zato čres nas in nase nag" nenja* Nič ni nevarnejšega, ko večkra¬ ten in brezmeren zavžitek vina; nepre- 421 vidama bo nam v navado, in brez, da bi to znali, smo že pohujšanje davajoči pi¬ janci. Med pijanostjoj in požerlnostjoj je vedno veliki razloček; človek se leh- ko vpijam', brez da bi pijane bib Nik- dor rie bo pravičnega Noa, kteri je iz nespoznanja vinske moči bil preveč pil, netreznegazavžitelja vina, pijanca, imenuval. — Ako paradi dolgo in mno¬ go pijemo, se per pijančevanju mudimo, dnarje in premoženje v zavžitku vina potrosimo, čas k delu per tem zapra¬ vimo, v oštarijah prebivalise imamo, in se v tovarstvi pijancov znajdemo, tedaj je nas stališ nevaren, in vžifek vina se je v pohotnost in navado preobernil. Navadno zaderžvanje v kerčmah in ošta¬ rijah je greh, in stem vekši, ako skoz to policijske zapovdi in postave prelo¬ mimo,do zapovdih cesarskih in opomemb starišov in naprepostavlenih nepokor¬ nost kažemo, časno premoženje hišne družbe zapravlamo, in ljudem, kterim bi mogli dolge doplačuvati, krivico de¬ lamo. — Varte se tedaj večkratnega obiskanja pijančevnih mest, da Boga ne razžalite, starišov in naprepostavlenih ne razžalostite, in neti vam, neti vašimu bližnimu krivice ne storite! 422 VI. v . Škodljiv in kvaren je zavžitek vina sosebno drugiinu spolu ; on , ko sveti Tomaž govori, draži njih pohotnost. Vino ljubeča devica in vdova zaterete svojo srečo, zgubite postenje in dobro ime, in vkoncate svojo dušo. Vino lju¬ beča tovaršica se sama v pogublenje prehiti, svoje domače ob poštenje de¬ ne, in moža in otroke nesrečne stori. Stališ brezmernih osob drugega spola je stem bolj pomiluvanja vreden, da skoro vsikdar svojo hudo in grešno na¬ vado v sakramentu svete pokore za¬ molčijo, v tem dušnem stanu zanaprej živijo in se v nevarnost večnega pogub- lenja podajo. One so tako močno osle- plene, da tega nesrečnega stana svoje vesti ne spoznajo in spoznati nočejo. Se iz tega grozovitega pogublenja re- šti in tej gerdi navadi se odtergati, ne ga za njih nobenega drugega pripomočka, ko enemu spovedniku svojo slabost in greh resnično razodeti in se tega spo¬ vedati, in učečega in opominajocega svetvavca zvesto vbogati. Skušnjava k tej hudi navadi je stem nevarnejša, ker ljudje tako gosto porečejo, daje 423 "vino k obderžanja zdravja potrebno; ti prazni izgovor človeka k zavžitku tai¬ stega zapela, in zavžitek bo k hudobni navadi in grehu. VIL Po zavžitju jestvine in pitja ne sme¬ mo nikolj opustiti, za taiste Bogu, za¬ hvaliti, kterega dobrote in dariso. Jeli ni njegova brezkončna darežljivost in ljubezen , ki nam brez našega zaslu- ženja tako darovito hrano deli ? Taista ljubezen božja, ki rožice polja tako ča¬ stitljivo oblači, in s rosoj m dežom na- paja, in ptice v zraku in živali na zemlji redi, tudi nam jestvino in pitje dodeluje, in nas k nar vrocejsi zahvali veže. Mi bomo našo zahvalo do njega vedoč dali, ako jestvine in pitja in naših moči ne obernemo k njegovemu razžalenju in k grehu, temoc k njegovi časti, k njego¬ vi sveti službi in velicasti. Ako neza- hvalnost taistih zaničujemo, kterim do¬ brote skažujemo, ker smo zavolj ljubez¬ ni dolžni njim almožno dati, ko bi Bog nas zavolj mzahvalnosti ne kaštigal, ki nam v svoji brezkončni ljubezni daje, brez da bi nam kaj dolžen bil! 424 Iz g ledi. 1) Kralj Asverus je dal za vse ime¬ nitne svojega kraljestva kosilo pripra¬ viti, in je hvale vredno šego do povab- lenih obderžaval, nikogar proti volji k jedi in pitju permorjati. Zato tega la- davca sveto pismo močno pohvali. Kri¬ vico ali storijo oni, ki povablence k jedi in pitju silijo. Oni po tem kažejo, da so se ne dobro izrejerieili in izobrazili. 2) En bogateč je vsak dan eastitne kosila imel, brez da bi bil vbožce v nji¬ hovem gladu in rev,sini zlehkotil, in njim drobtinee od svoje mize dovolil. Prišel je enkrat pred njegove dveri en brumen in kreposten prosjac z imenom Lacar, ki je ves krastav za drobtinee od obiljne mize prosil. Revsina in vbožtvo je bo- gatca v serci ne genilo, in on je nesre- eemu vsako poinoe in zlehkolenje zav- daril. V sredi zavžitka obiljnosti in raz- veselvanja je nevsrnilenega in od pre¬ moženja osleplenega požertnika smert pobrala in v pekel pokopala. Tudi vbogi pa brumni Lacar je vmerl. Tega so An- geljci v Abrahamov naročaj pernesli. I* ognja je bogateč zagledal velicast in veselje vbožca in je zavpil: „Abraham, 425 'vsmili se čres ine, in pošli miLacara, da s svojimi persti pomoči moj jezik , ker veliko muko terpiin vtem pianinu/ 4 Dobil je za odgovor: ,,Spomni se moj sin, da si se v žMenju dobrega vžival, Lacar pa nasproti hudega; taj bo zdaj potolažen in ti boš martran. 44 Glejmo v tem različno srečo v obiljnosti živijo- čega, in vbožca v deželi večnega na- plačanja! — 3) Sveti Auguštin pripoveduje straš¬ no pergodbo z enim pijanstvu izdanem mladenčom z imenom Ciril. Cisto od vina pijan je Ciril zneklere kerčme da¬ nili prišel. V pijanosti je popadnil svojo mater, in njih je hotel posiliti, la se mu z vse moči soperstavijo. Potem je edno iz med svojih sester pograbil, ki seje od svojega nečlovečjega brata rajši da¬ la z mečom prebosti, ko pa v njegovo gerdo terjanje pervoliti. Ko so oea na to prasko perhitili, je tudi njih divjak vmoril, ko še tudi svojo drugo sestro, ki je oče braniti hotela. — Kakše hu¬ dobije, kakše gnusobe! — Sveti Au- gušlin, ako je bil ravno že dvakrat tai¬ sti dan predgal, seje per tem strašnem glasu treljikrat ljustvo poklical, je gnu- sobne hudobe Ciriljove pripoveduval, in 426 je živo narisal iz vse moči izgovornosti razuzdanost požertnosti in pijanstva, da bi ljustvi to strasno hudobo v njenih gnusnih nasledkih pokazal. Vsi priča¬ joči so tolzvali in se jokali, ko so to grozovitno djanje slisali, in so se i* zbirališa z nar svetejšimi sklepi damu vernili. — O naj bi tudi nas taj izgled hudobe pijanstva vstrašil! — 4) Sveta Monika, mati svetega Au- gustina, je v rahli mladosti v nevarnost prišla, se skoz zavzitek vina izpridili. V svojem dvanajstem letu je večkrat vino pokusila, in je z sosebne ljubavi do tega vedno iskala prilične hipe, da bi skrivoma vino dobila. Dekla je to zpa/.ila in njo je terdno pokregala za- volj njene lakomnosti. Majhna Monika se je zato sramuvala in nekelko časa . Ona se je te pregreške, kaj je j opustila, svojemu spovedniku spovedala. Ti so njo podučili čres nas¬ ledke njene hude navade, in Monika se je odslej skerbno te pregreške ogi¬ bala in je velika Svetnica postala. — Potem je v zakonu veliko mogla ter- peti in prenesti od svojega razuzdane¬ ga moža in od njemu pripodobnega sina. INjena krotkost pa in poterpežljivost je jokala dozda 427 v se obladala, in nar divjejso hudo za¬ devanje od svojega moža je nje ne za- ttioglo v nppoterpežljivost in serdilost zapeljati. Molila in jokala seje dolgo dasa zavolj grehov in razvuzdanosti svo¬ jega moža in sina, in za sedemnajstimi letami, ktere je v jokanju, v delah po¬ kore, in molitvah potrošila bila, je ve¬ selje doživela, da sta se spreobernila. Tako je Bog z nebes naplacal njeno jo¬ kanje, poterpežljivost in njene molitve. Skoz molčanje, poterpežljivost in mo¬ litve se le edino zamorejo pijanci po¬ boljšati, ne skoz ocitavanje, prepiranje in svajo. V Stirdeset in šterto poducenje. Od nočnih shodis , igrokaza , ple¬ sanja in sprehajanja. I. „Kdor greši, predlucjoj beži intmi- co ljubi,“ pravi sveli Duh, ker je noc hudicovim naklepom prijazna. Zato so nočne shodiša mladosti nevarne in po¬ gubne. Per nočnih zborih gospoduje 428 razuzdanost, prosti pogovori, in več¬ krat nar vekša nesramežljivost, kaj v nepokvarjeni pameti nar bolj grešno pohujšanje vzrokuje. V skrivnih sho- dišah se sklene grešno prijateljstvo, pridejo nesramni pogovori, pesine, ne¬ dostojne perjaznosti, in druge nepri¬ stojnosti. iiedko kdaj zapustimo takse shodisa tako nedolžni, ko smo v nje prišli. Kdo r se Boga boji, bo se tih sho¬ diš obojnega spola skerbno ogibal. Le v nazornosti slarišev, učenikov in na- prepostavlenih je mladost in nedolžnost varna; per takših nagovornih shodi- šah taista vsikdar v nerarnost pride- S časoma se strah božji in obculik sra¬ mežljivosti zgubi. Še tako dober mla- denc se bo skoro spremenil; on bo ter- dokoren, nepazljiv, raztrošljiv, nepo- božen in razuzdan- Deklica, ako je prej krepostna in nedolžna bila, bo skoz te nočne shodisa nedostojna do svojih sta- rišov, nepokorna, gizdava in svojvolj- na, bo vso brumnost in čedno zader- žanje zapustila, in bo skoro padnila. S kakšimi mislimi in poželenjom se per teh pamet in serce napolni! 429 O (la bi očeti in matere tih shodiš v svojih hišah nikolj ne hi dopustili, in tudi obiskvanje taistih nikolj ne hi svo¬ jim otrokom perpustili! O naj bi bu¬ den je svojo povišali, ako spoznajo, da njihovi otroci po noei skrivoma hišo za¬ pustijo, in naj bi skerbno tim obiskvan- jam (branili! Tako ne bodo nikolj smeli grehov in razuzdanosti otrok objoku- vati in njih ne bo naj ojstrejši račun za¬ del pred Bogom. Kakši račun pa bo Bog- od njih terjal, ako so skoz njihovo nemarnost duše njihovih otrok v pogub- lenje zajšle! II. Taisto nevarnost za čednost in ne¬ dolžnost ima sprehod z drugim spolom v sebi. Sveti Hieronim je prepovedal materam njihove hčere z mladenei oz¬ naniti, in nobenih pogovorov s taisti¬ mi dopustili, ker bi te nedolžne duše Znale skoz perjazno tovaršenje kaj ne¬ varnega poskusiti, in uni so nevedni in neskusni v opravili zveličanja, kferi kaj drugega eres to vucijo in govorijo. Jeii bi bil ti Svetnik dopustil, da bi se ker- sanska devica po noči skrivoma alj oci- toma z drugim spolom sprehajati in ser¬ ce in pamet spacne pogovore in pro- 430 stosti redili smela? Kaj bi bil on re- kel od taksih nevrednih mater, ki lako nedostojno zaderžanje svojim otrokom perpustijo, nebranijo in za prav deržijo, ktero občutik postenje rani? Jeli o e bodo očeti, matere, in učeniki za vse misli poželenja, pogovore in djanja, k' serce otrok in podložnikov ognusijo n 1 od Boga ločijo, morali odgovor davati? Kako bodo tudi dušni pastiri zamogh pred Boffoin račun dati, ako k takšim napakam molčijo? Proti tomu ljudje pravijo: zdaj j e tako šega in navada ! Jeli pa smemo šego, kije navukom svetega evangelj* protivna, nasleduvati? Sveti Pavel pi¬ še: „!Ne perspodobile se temu svetu' liim. 12, 2. — Jeli se po pravici reči zamore, da per taksih sprehodih nič hu¬ dega, raztrošljivega ne mislijo in n« namenijo? Tako nekteri govorijo, kte- rih pamet seje že spridila, in kteri spač- nosti svojega serca ne poznajo! Ako si lih ena osoba per tih ne bi nič hudega mislila in nobene skušnjave pokusila, jeli zamore misli in občutke drugih ve- diti, kteri per teh prilikah vstanejo, in kteri dušo nepokojijoin osvelijo? Kdor bo za le grešne misli odgovor dali mo- 431 ral? Ako bi ravno ne bi vskušnjavo prišli, tako se deno vsikdar v nevarnost po¬ damo, v skušnjavo priti; in še tudi to se ne sme zgoditi, ker kdor nevarnost ljubi, bo se v njej pokončal. Mladenči in device, kteri se Boga bojijo, na po¬ štenje kaj deržijo in čednost in cisto zaderžanje ljubijo, se tudi per takših sprehodih najti ne dajo. 111 . Kaj se igrokazov dotiče, tako tai¬ stih neti cerkva, neti sveto pismo, neti navuk Jezusa Kristusa ,- neti svetih cerkve vučenikov za prav ne derži. Ali se kjer mesto znajde, ktero bi dušo bolj raztrošilo, serce in domišljivno moč bolj mikalo, čutke za svete in božje reči in za Boga bolj slabelo, in ljube¬ zen do dela bolj pomenšalo, ko se skoz razveselvanje igrokazov zgodi? Jeli ne so lini lišč sveta, kteremu smo se per svetem kerstu tako močno odpovedali? Jeli ne pride kristjanom k nečasti, ako oni, ki križanega Odrešenika molijo, to že večkrat vsebi grešno razveselvanje »sejo, ktero so že boljši in razumnejši ajdje bili zavergli? Kdor bi igrokaze, kakoršni so veči del, mogel po pravici 432 ueiliše dobrega zaderžanja imenuvati? Jeli se večkrat v taistih resnice, nava¬ de in služebniki svete vere ne sramo¬ tijo in ne osmeliujVjo, hudobne šege in grešne navade sveta nar micnejše n6 popišujejo, in se tako pamet, ki se me hudega ne nadja, ne zapelja in v greh ne pripravi? Ako so ravno igrokazi v sebi ne grešni, tako deno vzrokujejo skušnjave in perložnosti k grehu, i° zato se njih človek mora keasokratenju ogibati, alj pa z modroj previdnosljoj obiskati. ,,Ako hočeš moj ucenc biti/ govori Sin božji, „tako zataji samega sebe, vzemi svoj križ na rame, in mene nasleduj.“ IV. Cres ples in balje smo že nar po- trebnejše navuke v ednajstern poducenje dali. Ples je že v svojih okoljšinah ne¬ varen in zavolj grehov razuma in serca in zvunajnegadjanja nedopustljiv in gre¬ šen. Kdor ga za prav derži, ne pozna nje gove nevarnosti in postav svete vere. Sam Bog pravi: „l\e imej nobenega tovarštva splesavkoj, in nje ne posluhni, da te skoz svojo močno mičnost v po- gublenje ne prehiti.“ 433 Sveti Augušlin uci: „Menje pregre¬ šno je, po nedelah in svetkih zemljo orati, ko plesati." In ajd Cicero pravi: »Nikdor ne plese, razen ako je beda¬ sti alj pijan." Nar imenitnejsi bogoslo¬ vci so posvedocili, da so igrokazi pre¬ povedani, in taisto se mora od vse sorte plesavcov poterditi. V. Ljudje rečejo: Tako je enkrat na sveti sega in navada! Resnično je to, in ravno zavolj tega je vzadeižnost, čednost in nedolžnost bolj redka, na¬ sproti pa greb in razuzdanost med mla- dostjoj bolj oboja in bolj pogostna, ker se per teb perložnostih rahlo serce in pamet zgodaj ob svetost perpravi, duh sveta duha dobrega iztira, in se brum- nost in sveta vera zanemari. Sega in hudobna navada sveta nas per Bogu ne bote opravičili, in skem bolj se svetu perspodobimo, stem veksa bo tudi nevarnost prihajala dušo zgu¬ biti. Jeli svet ne da unega velikega šte¬ vila, od kterega K ristus govori, da po širokem potu pogublenja hodi? Ako Pjega šege nasledujemo , tako velja fcgubo večnega zveličanja. Le pohuj- 434 sanje je vnjem po navuku Zveličarju; zato pa je on tudi „j' stenje pokrivle* O da bi stariši hotli na s\oje hčeri , ako one tako nesrečnega tovaršenja ne zaničujejo, dobro paziti, in od takse perložnosti k grehu in raz¬ uzdanosti zderzati! II. Vojniški stan najde ko vsaki drugi stan poštenje in preštimanje le skoz zderžavanje reda, lepega zaderžanja in pokornosti, kaj tudi od njega kralj in domovina terja. Velikost, mocin ime- nitost vojskne trume obstoji v gospo¬ dovanju čres nizke pohotnosti in izpoln- javanju čednosti, sveti veri in vestnem dolžnosti izpolnjavanju v službi. Lju¬ bezen in deržanje zladavcom, ljubezen do domovine, hrabrost in daruvanje 441 živlenja v bnju, so častitne čednosti, ktere sveta vera dodelnje, in k kterirn •nože tega stana visjisa ljubezen vuž- gati mora* A ko pa preobiljnost in ra¬ zuzdanost ti stan privzemete, brumnost iu sveta vera zginete, in pohotnost in razuzdanost vladate, tedaj je tudi po ttioei in slavi vojskne trume djano. Vojskna truma, ki je razuzdanosti in Hudobi izdana, ne bo nikolj premogla sovražnemu navalenju braniti, hrabro¬ sti in sercnosti v boji: kazati, in tež- koče stana prenašati* To nas tudi do- godbina vseh časov uči. Jeli ne slabo vstrahvanje in razuzdanost, klera je gospodovala čres vojskne trume v pos- vojenju obečane svete dežele, kriva bila Dadspotletenjom svetega boja? Preob- ladna vojskna truma Hanibala, velike¬ ga vojvoda K.artaganskega je ob hra¬ brost in slavo prišla, kda je na preo- biljnem polju Kapuanskem v razvesel- vanje pozertnosli in lenobe prepadla. Predniki in vojniki velikega Pompeja «o brez velikega truda na polju priFar- zalju pobiti bili, potem ko so se čisto °biljnosti in mehkužnosti izdali. — Bog grehe in razuzdanosti vojniskih trum kastiga jn svoj blagoslov njihovemu 442 orožju izkrati. Boga preklinjanje, klet' vica, nečistost in razuzdanost so grehi, zavolj kterih Bog nizke in visoke z ne' srečoj obise in s pogublenjora kastiga' Nasproti pa on orožje bogaboječih in verjočih blagoslovi* Doklič so vojskne trume Judovske in Izraelske zapovdi božje spolnjevale, so mogočni in neo- bladljivi prernagavci svojih neprijateljov bili, ako pa so pote Gospodove zapU' stili, in so se skoz požertnost in druge hudobe pregrešili, tedaj so bili preob- ladani in i*op svojim sovražnikom* Jeli neso bili vpervih časih kersanstvaker- sanski bojvavci v četah rimskih cesar- jov nar bolj hrabri in serčni? Jeli ne so vsikdar preobladali, ker so v Boga zaupali in se njega bali ? III. Kdor se z mladosti Boga boji, pef- ložnosti k grehu beži, zvesto zapovdi božje spolni, in se verno Boga oklene, svoje pohotnosti premaguje, in greh sovraži, bo tudi v vojniskem alj želj¬ ni rs kem stanu čednost ohranil, si skoz zvesto spolnjavanje dolžnosti slavo in poštenje pripravil in bo odBogain kral¬ ja in domovine ljublen in blagoslovlem 443 Kdor pa z mladosti svojega hudobnega nagnenja ne vlada in Koga in čednost z serca zgubi, kdor se perložnosti k grehu ne ogible, in hudobnih tovarstvo jise, bo v tem stanu v grehe in hudobe prepadnil in se v časno in večno nes¬ rečo prekucnil. Kdor ne budi euvaje Cres samega sebe, in ne povzdigne v molitvi svojega serca k Bogu, ne bo skušnjave preobladal. Boj je učilise hu¬ dob , pa le za lehkomisljivega, razuz¬ danega in razdivjanega lenuha- — Po jezerih njih je v tem ucilisu k visoki sve¬ tosti napredvalo. V broju Svetnikov se znajdo sveti Moric, Gereon, Viktor, Tebajska truma, in brez števila dru¬ gih, ki so sveto vero v nar veksih mar- trah očitno spoznali in nepreobladljiv mučniski venec dosegli. Kdor se Boga boji, bo edino Bogu zvesto sluzil, svo¬ jega ladavca ljubil, svoje naprepostav- lene vbogal, se proti svojim sovojni- kom perjazno zaderžal, in šene hov hrupi bitve smerti bal. JNaj si tedaj možje tega stana besede svetega aposteljna Petra globoko v serce zapišejo in na¬ sledijo : „Bogasebojte, poslujte kralja, in brate ljubite.“ V nasledvanju tih nau¬ kov, obstoji njihova nar leps-a slava, nji- 444 liovo postenje, zveličanje in njihova sre- Ako pa ti nauki njihovih misli in ca djanj ne vizajo, tedaj naj postenja itipre* štimavanja ne terjajo. I z g-1 e d i. 1) Tudi v vojniškem stanu se znaj¬ dejo vitezi čednosti. — En mladenč, ki je močno razuzdano bil živel, se je dal za vojnika najeti. Zdaj pa je svojo za- derzanje celo zmenil in vsi so ga na skorem per regimentu zavolj čednosti in perjaznosli preštiinavali in se mu čud- vali. J\ T e je poznal lehkomišljivega, na¬ glega in slabega zaderzanja; nikolj ne bilo slišati z njegovih ust rotenja in Bo¬ ga preklinjanja, alj razuzdanih in ne¬ dostojnih pogovorov. Nikolj se ne kre¬ gal, prepiral, grešno z drugim spolom tovaršil, nikolj ne drugih krivo zasto- Pi! al j se z njimi posvadil. Svojega stot¬ nika je ko očeta, svoje sovojnike ko brate ljubil. Do vseh je bil perjazen in posluzen, brez plačila je večkrat i.šel za druge na stražo, je rad prepiravce po¬ miril, in je v besedi in djanji k zderzanju reda in čednosti opominjal. Iz celega serca je dvuboj zaničuval. ,,Jaz^ bijem z mojimi prijatelji,“je on- 445 sovražnikov ne poznam, ko sovražnike mojega ladavca. u Serenost in hrabrost ga je v boju imenitnega storila* Nik- do ga ne slišal eres svoje naprepo- stavlene alj čres slabo zaderžanje svo¬ jih ravenvojnikov tolžvati. JNikoljsene bil bolj razveselil, in nobene slajše to¬ lažbe ne občutil, ko kd-j seje mizi božji nabližal, k cimur seje vsake perložnosti poshižil. „Nieesarse ne bojim,“ je djal, „ako sem per mojem Bogu in v njego¬ vi milosti.“ Teže in trude boja je zve- likoj poterpežljivostjoj prenesel, in v mirnih časih je ojstro in vpokoreno ži¬ vel. Ure, ktere mu je služba prepustila, je v branju dobrih bukvi, v molitvi in obiskanju cerkve potrošil. — Ko so ga vojniški predgar, ki so njegovo čednost visoko preštimavali, za zrok vprašali, zakaj je v vojniški stan stopil, je djal, da je v mladosti velik lenuh bil, skoz eno predgo svojega dušnega pastirja podučen zavolj svoje lehkomišljivosti in k zvestobnem opravilu večnega dušne¬ ga zveličanja opomenjen, je bil sklenil svojo dušo rešit in pokoro delat; k ti¬ mu si je hotel teže poln vojniški stan izvoliti, da bi skoz terplenje in težave 4i6 pomenkanje svoje razuzdanosti pokoril. Zivlenje v vojniskem stanu ima sicer mnoge nevarnosti za čednost; alideno nobene druge perložnosti k grehu, ko ktere si človek sam napravi. Vojniski predgar so ga zbudevali, naj bi v bruin- nosti in čednosti obstal, in drugim k obudnemu izgledu bil; ljubezen božja z nebes in njegov blagoslov bode ved¬ no plačilo njegove čednosti. 2) En mladi človek je, da bi pro- stejse zamogel živeti, v vojniski stan stopil, in sije znal v kratkem času per- jaznost naprepostavlenih pridobiti. Sko- ro je oficir bil, pa je močno skvarjeno serce imel in je v tovarstvi zapeljal skoz razuzdane in hudobne pogovore vsake¬ ga, ki se mu je nabližak llavno tako je znal skoz pcrjazno zaderžanje, dare in obljube osobe drugega spola sebi prijazne storili in zapeljali. Ako je tega ne mogel skoz sladke besede doseči, tako je klel in se je grozil. Vedno pa je dcno vedil svojo razuzdanost in nizko mislenje skoz videz pravičnosti skriti. V enem mestu na Burgundskim je močno krepostna devica živela, hčer ravno tako brumnih starisov, kisosvo- jemu otroku vedno vso tovarsenje z dru- 447 gim spolom prepovedali Da bi mu do- pušeno bilo v to hišno družbo prihajati, seje brumnega in pobožnega delal; ja tako daleč je hinavec v svoji hinavšini zablodil, daje vsako nedelo k mizi Gos¬ podovi pristopil in na Boga ropno vizo nar svetejšo telo in kerv Zveličarja pri¬ jel. Svoj namen je dosegnil, dopušeno mu je bilo v hišo prihajati, alj skoro je čednega zaderzanja in krepostna hčer v druge misli pripelana in v razuzdanost zapeljana bila. Po njenem postenji, njeni nedolžnosti in njenem sercnem miri je bilo djano, in da bi se sramoti vgenila, je dete vmorila, in sodba Bi- zanska je njo k smerti obsodila, in ako so ravno stariši javkajoči to odverniti želeli, je bila na sodnem mesti vmor- jena. fcktera poštena in brurnna devica )i hotla po tako strašnih nasledkih gre¬ la zapeljavanju in vkanljivim obljubam vervati in se na zapeljivce, ki v ovčjem oblačilu prihajajo, pa so dereci voleje, le en hip tudi zanesti? 448 v Stirdeset in šesto poducenje. Opomernbe za učence in učenke. Tudi keršanski učene in učenka ima¬ ta po naukih večne resnice sosebne dol¬ žnosti spolnjavati, in skem vestobnejše to storita, stern bolj se dopadenjain bla¬ goslova božjega, ljubezni in vdovoljno- sti naprepostavlenih, starišov in učeni¬ kov , alj učenie in veselja dobre vesli oveselita. I. Dolžnosti do Boga, našega Stvar¬ nika, Očeta, Odrešenika, in Zveličarja bi mladosti pred vsem mogle na sercu ležati: „Začetek modrosti je strah bož¬ ji. 4 ' Perva dolžnost je zato učenca in učenke otročki strah božji. Naj se ne podstopita, Boga, nar vikšo dobroto, le tudi z enim malim grehom razžaliti, zapovdi božje v nar majhnim prelomiti. Vsegavidejočoin narsvetejšo oko božjo nas vsikder vidi; noč je pred njim, ko dan, in nar skrivnejši koli so mu od- perti; in nar znolrajšne gibe našega serca spregleduje. Vse hudo čertiinse 449 mn le dobro dopadne. ,,Hodi pred me¬ noj in bodi popolnoma in bom tvoj bra¬ nitelj in plačnik ,“ je Gospod k Abra¬ hamu , brurnnemu pervemu očaku Iz¬ raelskega Ijnslva djal. Te besede se so- sebno mladosti dolicejo, ki se uči. Mi¬ sel: Boglo vidi, on je tukaj, naj vsik- der in vsak čas njihovo serce napolni, in naj njih na vsili polih greha varje. Me smemo se ljudi, temoč Boga bati, ki telo in dušo zamore v pekel pahniti. — Boga, pervi zvirajnk vsega dobre¬ ga, Očeta vse svitlobe, ima učene in učenka na pomoč klicati, in sercno mo¬ liti, njemu v rahlih letah služiti in na njega po otroškem zavupati. Ako se ravno pot vrednosti na pocetku težek in vtruden zdi, skoz vrocost in stano- vito marljvost po pripomoči svetega Du¬ ha se deno lebko in prijazno po njem hodi. Bog ne izkrati svojega Duha, svoje pomoči in svitlobe unim, ki ga zalo prosijo, in skoz milost njegovega sve¬ tega Duha razsvečenim bo vsaka tema svetla, vsaka teža lehka, vsaka bridkost sladka in prijazna. V svil lobi njegove milosti bo učene premogel, resnično od vkanljivega, dobro od hudega, sveto od nesvetega razločiti, vse težavnosti 459 preobladati in svoj konc doseči. Brez Boga nic ne moremo in ne premoremo, vse pa skoz njega in v njem! — Boga, nar vikso dobroto, moreta ucenc in učenkasereno in cres vse lju¬ biti: Ona kažeta svojo ljubezen do nje¬ ga, ako serce in pamet pogosto k nje¬ mu povzdigneta, juterne in večerne mo¬ litve pobožno opravlata, besedo božjo pazljivo poslušata, svete, sakramente večkrat primeta, zapovdi božje zvesto spolnujeta, dušno čistost nevtepeno oh¬ ranita, greh eertita, vročo in veselo svoje dela opravlata, cres pohotnosti in hudobne nagnenja gospodujeta, sama sebe zatajata in vse ljudi v sveti ljubez¬ ni ljubita. Sosebno moreta.svojo ljube¬ zen do Jezusa, svojega Odrešenika in Zveličarja pred vsem svetom vedoč dati skoz vsakdanjo poslušanje svete meše, kde se ljubezen našega božjega Zveli- carja na neizrečeno m čudovito vizo po- novi in kaže. Z veseljom moreta na Bo¬ gu posvečeno mesto priti,. se moreta spoštuvavno in dostojno zaderžati in pobožno in neraztrošeno pri molitvi pri- eijoca biti. Vkrajod njih najbošeplan- je, smeh in radovidno ogledavanje! Kak- šo zaupanje bi se moglo do mladosti ime- 451 ti, ktera pobožnost in brumnost zane¬ mari, in lehkomišljivo od Boga odver- j**no serce kaže? iiakša hvala in čast »a njej sliši, ako pred Bogom hodi, se »er božji službi pobožno zaderži in se »udega cisto ovarje! S kaksim vesel- jom gledajo stariši in mladosti prijatelji fta njo, ako je z nedolžnostjo in čednost¬ jo okincena! Kakši blagoslov z nebes ko njej naplaea, ako se rada v molitvi pomudi večkrat zlo Jezus, kije mla¬ dost ljubil, milo za razsvecenje pro¬ siti, in z rahloj pobožnostjoj precisto De¬ vico Marijo spoštuje in k njej za pri¬ prošnjo klice! Jeli si ne so per nogah križanega Zveličarja nar svetejši možje svojo vednost in svetost sprosili? JNas- ledujte njih! — II. „Poštuj Očeta in mater," se celo so- sebno učencu in učenki reče. Ljube¬ zen in skerb primore stariše da dajo otroka, sina, hčer izrediti in podučiti, naj jih kak koli težko stane. Stariši se ne plašijo pred nobenimi stroški, da otroke v vsakem potrebnem in hasno- v ‘tem znanstvu izumijo. z vednostjoj Pamet, s čednostjoj serce vborožijo, da 452 bi v enem stanu, poklicu in opravilu clo- veeje družbe živež najti in srečni bit* zamogli. Kakšo čast in hvalo so zato njim otroci dolžni i Ko pa bi starišom bolj zahvaliti mogli, ko ce vročo in prid' no eas k učenju in ueilisa v dobro ober- nejo, vso pazljivost podučenju prikažejo, in dušo ne samo v vsaki vednosti, te' , moc tudi serce v vsaki lepi čednosti | izobrazijo? Kaj more dobre stari,še bolj razveseliti, ko znanstvo , prikladnost, in brumnost otrok, ako tako dnarji, ktere so za njih potrošili, nar castitlji- vejši sad pernesejo, in ne so zastojn po¬ trošeni? — Kako gerdo nezahvalna pa sta vucenc in vucenka, ako dobrim na¬ menom ne vdovolita, uro poducenja pre¬ teci dala, brez da bi njo v dobro ober- nilain se vtragljivosti prepustita! Kak- šo žalost in turobnost starišom vzroku' jeta, ako so vse daril be zastojn, in ne samo nevednost v vseh recih, temoe še tudi večkrat razuzdano, razdivjano sla¬ bo zaderžno živlenje njihove otroke s sramotoj pokrivle! Kakšo krivico sto¬ rijo sini in hčere, ako grenko pridob- leno premoženje starišov zapravlajo, i« še večkrat boljši živež svojim drugim bratom in sestram izkratijo! Ko bodo 453 škodo popravili in krivično blago dru¬ god poverniti zamogli? Kak,si odgovor no njih pred Bogom dosegnil! Raksa kastiga bo njih pograbila 1 — lil. Spoštovanje, ljubezen in pokornost sla dolžna vucenc in učenka naprepo- slavlenim, učenikom in ucenieam. INi— kolj nikdo ne sme učenikov in izreditelj- ov sramotiti, njihovih naukov zanicu- vati in opomemb zametovati. Neobte- sanost in razuzdanost bi bila, ako šene bi spostuvavno in perjazno proti učeni¬ kom inueiteljcam zaderžali, in ako njih ne bi v njihovi vtrudni službi preštima- vali in spostuvali. Ljubezen terja, da ncenc učenika ko očeta, učenka vuceni- co ko mater imata in visoko prestima- I Vata, da v njih zaupata, in se trudita njim skoz pridnost in pazljivost v ve¬ selje biti; da ueenci in učenke vse opu¬ stijo, kaj bi moglo učenike in ueiteljce razžalostiti in razžaliti; da se njim odpertosercno izdajo, njim pregreske razkrijejo, in nic ne zatajijo, iz cesar ki kakši kvar izrasli zamogel. Učeni¬ ki in ucenice so namestniki starisov in Se bi izročene ucence ko svoje otroke 454 odpertoserčno ljubijo. Ljubezen p 8 terja zravenljubezen. — Dolžnost po¬ kornosti terja, da učene in vučenkažele in povelje naprepostavlenih in učenikov veselo in zvestobno spolnita, opornem- be voljno posluhneta in se celo zaslu¬ ženi kastigi pokorno podveržeta. Kdor se naprepostavlenim soperstavi, se Bo¬ gu soperstavi in greši. Vučenikin vu- citeljca sta le vtragljivim, nepridnim, in hudobnim otrokom ojslra, in veta slabim in se bolj neumnim otrokom per- zanesti. Nič nemogočnega od ucencov ne bofa terjala, in nikolj njim ne bota preveč naložila čres moči otročke. Zato je ali vedno ne prav in krivo, ako otroci per slarisih učenike in vučenice tolžijo, in se bolj krivienoje, ako starisi tolžbe otrok porajtajo in taiste branijo. Učene mora vsako podučenje verjeti, le unih naukov ne bi smel od učenika in učite- Ijce poprijeti, kteri bi naukom svete cerkve protivni bili. Ako enkrat učene resrično od vkanljivega, nauke svete cerkve od namenb učenikov razločiti zamore, se ne sme več pustiti od vsa¬ kega vetra v navuku sem in tja majati. —‘ 455 IV. Dolžnosti, ktere učene in učenka do svojih součencov in součenk imata, so: dostojnost, krotkost, perjaznost in ljubezen. Lepo izrejenčen učene in pa¬ metna, poštena učenka se vseh razžal- nih šal, vsega osmehavanja in sramo¬ tenja, vsake krive tolžhe, vseh nepri¬ stojnih, postenja kradljivih, pomen,šav- nih pogovorov do svojih součencov ogib- leta. Osmehvanje in sramotenje, raz- žalenje in zaničevanja součencov, pi- panje, prepiranje, nezložriost se reda ljubnimu učencu in pošteni učenki ne spodobi. Ona se varjeta součence raz¬ žaliti, v pogovorih in djanju se vsega ogibleta, kaj bi mir motiti in nemir in nezložriost vzrokuvati zamoglo, se tru¬ dita razprijazene in nezložne drugoč pomiriti; sta poslužna in perjazna dru¬ gim , zdramita druge skoz svojo čed¬ nost k dobrimu in opominjata pregreš¬ ne pred hudimi poti; ne deržita se hi¬ tro za razžaljena, in odpustita rada, ako •»ju kdor razžali; hudih pogovorov dru¬ gih ne porajtata, in se ne dala skoz iz- glede hudobnih zapeljati. Ona ne iseta »našvanja, ako je kdor njunimu poštenju 456 naškodil, temoč se žlablneserčna vod' pušenju in ljubezni kažeta. Bolj umen pomaga nemirnejšemu in ga ljubeznivo v tim podpira, kaj mu je za izdelati na¬ loženo, ker od svoje znanosti drugemu podeluje, in taistega napredvanje v ved¬ nosti poviša. lieršanski učenci in učen¬ ke bežijo tovaršenje z vtragljivimi in ra¬ zuzdanimi ucenci in učenkami, da bi njih izgled budobnib in vtragljivih r.e bi za¬ peljal. Boga razžaliti se bojijo, ako bt učenika v podučenju motili in učence v njihovi pazljivosti raztrosili, ker do¬ bro vedo, da bodo per Bogu zavolj ser- ditosti učenika in raztrošljivosti ucen- cov odgovor dati morali. Mladost naj mladost ostane, pa se naj po otročjem ne obnaša. Tob. I, 4. AJladenci, ki se učijo, se morejo sosebno obvezajev var- vati, ki se v budim potrudijo, in se ne smejo v boje vtikati, kteri se le nepo- kojnim in neobtesanim ljudem spodobijo- Oni ne smejo nobene odklonosti do součencov kazati, ki so ptuji in ki dru¬ gim deželam slišijo; vsi smo otroci ene¬ ga in ravno taistega Očeta v nebesih, brati v Jezu Kristli, zavolj česar tudi moramo po nauku svetega Pavla en dru- gimu s prešlimanjom napre priti in le 457 enega serca in ene duše bili. Rim. 12, 19. Zaničevanje drugih, gizdost in na¬ puh ovadijo hudobno pamet, slabo izo- braženje in neverno serce. Sveta vera nam braterno ljubezen do vseh naloži, naj so kterega hte stana in dežele „Lju- bite en drugiga z braternoj ljubeznjoj“ piše sveti Pavel. — Štirdeset in sedmo poducenje. Dolžnosti učencov in učenk do sa¬ mih sebe. Keršanski ucenc in keršanska učen¬ ca ne imata samo dolžnosti do drugih, temoc tudi do samih sebe obderžavati. i Ona moreta ne samo razum z vednost¬ ih te in o e tudi serce s eednostjoj kin¬ kati. Pred vsem si mora ucenc in 'vucenka I. čednost čistosti perzadevati, in se Potruditi to cudežljivo čednost ohraniti. Misel na vsegavedejocega. vsikdernazo- ^ega, in nar svetejšega Roga bo nju 21 ) 458 na poli čistosti vižala, in nečistosti ovar- ■vala, ko bogaboječega .Jožefa v Kip- tomskem. Misel, da je našo telo prebi- valše svetega Duha, kotrig na telu Je- zu Kristli, bo nju močno nagibala, telo in vse ude tela čisto in devično zder- žati. Misel na spačnost, ktero greh ne¬ čisti duši in telesu prinese, da on reč s sramot oj in z nečasljoj na vso veselje živlenja ropa, mir ves losi božjo, dušno živlenje, z enoj bese- doj nebesa izdere, in grešnika k peklu pela , bo vsikdi in vsak čas rnladenča pred tim gnusobnim grehom strašila. Misel, daje duša podoba božja, skoz kerv nar dražišo 18 ina božjega odre¬ šena in od svetega Duha posvečena, in misel na posledne reči človeka močno nagible, čisto in pošteno, sveto in neo- madežvano pred Bogom hoditi, se tudi. nar menjsega ogibati, in sovražiti, kaj bi poštenosti, sramežljivosti in čistosti sopemo bilo. V tem grehu ni nič, kaj bi se za kaj majhnega deržati moglo. Kako strašen greh bi bil, svojo lastno, alj drugega telo in dušo, ki sta prebi¬ vališč svetega Duha in uda na telesi* Jezusa, skoz nečisti greh ob syelost perpravili in spačili!— Skerbno se mor i nam- polni, ti, mi- 459 remo vseh nečistih misli, in besed in djanja varvati; hudobne bukve čertiti, tovaršenja z nesramnimi in nečistimi, pajdašenja z drugim spolom, sosebno ako se nam perložnost k tacimu pajda- šenju v lastni hiši ponuja, se ogibati. Samitnu z drugim spolom biti, je vsak cas nevarno, in kdor v tem ne spozna nevarnosti, je že spačenega serca in i nečiste pameti. Kdor se v nevarnost poda, bo se v njej gotovo pogubil, in ako enkrat zagreši, tako Iiog s svojim bla¬ goslovom od njega odstopi; on bo svoje dolznosii zanemaril in ne bo v vedno¬ sti napreduval. Kdor hoče čednost či¬ stosti obranili, naj pogosto in pobožno 7 -a milost čistosti prosi, k nar srečnejši l) e vici iVl ariji naj za priprošnjo klice, naj se njeni in svojega svetega Angelja * obrambi izroči, in naj večkrat svete sa- kramente prime. Molitev in pobožno prijetje svetih sakramentov mu bota mi¬ lost pripravila, da bo se zamogel skuš¬ njavam vsem do tega greha soperslaviti. in izgied toliko Svetnikov v čistosti na- sleduvati. — Zraven čednosti čistosti je 'njencu in učenki 20 * 460 II. čednost ponižnosti močno potrebna. Ser samo učiti, da bi postenje in hvalo za¬ služili, je praznota in ostane pred Bo¬ gom brez vssisega naplačenja. Per tem¬ ne smemo nič drugega nameniti, koda skoz učenje voljo božjo ispolniino, nje¬ govo čast in dušno zveličanje povišamo. Umetnosti in vse serčne in dušne prednosti so dari božji, dari od Očeta luči, za kteresmo mu dolžni hvalo dati. Kako bi se zavolj lih p ednosli mogla mladost napuhavati ? Jeli se ona ne more stem bolj ponižati, skem več je darov iz nebeseh v lastnost dobila ? Jeli bi se ona zato smela čres druge izviša- vati? Gotovo nikar. Skem več je Bog enemu človeku dal, stem večo hvalo mu je človek dolžen dali, stem veči bo nje¬ gov račun in odgovor, stem večo dol¬ žnost ima, drugim koristiti, in v dobro obernili. Gizdost pela v zatajenje svete vere in Boga, in človeka prehiti v po- guhlenje, ko nam zgodivšina Angeljov in ljudi spričtije : Vednost bres poniž¬ nosti napuhavle, serce spači, prederz- nega stori in v hladnost zapela. — Bra- nenje in lerdenje lastnih misli in name- 461 nov, kar se večkrat v nauka visejše ved¬ nosti zgodi, se naj trezno in pošteno, ne pa silno in terdokorno, zgodi. Vsak eas druge v mislili in namenili preobla- •dati hoteti, svedoci od napuha; kdor jenjati in boljši sprevidnosti drugega se vdati ne ve, kaže, da nie ne ve. Nauki in resnice svete cerkve le moramo sta¬ novitno braniti, deno vsikdar trezno in ponižno. — Bedasti napuh od enega ueenca in in ene učenke hi bil, da hi si zavolj visokega stana ali večera nre- tnozenja kaj vdomislavala, m nizkega stana in siromaskej.se zaničevala. Skem visejsa sta od drugih zavolj roda, in skem sta premožnejša od drugih, steni bolj se njima spodobi, da se perjazno do drugih zaderžita, se ponižata in tru- dita , da nju ne hi nizkejsi in siromaš- kejsi v čednosti preleteli. Ueenca in učenko le edino čednost kinca, in nji¬ ma resnično vrednost dodeluje pred Bo¬ gom in ljudmi, in sosehno lepotica in izvisa nizokega in visokega čednost.— Vucenc in vucenka moreta III. ■vedno zmernost in treznost ohderžavafi. Nezmernost v jestvini in pitju paei duha 462 per učenju, ga k razmišluvanju in učenju neprikladnega stori, poželenja in pohot¬ nosti hrani, v razuzdanost in hudo za- d e rž a nje pela, in zdravje zatere. ltav- no tako škodljiva je razuzdana žela se razveselvati in raztrositi v duhu. Kdor se rajši per pitju, ko v hišah učenja, in per nedolžnih tudijigrah in easokratenju dolgše, ko se spodobi zderžava, ne ho le samo s časoma vso Veselje do učenju zgubil, temoe bo nekoristno čas zaprav- lal, ne bo v vednosti napredval, in bo v svoji nevednosti ostal. Stariše bo ob dnarje ii^premoženje, in sebe ob dra¬ ge vure živlenja pripravil, in bo to zgu¬ bo, ki se popravili ne da, vedno, so- sebno pa v starosti, obžaloval. Treznost v jedi in pitju, v spanju in odehnenju, per deli in v počinku krepča telesne in dušne moči in poviša vednost in čednost. .,Kteri so čistega serca, gledajo Koga,“ resnico,, spoznajo in čednost dopolnja- vajo. Ze ajdovski modrovučenik Pita- goje od svojih učencov treznost terjal, ko edin in potreben pogoj se vednosti in modrosti v učilnišn naučiti. Jeli ne so tudi vsi keršanski vučeni treznosti in zmernosti dopolnjavali? Jeline so v poslu in premišluvanju ur svojega živ- 463 Ipnja pol rosili ? In kako visoko čednost in modrost so dosegli! — Da ne bi nez- rnern in razveselvanja preželo postal, se v ucenc mora v zatajenju samega sebe vaditi, svojo hudobno nagnenje vladali, svojo niško voljo duhu v pokornost dati, nobene ljubezni in poželenja do dnarjov ne sme v sebi rasli pustiti, nobenih dnar¬ jov ne sme za svojo voljo lastnih ime¬ ti, in nobenih raztrosljivoždnih prija- teljov iskati. Vsakdajna skusnja uči, da so licenci dnarje v hudo obračali, in so skoz taiste v sladkosnedno^ in nezmer¬ nost, v jigranje in razvese!vanje zape- peljani bili in so v pogublenje zajsli. Skerbni starisi ne zaupajo učencorn dnarjov, ker nevarnost spoznajo, vkte- ro skoz dnarje pridejo — Dalješna čed¬ nost za učenca in učenko IV. je budenje. Sam Zveličar je svojim to čednost močno terdno perporočil. Ona je učencu zev šema potrebna: 1) E)a svojo nedolžnost in čistost serca ohrani. On mora budeti čres svojo not rajno nagnenje k hudemu, čresob- čutleje svojega serca, čres misli svoje <: uše, čres svoje besede in čres svoje 464 očesa in uha. On ne sme dopustili, da bi se hudo v njegovi parneli vkorenilo, drugac bi lulka dobro semenj zadušila, napub, blagoželnosf, nevosljivost, ser- ditost, nečistost, in nemarnost v dobrem bi ga na skorim več alj menje vladala, in na pote hudobe pripelala. Skoz očesa in uha najde hudo prislop v serce. Učene ali mora budeti čres perložnosli k gre¬ hu, čres hudobno pajdaštvo, se mora tovarsenja z razuzdanimi součenci ogi¬ bati, očesa izgledom hudobnih zapreti in uha pogovorom hudobnih zatisniti. Kdor se tovarsenja s hudobnimi ne ogib- le, na njihove pogovore in izglede kaj derži, bo tudi sam naskorim strah božji zahitil, milost nebeško zgubil, in grešne navade oblekel, kterili ne bo nikolj več zapustil. Vestobni in bogaboječi učen¬ ci in učenke si brumnega in modrega vestisvetvavca, alj spovednika izvolijo, in taistemu odpertosereno odkrijejo svojo tovarsenje in svoje navade, per- loznosti k grehu, nar skrivnejso nagi¬ banje in nagnenje serca, in taistega svet in vjielanje nasledujejo. Budenje in skerb je dalje potrebna : 2) K zderzanju postenja in dobre¬ ga imena. Sveti Duh že nas opomina, 465 da za dobro ime skerbimo. „Skerbi se za dobro ime, ker dolgse ti bo terpelo, ko j ezero (lisnc) dragih zakladov. 14 Ekl. 41, 15. Vsak čas in vsikder se moramo za takso zivlenje potruditi, da drugi no¬ bene perložnosti ne bodo imeli, od nas kaj hudega misliti alj govoriti. Ravno ne smemo per našem djanju tega na¬ mena imeti, da bi postenje in hvalo ljudi dosegli; to bi bila časti lakamnost in greh pred Bogom; ne smemo pa tudi razsodkov bliznih zanemariti; to bi bila prederznost in gizdost. Ljudje vedno na nas gledijo, sosebno, ako se zaved¬ nost poskerbimo. Ako se tedaj vučenc v očetovi hiši, alj v nešolskih časih ra¬ zuzdano in gizdavo obnaša, pertovarš- tvi, kjer se pije in jigra, zderzava, do svojih stari,sov nepokorno in nespostu- vavno zaderži, brate in sestre zaničuje, pajdaštvo s hudobnimi in z drugim spo¬ lom hrani, tako bodo ga skoro ljudje krivo razsodili, in od njega hudo govo¬ rili. To mu bo v pridoeem času v nje¬ govem stanu in poklicu skodvalo, in *nu bo v oskerblenju na poti. Budenje j« zadnič potrebno: 3) Da si dragi čas mladosti k raz- obrazenju duše in serca obernemo, Ure 466 se nikolj ne povernejo; odhitijo, brez* da bi se mogle poklicati. Kdor mla¬ dost vnemar prejiti pusti alj leta k navucenju zastojn potrosi, bo se brid¬ kega ocitavanja vesti poskusil, in se bo poznej obžaluval, ako vidi, da je za v olj svoje nevednosti od vsake službe in od vsakega poklica v clovecjem tovarstvi izklenjen, alj ako kakšo službo dobi, tako ne zastopi dolžnosti službe dopoln- javati. Kaksi račun bo Bogu moral da¬ ti! Želel bo, da bi se lepe leta vernile, pazgublen cas se ne mora nikolj pri¬ dobili; večno kesanje le edino ostane. Ucenc in učenka si ali naj cas podu- cenja in ucilnisa v dobro oberneta!—■ Kdor se gorečo za izobrazenje skerbi, in komur je prihodnost na sercu lezo¬ ča, se ne bo samo tega pravo učil, kaj mu učitelj naložijo, temoe se bo tudi trudil svojo vednost skoz branje dobrih bukvi povišali, liomance in druge sveti veri in cerkvi sopemo pisane bukve, ki le dušo in serce ispridejo in duha v na¬ pačne pote perpravijo, bo on zaniče¬ val. Ker sveta vera in misli po sveti veri in izobraženje v vsakem stanu clo-. veka srečnega stori, tako bi ucenc prat storil, da bi se vsaki dan nekoliko i* A. 467 svetega pisma novega zakona, iz buk- vic od nasledvanja Kristusovega in z drugih brnmnih bukvic naučil in si v serce vtisnil, in po tem svojo mišlenje, govorenje in djanje naravnal. V mla¬ dosti moremo Koga sosebno za milost prositi, da bi nas poklic spoznati, po njegovem dopadenju izvoliti, in se tru¬ dili zamogli, si potrebno vednost in čed¬ nost za prihodni poklic posvojiti. V. Celo sosebno se morejo učenke brumnosti in pobožnosti izdati, pošteno zaderžaiije in mernost dopolnjavati, či¬ stost in devislnost ohraniti. Nar lepše njih ljubezen do Boga, strah pred gre¬ hom , pobožnost per molitvi in očitni službi božji, pokornost do starisov in naprepostavlenih in perjaznost do vseh ljudi kinca. Te čednosti njih v prihod- no srečo pelajo, njim blagoslov in srečo na poti tega zemelskega živlenja pode- lujejo, in njim božjo milost in dopadenje pripravijo. Daleč od se naj tirajo praz¬ noto, napuh, serditost, nevosljivost, je¬ zljivost in ferfravnost, preveč perjazno tovarsenje z drugim spoloin in razve- nelvanjapohlepnost. Ti grehi njih vnes- 468 reco in pogublenje pahnejo in njih mi¬ losti božje in sercnega mira ropajo. Že v ranoj mladosti se deklice morejo delavnosti in pristednosti vadili, se hiš¬ nega gospodarstva naučiti, in skoz per- jazno in krotko zaderžanje izvisati. A ko učenka zložnost in krolkost do svojih soucenk vedoč daje in se vuci s pre- greškami drugih poterpeti, bo tudi v poznejih letali in v veci družbi te čed¬ nosti spolnjavati in zadovoljno živeli zamogla. VI. Nar težejša služba je navueenje; izredenje in poducenje je nar veča vmet- nost in vednost. Vso zaupanje boljših prihodnih časov sloni nad izobrazenjom mladosti. Vuceniki in vuciteljce imajo mladost v svojih rokah z vsemi priklad¬ nostmi k dobremu in hudemu, oni morejo njivo serca clovecjega gajiti, lulko za¬ treti, semenj k dobremu vsejati, in k lepem sadu ravnati. Gorecost in nev- trudljiva marljivost, resnična in viška cercnost, ki je od Boga njim vdehnje- na, njih v njihovem poklicu mora užga- ti in oživeti; strah božji in brumnost navuki svete vere, ljubezen in krotkost 469 mora njihove besede podpirali, molitev za milost in pripomoč za se in za sebi izročeno mladost njihovem trudu in per- zadevanju blagoslov nebeški, pripravi; budenje in skerb za nevmerjoce, skoz Kristusa odrešene, in od svetega Duha posvečene duše naj bo njihovo pervo dolžnosti spolnjavanje, ako skoz svojo službo hočejo blagoslov in srečo raz- širjavali. Pa kako mora učenika in uči- teljco močno razveseliti, ako nektere učence in učenke v vsakem stanu in po¬ klicu skoz čednosti in bogaboječe dela, k kterim sta v njihovo serce semenj vsejala, izvišane vidita! Kako napla- čenje čaka v nebesah izrednika inizre- diteljco? Tam, v deželi naplačenja, bota od Boga slavo in čast dosegla, ako sta zvesto svojo službo dopolnila, in ako sta ne skoz lastno krivico nobenega iz med sebi izročenih otrok zgubila; ko zvezde se bota po besedi svetega Duha svetila. I zgledi. 1) Sveti Tomaž Akvinski, kije rav¬ no tako skoz učenost, ko skoz svetost slovel, je v svoji čista rani mladosti naalo dušnih moči kazal in je le tudi v 470 vednosti slabo napreduval. Njegovi son- eenci so ga osramotje vola imenovali: Albert veliki, njegov učenik pa je od njega djal: ,,'1'a bo vol, kterega glas in mukanje bo po celem keršanstvu bren¬ čalo, in kteri bo skoz svoj navuk cerk- vo božjo močno podpiral.“ Sveti To¬ maž sije v resnici tako veliko in glo¬ boko vednost posvojil, daje en veliki papež od njega rekel, da je on toliko cudežov storil, koliko deloknig je pisal, da so ga vsi krivoverni učeniki ko bič preštimavali, in so se njegovih naukov cres vse bojali, da ga vsi svete cerkve učeniki visoko spoštujejo, in na njega kažejo. Odkod pa in kako je ti veliki Svetnik svojo vednost in učenost dose¬ gel? On je vedno klecal pred križanim Zveliearjom, je Boga cres vse in iz ce¬ lega serca ljubil, in je nar rahlejšo po¬ božnost do Jezusa v nar svetejšem ol- tarskem sakramentu imel. — Vucimo se večne resnice premišluvati, Jezusa ljubiti in častiti z gorecoj pobožnosljoj, in bomo resnično vednost dosegli. 2) Sveti Bonaventura, učenik se- rafimski, je spoznal, da se je več bil kleče pred križanim Zveliearjom, ko iz bukvih naučil. 3) Učen Aleksander Haleski je v svoji mladosti tako rahlo ljubezen do Matere božje v sercu imel, da je niče¬ sar ne odrekel, kaj je kdor v imeni nar srečnejše Device od njega potreboval. Skoz priprošnjo in pomoč Kraljice ne¬ beške je tako visoko vednost dosegnil, da je postal učenik nar imenitnejšjh in nar izvišenejših moži, in tudi svetega Bonaventura. 4) Svetega Anzelma je v mladosti. tako strah božji prevzel, in on je bil ta¬ ko grel) čertil, da je svojim ravenučen- corn pričuval, ako bi na enoj strani vi¬ del odperl pekel, na drugi pa ensmert- ni greh, in bi moral edno iz med obujih izvoliti, tako bi raji hotel v pekel pre¬ pasti, ko smertno grešiti. Sosebno serč- no je on vse žive dni blaženo Devico in Mater božjo Marijo častil, in on je po njeni priprošnji tako obilno znanstvo in tako globoko učenost dosegnil, da je eden iz med nar imenitnejšin učeni¬ kov svete cerkve in nar bolj goreči branitelj vrednosti Matere božje postal. 5) Kako nevarno je tovaršenje z razuzdanimi učenci, nampergodba ene- , ga mladenča kaže, ktero nam je popi¬ sal in zapustil Gerzon, imenitni po- 4;a glavar višjega uciliša vParizji. Taj mla- dencje bil kreposten, bogaboječ m viš¬ kega stana. On je nesrečo imel, se zeznaniti ženim razuzdanim ucencorn hu¬ dega zaderžanja. Ta je njega skoro vedil skoz govore in hudoben izgled od dobrih potov odverniti, in ga v vse skrivnosti greha in hudobe vpelati. Spo¬ vednik so dozdaj brumnega mladenca silno opominjali in ga pred pogublen- join svarili, v klero bi ga njegova ra¬ zuzdanost pelala; oni so ga zarotili, da bi pote hudobe, na klere je že stopil, zapustil, in se k Bogu in čednosti po- vernil. Zapeljan pa ne porajlal opo- memb in svarjenja svojega spovednika in je zanaprej razuzdano živel. Strašni nasledki razuzdanega živlenja pa so ga skoro zadeli, Bog ga je vstrahval in ka- štigal. V eni noči ffa je taksi strah in taksa groza popadla, da je strahovito javkati in kričati začel. Na to kričanje veliko sosedov vkup zderci. Ko so g a za zrok njegovega straha m njegove groze vprašali, njim je ničesar ne od¬ govoril. Zadnicje okolj stoječe razdiv¬ jano pogledal in je trikrat zavpil: „Joj temu, ki ine je bil zapeljal!“ Majhno 473 po tem je v obupi vmerl. — O koliko njih v peklu svoje zapeljivce preklinja! Štirdeset in osmo poducenje. Od voljitve stana , I. V veliki družbi ljudi so v tečaju ča¬ sa različni stani in poklici nastali. Po¬ tem ko je zemlja skoz greh solzna do¬ lina postala, je človek v svoji revšini in mnogoteri nadlogi potrebšine dobil raz¬ lične. Bog je zato ljudi v družbo zedi¬ nil, da bi skoz različne dušne dare in prikladnosti, klere je v svoji modrosti duši in telesu človeka dodelil, v različ¬ nih potrebšinah pripomagano in telesna in dušna sreča ljudi med sebom poviša¬ na bila. En ima vee, drugi menje iz obiljnosti in bogastva darov in milosti nebeške; enega je tedaj k temu, dru¬ gega k unemu opravilu stvarnik vprik- ladil in poklical, in on bo svoj odlocek dopolnil in svoj konc dosegnil, akotu- kaj svoj stan in poklic spozna in izvoli, tkleremu je od Boga dušne dare, pri- 474 kladnosti in milosti prijel. V clovecje družbi razlocavamo dva glavna slana: posvetnega in duhovnega; pervi more sosebno za časne potrebšine, drugi pa za duhovne koristi skerbeti in nje osker- beti. V vsakem iz med teh dvub glav¬ nih stanov se znajdejo drugoc različni poklici in službe, za ktere je Bog tega alj unega s svojimi darmi in milostmi nadelil. Edni iz med posvetnega stana so poklicani, da vladajo, drugi pa, da služijo, se drugi pa zderžejo mir in se- gurnost v deželi, branijo meje domovine proti zvunajnim neprijateljom, drugi obelavajo zemljo, in opravlajo na nji¬ vah in oskerbijo rejo živalsko, drugi izdelavajo v različnih rokodeljslvih pri- delkenatore, in drugi se pečajo s terz- tvom. Taisti ki duhovne prilicnosti člo¬ veka oskerbijo, so učeniki, duhovniki in druge duhovske osobe. K enemu iz med tih različnih poklicov je človek od stvarnika odločen, za enega iz med tih stanov on ima dušne dare in milosti- Srečen, ako on stan in poklic spozna in izvoli, za kterega je njega Bog od¬ ločil; nesrečen pa, ako svojega stana in poklica ne spozna in prav ne izvolil On bi zamogel v posvetnem stanu v ne- 475 besa priti, potem k duhovnem v večno pogublenje zajde, in to se tudi nasproti zastopi. Nar imenilnej.šo opravilu ker- šanskega mladenca in keršanske device je tedaj voljitev slana, alj spoznanje njuniga poklica na zemlji. — V tem imenitnem opravilu je pred vsem po¬ trebno, da per Bogu svet išemo, da se resnično potrudimo, nase dušne dare in prikladnosti spoznati in se v taistih vaditi, in izobraziti, da Boga milo pro¬ simo za milost razvecenja, in za dar ra¬ zuma in svita, da nič drugega per vo- ljilvi stana in poklica ne namenimo, ko čast božjo povišali in za dušno zveličanje delati. Ako se od mladosti trudimo, bo¬ gaboječo in brez greha hoditi, tako bo tudi Bog ponižne prošnje vslisal, in vsa¬ kega iz med nas v ti stan pelal, kder bo mu sluzili in izveličan bili zainogel; kdor pa se grehu in razuzdanemu živ- lcnju izda, ne bo v nobenem stanu sre¬ čen, on bo po svojih želah izvolil, in od svetega Duha zapnšen ostane, V tem nar imenitnejsem opravilu pa tudi moremo k nar srečnejši Devici Mariji perbežati, ki naših zaupljivih prošen ni¬ kelj ne zaverže; k svetemu Angelju Varihu in unimu Svetniku, kterega ime 476 namje per svetem kerstu dano, ker smo njihovi obrambi in priprošnji izročeni, in ker nam oni per voljitvi stana mogoč¬ no pripomagujejo. V tem se tudi mo¬ remo za svet razumnih in bogaboječih prijateljev poskerbeti, sosebno našega spovednika, kteri so se naučili stalis našega serca in naše pameti spoznati, in premišluvati moremo tudi sami vse nevarnosti, dolžnosti in težkoče stana, kterega menimo izvolili. II. Kdor v duhovni stan stopti hoče, mora pred vsem ljubezen do molitve in vednosti imeti, treznost in čistost do¬ polnjevati, in ne sme nobenega druge¬ ga namena imeti ko v službi svete cerk¬ ve čast božjo in zveličanje nevmerjočih duš povišati, in zveličanje doseči. Kav¬ no taiste čednosti so tim potrebne, ki si sanotno živlenje izvolijo. Ljubezen do samote, do pokornosti z daruvanjein svoje lastne volje, gorečost v molitvi in žgečo poželenje po popolnomostinjib mora napolniti, ako Bogu dopadljivo ži¬ veti in mir serca in pokoj duše zadobiti hočejo. Kdor je lehkomišljiv in raztro- šljiv, rad ne moli, samote in vednosti 477 ne ljubi, svojih nagnjen in pohotnosti ne berzda, razuzdano in nečisto živi, preprosto tovar,serije z drugim spolom hrani, je v jedi in pitju netrezen, naj daleč ostane od duhovnega stana, in naj ne stopi v hišico samolisa; on bi sebi k težkoči, drugim k pohujšanju in svojemu stanu in samotisu k sramoti bil ; on bi v nevarnost prišel, svojo nev- merjočo dušo pogubiti in večno izveli- čanje zgubiti. Sklep kersanske device, vsamotise iti, da bi nevarnosti sveta vjišla, in z večo varnosljoj vrečno zveličanje do- segla, je sosebna milost božja; deno se ona ir.ore pervič sama poskusiti in sebe poznati učiti, in svoj večkrat pre¬ nagel sklep ne sme ona brez resnične¬ ga in zrelega pomislenja dopolniti, ker ne so vsem ki imajo nagnenje in lju¬ bezen do tihega in zderžnega živlenja, k temu potrebne čednosti in lastnosti lastne. Pred vsem je za ti stan potreb¬ no dobro zdravje, zložnost, krotkost Poterpljivost v tovarsenju z drugim, od¬ kril ose rčn ost, ponižnost, zatajenje sa¬ mega sebe in gospodovanje čres svoje »»agnenja in pohotnosti, veselje do Bo¬ ga in do njegovih večnih resnic, in po- 478 polnoma izdanje v njegovo nar svetejšo voljo, brez. klere las z glave ne padne, in zanesljivo zaupanje na njegovo mi¬ lost in na nebesa, kde nas plača za zve¬ sto ljubezen čaka. Kdor je slabega zdravja, kdor je hudo in svojvoljen, kdor je zavolj svojih telesnih alj duš¬ nih moči gizdav in napuhnjen, kte- rega pamet se da lehko razdražiti, kdor nic nepovoljnega od drugih ljudi ne more, prenesti, kdor le vladati in zapove davati hoče, alj se ni svojih pohotnosti vkro- til, ne je za tiho, pobožno in družbeno samotno živlenje prilicen. On se naj prej potrudi te nečednosti in hudobne, navade izsledi, svoje nagnenja obladati,j ljubezen, pobožnost in vsmilenje, zlož- nost, krotkost in poterpežljivost obleci, in le tedaj naj stopi na prag samotiša. Slan devisnosti in nezakonstva, akose iz ljubezni do Boga izvoli, je po nauku keršanstva popolnejši, ko zakonski slan, in zato ga sveti apostelj Bavel kersans- km devicam in mladencam svituje: „Kaj pa se devic dotice,“ ne imam za— povdi od Gospoda, pa eno svilujem, ko kteri sem od Gospoda vzmilenje doseg- nil, zvest biti. Jaz namreč želim, da bi vi brez skerbi bili. Kdor je brez že- 479 pe, skerbi za .to, kaj Gospodvega, kako bi se Bogu mogel d opasti. Kdor pa že¬ no ima, skerbi za to, kaj je tega sveta kako bi se ženi dopadnil, in on je raz- delen ; in devica misli na to, kaj je Go¬ spodovega, daje na telesu in duši sve¬ ta ; ako pa je omožena, tako za to sker¬ bi, kaj je tega sveta, in kako bi se mo¬ žu dopadla.“ 1. Kor 7. Oblube čisto¬ sti pa naj deno mladenci in device ni- kolj b rez svetvanja svojega spovednika ne storijo. Boljše je, ne obljubiti, ko obljubi ne deržati. Nikar ne grešimo, ako nobene obljube ne storimo, greši¬ mo pa, ako obljube ne zderžimo aij ne dopolnimo. v Stirdeset in deveto poducenje. Od saudskega (ledičnega) stana . Kogar veziio zakona aij svetecna obljuba ne veže, in kdor ni skoz posve¬ titve mešniško v duliovni stan stopil, spada k samisnemu stanu. V tem stanu se znajde človek vpervih letali svojega z enielskega pblvanja, večkrat pa tudi 480 ’ a alj v samotiše. Tudi ti slan ima svoje lastne dolž¬ nosti dopolnjavati in na eno odločno vi¬ zo Bogu služiti, in od zveste službe do Boga, in veslobnega izpolnjavanja dol¬ žnosti obstoji vtem stanu časna in več¬ na sreča človeka. Ledicen slan je ne stan brezberzdnosti in razuzdanosti, v kterem bi se smeli vsaki hudobi in razuzdanosti, izdati, kako se le pre¬ gosto zgodi, temoc stan resnične pro¬ stosti, une prostosti otrok božjih, kte- ro nam je edinorojeni Sin Očeta ne¬ beškega skoz svojo smert pridobil in ktero nam je sveti Duh v svetem ker- stu prikazal, ktern nam resnico kersan- stva edino v sveti katolski cerkvi do- deluje, edna prostost greha in prelom- lenja zapovdi božjih, edna prostost, kte- ra le edino v čednosti in v obderžanj« milosti svetega kersta obstoji. To pro¬ stost v sainicnein stanu ohranitije volja božja in naša nar svetejša dolžnost in vso bodenje in skerb moreta kersans- ki mladenč in kersanska devica k temu obernili, da resnično prosta in ledicna cres vso svojo žii vsi ljudje v zakon je, ker ne stopijn ij v duhovni stan, 481 pred Bogom ostaneta, prosta greha in vsega hudega, prosta sveta in njego¬ vega lisca in njegove praznote. Da v samicnein stanu resnično in edino osreeno prostost, ktera vprosto- sti greha in vsega hu dega in v posest¬ vi posvečejoče milosti, čednosti in ne¬ dolžnosti obstoji, ohranimo in zderži- ftio, tako moramo: I) Cres hudobne nagnenja gospo- dnvati, ktere skoz večkratno vdovol- jenje pohotnost postanejo, in njih per f ierv h nagibih iz serca izdreti. Kdor rah- o lulko zaduši, bo se le malo perspra- vlenju taiste trudil, kdor pa semenja hudobnega da globoko korenje izpusati, kdor pervib nagibov napuha in praznote, Serditosti, nepoterpljivosti, hudovoljno- sti, nevosljivosti, skoposti, nepokornosti, neljnbnosli do drugih , občutkov slad- nosti, sovrazenja in neprijateljst\a ne preoblada, bo sužnik teh grehov. Kdor se iz mladosti privadi, povoljno, raztro- sljivo veselje, jigre, ako so nedopušene sij celo grešne, sebi zavdariti, bo prost Ostal razuzdanosti in razdivjanja občut¬ ljivega razveselvanja in hudob telesnih; kdor se potrudi, večkrat iz ljubezni do ^ogasebiceio dopušeno veselje odreeti, 21 482 in kaj zdaj n o živi e nje ima nepovolnjega in grenkega, iz rok božjih poterpežljivO' in krotko sprijeti, bo po polih čednost* in bogaboječnosti hodil, in ne bo svoje prostosti zgubil. Kdor pa svoje nag' nenja in pohotnosti vboga. in se hudob' nih navad privči, bo suženj svoje po¬ hotnosti; kdor greši, bo hlapec greha- „Ako moj učene bili hočeš,“ pravi Zve¬ ličar, „tako samega sebe zatajaj in mene nasleduj.“ 2) Moramo prosti biti tega sveta in bedastoč ljudi. Kdor perve postave in hudobne izglede tega sveta nasledn¬ je, njegove hudobne šege in navade obleče, kdor perložnosti k grehu ise r in se skoz obljube in groženje hudob¬ nih zapeljati posli, zatere svojo zlato, nebeško prostost, bo sužnik tega sveta in njegovih hudob in bo z vervmi zve¬ zan, kterih ne bo tako lehko mogel raztergali. Oh kolike jezera ljudi ob¬ jokujejo svoje norosti in grehe, zgn- biček svoje prostosti in nedolžnosti, k* se ne da popraviti, ker so se dali od sveta in njegovih obljub, njegovega ve¬ selja in razveselvanja zmotiti in v blod¬ nost perpraviti! Mi smo se svetu, nje¬ govi praznoti in gizdosti odpovedali, k** 483 smo oblačilo nedolžnosti v svetem ker- stu oblekli; le pogosto se na kersfno objnbo spomnimo, in taisto vsak dan ponovimo pred Bogom. 3) V ledienem stanu le moramo ho¬ teti Bogu in našim slišati, in vse grešne in nedopušene zaveze, sosebno z drugim spolom, certiti in se njih varvati. Lev Bogu je naša prostost, v hojenju pred njim, v vervanju v njegovo vsegana- Zoenost, vsegavedejoenost, pravičnost, svetost in vsegamogocnost, v zavupanju v njega, našega Odrešenika in Zveli¬ čarja, v mišlenju na njegovo brezkončno ljubezen, skteroj nas je st varil, greha in večne smerii rešil, in v svetem ker- stu posvetil, s kteroj še nas zdajspremla, in še se vsak dan za nas per sveti mesi daruje in nas v svetih sakranientih po¬ svečuje in razlehkoti in krepča , borno greha prosti ostali in v ljubezni do nje¬ ga in do vseh ljudi prirasli. „Spomni se tvojega stvarnika v dnevih tvoje mla¬ dosti,“ pravi sveti Duh, prej ko cas rev- S; ne pride, in se leta nabližajo, od kle¬ jih reci moraš, da se ti ne dopadejo.“ “7- Stariši in naprepostavleni so skerb- čuvaji, vidljiv i Angelji, ktere je Bog Postavil, da vse hudo od telesa in duše 21 * 484 odvernejo, in vse dobro njim izročenih pripravijo. Posluhni njihove zvelicanske opomembe, njihovo ljubeznivo svarenjc pred budim, njihovo zdrainlenje k do¬ bremu. „Kdor očeta in mater posluje bo dolgo živel, in dobro mu pojde n« 1 zemlji, 14 govori Gospod. Kdor ne po- sluhne starišov in naprepostavlenih, ne vsliši njihovih besed, kdor se klu- buvaje od njih oberne, in grešne za- < veze stori, kdor njihovo tovarsenje in pajdaštvo zapusti, se njegove pricijoO' nosti ogible, in tovarsenje in pajdaši' 0 grešnikov iše, bo skoro nedolžnost 1° čednost zgubil in pogublenje nadobif- 4) Dušo moramo z vsem koristniki in basnovitim znanstvom in serce z vse' mi čednostmi okincati. V ledicen sta ff nas je Bog. postavil, da se k drugem* 1 stanu in k pozneji pridočnosti piprav- * lamo. Vsakemu je Bog dodelil pam^ in razum k posvojenju potrebne ved¬ nosti. Človek tedaj mora.svoje priklad" nosti izobraziti, da bo k enemu opi' a ' vilu in stanu prilicen. Sosebno je nje" gova dolžnost se učiti resnice svete ve¬ re, ktere je Bog k njegovemu večne¬ mu zveličanju razodel, ktere je edino- rojeni Sin božji z nebes prinesel, 10 485 ^tere so njegovi aposteljni predgali in ktere sveta cerkva vuci, prav spoznati. Vsa vednost in znanstvo brez spoznanja in vednosti večnega zveličanja nie ne basne, in nas greha ne varje. Da Bo¬ ga in njegovo nar svetejšo voljo spoz¬ namo, k temu nas je stvaril Bog in v tem obstoji, pravi Zveličar, večno živ- lenje. Vednost pa brez čednosti napu- < bava in izgizda. Zato je ali potrebno, da si čednost posvojimo, sosebno poniž¬ nost, temelj (grunt) vsake čednosti, pokornost, ljubezen do Boga in ljudi, krotkost, poterpljivost, čistost, trez¬ nost, vzderžnost, mir, dobrotljivost, Vsmilenje, resničnost, zvestobo, vero, Zaupanje, zanesljivost, otročki strah božji, ki je začetek modrosti. „Ko lep je cisti rod v (čednosti) svitlobi; njegov * ®p°min je nevmerjoci, in je od Boga in ljudi sliman. Ce je nazoči, tako ga ljudje nasledujejo, ako iz pred oci znikne, tako ga močno pozeljo, večno se z vencom pi’eobladanja raduje, in plačilo za boje ^vtepene čistosti zadobi.“ Modr. 4,1. Kdor se za vednost in za potrebno znanje Zveličanja ne potrudi, in si ne perzade- Va > čednost dopolnjavati, bo skoro su- 486 zen vtragljivosti, rnerlev ud na telesu Jezusovem, nerodovita mladika na nje' govem tersu, neliasnovit človek v družbi cloveeji, in za čas in večnost nesrečen- 5) Delavnosti se moramo privaditi* ker k delu je človek stvaijen, in od svo¬ jega stvarnika z močmi nadelen. Delav¬ nost hudobe varje; lenoba je vseh hu¬ dob začetek. Jeli ni bila ura brez de¬ la, ktera je brumnega Davida kralja* moža po volj; božji, v greh pripravila? Poklič se človek moči ima, naj njih k d<-lu in opravilnosti obrača, in greha poznal ne bo. Mladenči in device ne bi nedolžnosti nikolj bili zgubili, ne bi tako globoko bili v greh prepadli, akobisc bili nekteremu poslu izdali- V urah bre® dela se zaderžavamo v hudobnih mislih* hudobne misli pa hudobno poželenje ro¬ dijo, in iz hudobnega poželenja greh izvira, greh pa smert zavda. 6) V samičnem stanu se sosebn 0 moramo k ohranenju nedolžnosti in pro¬ stosti serca pred grehom, pobožnosti va¬ diti, ktera obstoji v goreči, večkratni j 0 pobožni molitvi, v pazljivem poslušanj' 1 besede božje, v predgah in kersanskih naukih, v spostuvavnem zaderžanju p'*, 1 sveti mesi, v večkratnem in vrednem pr 1 ' 487 jefjn svetih sakramentov, v otrockem in brumnem spoštovanju nar srečnejše Device in Matere božje Marije, svete¬ ga Angelja variha in drugih Svetni¬ kov božjih. Kdor se v veri in v duhu inole z Hogom sklene, in k dosegnenju milosti božje Marijo in Svetnike božje na pomoč klice, ne bo tako lehko v greh in hudobo prepadnil, in milost in prostost otrok božjih zgubil; kdor pa ne moli, se poslušanja božje besede in svete mese zogible, in prijetje svetih sakramentov vnemar pusa, bo skoro sužnik svoje pohotnosti, greha in sveta. Spoštovanje Matere božje Marije in vseh Svetnikov nas močno podbada, tudi njihove izglede nasleduvati, ker bi brez nasledvanja naše molitve zastojn bile. V samicnem stanu se prostost otrok božjih, ktero resnica in milost dodeluje, in ktera v prostosti pred gre¬ hom in v čednosti obstoji, za človeka zgubi, ako svoje pohotnosti in nag- nenja vboga, ki ga k grehu vabijo in v greh zapelajo. Nagcienje k hudemu in lenoba v dobrem sta znotrajna so¬ vražnika nedolžnosti in čednosti; ako človek hoče prost in samieen bili, tako mora vladati in preobladali. Na dalje 488 mu svet, literi ga obdaje, to prostost s siloj vzeme, kteri skoz svoje vmet- nosti zapeljavanja in skoz svojo pohuj¬ šanje njega kpreiomenjuzapovdi božjih podbada, in vse poskusi, nedolžnost za¬ peljati. Tega zvunajnega neprijatelja moramo bežati, alj mu pristop zapah¬ niti, njegovim pogovorom uha, njego¬ vemu pohujšanju očesa zapreti. Zadnic pase tudi trudi hudič,naš nevidljivisovra¬ žnik, kteri ko dereci oroslan (lev) okol bodi, nam iz serca zdreti prostost milosti, ker se ali nagnenja k hudemu in le¬ nobe k dobremu, ki je v nami, posluzi in v sercu greh zbudi, alj si hudobne do- polnjavce svojih naklepov izvoli, ki nas obdajo, in njemu služijo; njemu se mo¬ ramo, ko nas sveti apostelj vuci, v veri sopei staviti. Beseda božja je mee, kte- rega poprimemo, da se proti skušnja¬ vam peklenskim bojujemo, in čednost obranimo. — O naj bi v Iedienem stanu sovražnike našega zveličanja spoznali in n aj bi se njim z vso močjo sopersta- vili. Srečni so vsi, kteri sveto ti stan zderžijo, v nedolžnosti serca Bogu slu¬ žijo, in resnično prostost ohranijo. Ka¬ ko tolažno se bodo v poznejib letali na ure mladosti vgledavali, kakši mir bodo v smerti obcutli, ako so vsakega dne smertnega greha prosti ostali! Bog nam milost da, nas krepča, nam pri- pomaguje, da v svetosti in čistosti ser¬ ca pred njim hodimo; on je nas hrani¬ telj; on bo tudi enkrat naša plača. Kak- šega preštimavanja in poštenja staker- šanski ndadenc in keršanska devica vredna, ako nezakonski stan lepo der- žita, in prostost svojega serca, svojo nedolžnost in čednost ohranita, kakše sramote pa, ako zagrešita. Dopadenje in blagoslov božji in dobro svedoctvo serca bo nju v njuni nedolžnosti razve¬ selilo. Pomislimo besede našega Zve- Ijicarja: „Kaj pomaga človeku, ako ves svet pridobi, pa na svoji duši kvarter- pi ?“ Njegova beseda je večna resnica, dobro si njo v serce vtisnimo! Petdeseto poducenje. Od zakonskega stana- L Ko je Bog v novem zakonu duhov¬ ni stan vredil, da ljudi po njihovem roj- 490 sivina taj svet v otroke božje in erbiče nebeškega kraljestva skoz sak ramen t svetega kersla prerodi, in njih v vidljivo kraljestvo svete cerkve sprime, skoz daritvo svete inese in razdelenje dru¬ gih sakramentov taiste vedno posvečuje, skoz nauk, poducenje in svarjenje vspo- znanjn in službi božji vižati in po poti zveličanja pelali, tako je že nar mo- <1 rejsi in nar ljubeznivejši Stvarnik v paradižu zemelskem zakonski stan —• uno nerazdružljivo zavezo med očetom in materjo v nar svetejši in nar zvestej¬ ši perjaznosti postavil, da bi eloveeji rod na zemljii zderžal in pomnožil, in da bi iz prebivavcov zemlje prebivavce za nebesa izredil Bog je stvaril člo¬ veka po svoji podobi; moža in ženo je on stvaril in njn blagoslovil govorec: ,,Rasi.ta in množita se in napolnita zem¬ ljo !“ Gen. 1, 28. V ti sveti zavezi sklenjena mož in žena moreta eden dra¬ gemu k pomoči in tolažbi biti v nadlo¬ gah , trudili, delu in skerbi živlenja; skoz ti častivreden stan bi se mogla ne- porednost, greh in razuzdanost v elo- veejim družtvi zatreti, red zložnost in čednost povišati. K.o pa se je človek zkoz greh od Boga ločil, so se na sko- 491 rom tudi v tem od IJoga posvečenem stanu žalostni nasledki greha perkazali, in dogodbina ljudi nam kaze kako je per ajdih in tudi judih pervena čistost in svetost tega slana v zgubo prišla in ne- porednost nastala. Sin božji, Odrešenik in popravlja¬ vec izpridenja skoz greh, je tudi taj sveti stati v svoj perveni red, in v svojo perveno čistost drugoc nazaj pripelal, in ga je v svoji sveti cerkvi za nera- združljivega odločil: „Karje Bog zve¬ zal, ne sme človek razvezati,“ je djal on, in ga je k sakrameniu povzdig¬ nil. On je hotel, da bi zakonsko vezilo 'zvesta podoba bila njegovega zedinenja s svojoj cerkvoj. Kaj je Kristus svoji sveti cerkvi, in kaj je cerkva svojemu božjemu vstanovniku, lobi mogli zakon¬ ski ljudi v svetoj ljubezni en drugimu bili; kako on nerazdružljivo s svojoj ne- Vestoj ostane zedinjen, tako tudi mo¬ rejo Zakonski z nerazdružljivim vezilom Zedinjeni biti. K izpolnjavanju svojih Svetiii dolžnosti do en drugiga v vseh prilikah živlenja in sosebno v nar ime- ‘ntnejsem in nar svetejšem opravilu iz- p ejencenja otrok njim ne bo njegove so- ee W milosti, njegovega sosebnega 492 pripomaganja pomenkalo, brez klerega nikol ne zamorejo zakonski svojih dol¬ žnosti dopolnili, težkoc, trudov in ter- plenja svojega slana podnesti, in v ne- razdružljivem zedinjenju, v nar zvestej¬ šem prijateljstvu, ktero so si pred Bo¬ gom s prisego obljubili, do konca svo¬ jega živlenja obstati. Vnastoplenju tega svetega stana noče Zveličar svojih za¬ pustiti, ampak njim hoče skoz svojo milost pri temu nerazdružljivemu vezilu na pomoe priti, uno cresnatorno ljube¬ zen v njihovem sercu skoz svojega sve¬ tega Duha pomnožiti, ktera le edino nikolj ne obmaguje, in ktera ljudem moc in krepcnost dodelnje, se cres svoje nagnenja in pohotnosti vojskuvali in gospoduvati, v vsakdenem opravilu te¬ ga živlenja zvesto obstati, dolžnosti sta¬ na vestno dopolniti, in svojega bližniga ljubiti. Zato sveti apostelj Pavel zakon imenuje veliki sakrament, pa le v Kri¬ stusu in v njegovi cerkvi. Ta ljubezen edino človeka terdno z Bogom in z bliž- nitn zveže. Brez te milosti nebeške sre¬ čen zakon ni mogočem Vsako natorno donagnenje, vsako prijateljstvo znikne, ki se le na slučajne reci složi; le vezilj ki se edino v Bogu in z Bogom sklene, 493 terdno obstoji, in taistega nobena clo- vecja moc ne more razdražiti. Le lju¬ bezen, ki od Boga pride, nic hudega ne misli, je poterpežljiva, dobrotljiva, nezavidna, nedela nepametno, ni giz- dava, ni easti zelena, ne ise samo svo¬ jega, se ne da razserdili, se ne veseli Krivice, pa se veseli resnice, vse pre¬ nese, zaupa, preterpi, in nikolj ne jen- ja; in to ljubezen Bog hoče v sercu za¬ konskih skoz sveti sakrament zakona razlijati, in kaj je zakonskim potreb- nejsega, ko ta ljubezen. Jeli oni ne so dolžni z celega serca za to milost vse žive dni Boga milo prositi, in si z vseh moči perzadevati, da bi se taiste vred¬ ne storili! — Pa oh žalost, kako sla¬ bo perpravleni stopijo ljudi v ti stan, kako Iehkomisljivo, večkrat tudi v gre¬ hu in hudobi spreživijo nekleri dneve svoje mladosti, in kako nespokorjeni nekteri pristopijo k prijetju svetega sa- kramenta zakona! Odtod tedaj toliko nesrečnih zakonskih zavez, toliko ter- plenja in nesreče v tem stanu , toliko solz in nadlog! II. V ti stan, ki ga je sam Bog k sreči clovecjega roda odločil, stopita v ker- 491 sanski cerkvi le dve ledicne osobe, mož in žena. Kavno ko je le en Kristus, in le ena resnična cerkva, tako sme v zako¬ nu kristjanov le en mož in ena žena biti. Oba pa moreta ledicna , to je , prosta biti, in sicer moreta prosta biti vsake¬ ga začetega alj resnično obljublenega zakonskega vezila, prosta primoranja in sile, ker je zakon prostovoljna oblju¬ ba nerazdružljivega vezila; prosta pre- grešk, ktere bi vzrokuvale, da bi dol¬ žnosti stana ne bi zamogia izpolnjavati, prosta vkanljivosti in blodnosti, prosta sužnosli in silnega odpelanja, prosta telesne alj dušne rodbine in svakšine, prosta vsake storjene obljube devi.štva, prosta velikih hudob. Ako bi ženina alj nevesto eden alj drugi iz med teh za- deržkov vezal, tako bi ne mogel taisti na veljano vižo v zakon stopiti; ko naj prej bi se mogel razvezik in dopušenje od cerkve doseči. !)alje obe osobi mo¬ rale veljano keršenibiii; ker sveti kerst je pervi in nar potrebnejši sakrament, brez kterega človek ne more nobenega drugega prijeti, tudi ali ne zakona. Pa še ni zadosta k zakonskemu vezilo, ako je človek skoz sveti kerst kristjan po¬ stal, ampak on tudi mora resnice ker- 495 sanske vere poznati, in z čednostmi kristjana nakinčen biti; zakaj kako bi zamogdi zakonski ljudi kersansko živeli in svoje otroke po kersansko izredili, ako bi njim resnice svete vere, nauki svete cerkve neznani in kersansko ziv- lenje ptujo bilo? ravno tako želno in potrebno je, da v eno cerkvo in k eni veri slišala; zakaj kako bi mogla složnost pameti in serca obstati, — ktere tako tnocno kersanski zakon terja, ako so zakonski v nar imenitnejsi reci, v sveti veri in v castenju lioga.m; zložni? Ako na edno in ravno taisto vižo Uoga ne častijo in ne ljubijo, tako je tudi ne mo¬ gočno, da bi kersanska ljubezen med njimi močna in terdna bila. Zavolj tega je tudisveta katolska cerkva, tako močno skerbna mati za zveličanje svojih otrok, svojim vernim iz pravičnih zrokov pre¬ povedala zakonsko vezilo z drugmver- jocimi, in je to za nedopušijivo spoznala. Katolska zakonska osoba skoz taksi zakon svojo vero in dopolnjavanje taiste v službi božji in vero svojih otrok in zaroda v nevarnost spravi; ona sramo¬ tenju in osmehnvanjn drugoverjoee ose¬ ke ne vjide; ona bo zavolj eloveejega porajlanja večkrat opustila sveto vero 496 očitno spoznati, in na tem potu bo, ato ravno vse vere ne zgubi, deno mlačna in nepridna v dopolnjavanju taiste po¬ stala in bo svojo in svojih večno zve¬ ličanje v nevarnost, spravila. Vsakdašno živlenje nain od te resnice daja nar ža- lostnejse izglede. Jeli pa se katolška osoba skoz taksi vezaj ne poda vnevar- nost, da drugoverjoca osoba zakonski vezaj razdraži in se od nje loči? Kako lehko se kaksi zrok k razvezanju zako¬ na najde! (tam namreč, kjer je ena osoba zakonska v katolski, druga pa v kteroj drugi kersanski veri.) Drugo¬ verjoca osoba zakonsko vezilo za raz¬ dražljivo derži, in ona se lehko drugoc v zakon poda, kaj je katolski osobi ne mogočno, dokler druga zakonska osoba živi. Od nekdaj že je sveta cerkva le nerada takse smesane zakone (osob ra¬ zlične vere) dopustila, in le tedaj je holla blagoslov in sklenjenje taksih zakonov z drugoverjocimi svojim vernim pripu¬ stiti, ako je gledaje na sveto vero in na dopolnjavanje taiste ne bilo nobene ne¬ varnosti, ako je obljuba bila storjena vse otroke v sveti katolski veri izrediti, in ako se je zavupanje viditi dalo drugo- verjoco osobo k pravi veri spreoberniti* 49 ? Kako sc sveta cerkva veseli, ako se za¬ konske vezila med svojimi vernimi skle- njujejo, in svojo veselje skoz verno ob¬ hajanje vedoč da, ker se skoz to število njenih otrok in izvolenih množi, tako se ona žalosti, ako eden iz med njenih udov z enim drugoverjocim vezilo za¬ konsko sklene, in dopusti otroke v dru¬ gi veri izrejeneiti. Ona prepoveduje per faksih zakonih svojim služebnikom vsako veselje in blagoslovlenje. Ka¬ ko se ne hi žalostila kdar vidi, kako eden iz med svojih otrok skoz časne dobičke alj pohotnost o.^leplen, sveto vero, ktero je Sin božji razodel, skoz svoje svete čudeže poterdil, in skoz svojo in skoz kerv toliko marternikov zapečatil, ktero so zvesto ohranili in nam izdali, skoz takso djanje zataji, in ti dragi dar iz nebes, ti neprecenjen zaklad svojemu zarodu prikrati in od¬ vzeme, si skozto vest obteža, kterabo cres kratko alj cres dolgo svoj glas povzdignila, se prijetja tega in drugih svetih sakramenlov nevrednega stori in si nesrečno sinertuo uro pripravla? Kak- sa pokora je k sbrisanju taksega djanja potrebna in kako redko vidimo takso stopinjo obžaluvati! Cerkva opominja 18 498 n svari svoje verne vsaki cas pred tak- šiini zavezami, in srečen je, kteri njeno opominjanje in svarjenje sliši in svojo dušo resi! O naj hi vsi verni besede Odrešenika dobro premislili: „Kdor me¬ ne pred ljudmi zataji, tega bom tudi jaz pred mojim Očetom v nebesah zatajil; ravno tako besede: Kdor to živlenje ljubi, bo večno zgubil, kdor ga sovraži, bo večno živlenje zadobil.“ [Vaj bi res¬ nico premislili: „Kaj človeku pomaga, ako celi svet pridobi, pa škodo na svoji duši terpi?“ III. Ako se v zakonskem stanu ljudje blagoslova božjega in srečnega živlenja, milosti iz nebes m mira zavzivati ho¬ čejo, tako njim je potrebno, da se v le- dicnem stanu greha in razuzdanosti ogiblejo, čednost in strah božji ljubijo, stariše in naprepostavlene poštujejo in ljubijo in Boga za pomoč milo prosijo. Kdor dneve mladosti v grehu in hudobi preživi, se do stanšov, bratov m sester in naprepostavlenih brezljubno in ne¬ pokorno obnaša, alj si celo skoz greh pristop v zakon pripravi, taisti nikolj ne more in ne bo srečen v tem stanu. 499 Zakon je v sveti katokski cerkvi en sa- krament, in zavolj tega tudi por pri¬ jetju cisto vest terja. Bog zakone veže. „Kdor pa sme na breg Gospodov iti, kdor v njegovih šatorih prebivati, kdor njegov blagoslov doseči, ko un, ki ima ciste roke in cisto serce ?“ Vsaki se te¬ daj mora skoz vredno prijetje skrivno¬ sti svete pokore in skoz sereno zedin¬ jenje z Bogom v nar svetejšem oltarskem sakramentu k svetemu sakramentu za¬ kona pripraviti. Kdor z grehi obteža- noj vesljoj lehkomisljivo in nepripravno k ollari stopi, da bi zakonsko zavezo pred Bogom sklenil, bo to sveto skriv¬ nost nevredno prijel, bo se z novim smertnim grehom vkraj podal, in bo blagoslov in milost božjo od se odver- nil. Zavolj nevrednega prijetja svetega sak ra m en ta zakona toliko nesrečnih za¬ konov, toliko nadlog, terplenja, solz in tolžvanja zagledamo, ker se ne najde lebko veeega greha, ko je v hudo obra¬ čanje presvet igasakratnen la, in Bog že ti greh pogostoma v tem živlenju kaštiga. Per prijetju tega svetega sakramenta tudi ljudi morejo nauk svetega apostel- jnadopolniti: Skušaj se poprej.“ Sreča v zakonskem stanu pa deno ne obstoji 500 samo v posestvi zvunajnih slučajnih re¬ ci, alj v posestvi časnega premoženja, alj v posestvi bogastvu , časti in inienitosli, alj v zavživanju časnega ve¬ selja in razveselvanja. Per voljitvi oso- be, s kteroj kdor pred Bogom vneraz- • družijivo vezilo zakona stopiti hoče, naj tedaj ne gleda samo na slučajne in zvunajne prednosti, ne samo na bogast¬ vo, lepoto, imenitost, prikladnost, slan in starost, in se naj ne da od 1e