< AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI NO. 86. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, JULY 22nd, 1929. LETO XXXI VOL. XXXI. Davki so nižji nOČIM MESTO HRANI, PA ZAPRAVLJAJO RAZNE DRŽAVNE OBLASTI Vlada kuha žganje ZVEZNA VLADA BO NAROČILA ŽGANJARNAM ŠEST MILIJONOV GALON Eden ali drugi lastnik hiše, lota ali posestva se pritožuje, da so davki večji kot so bili leta nazaj. In to je resnica, kajti zaeno s podražitvijo vseh drugih predmetov so se tudi državne potrebščine podražile, in kdo drugi bo plačal podraženje kot pa davkoplačevalci. Toda do,čim so se zadnjih deset let podražili davki za državne, okrajne in šolske potrebščine, so se pa davki za mestno vlado v Clevelandu znižali, zlasti so se znižali zadnjih pet let, odkar načeljuje mestni vladi manager Wm. R. Hopkins. Pri tem je treba pomisliti sledeče : Če vi posedujete hišo ali zemljišče, plačate davek od tega. Ta davek sprejema državna oblast, ne pa mestna oblast. Vi plačujete državi davek. Zato se pa davčni urad ne nahaja v City Hall, ampak na državni sodniji, ob jezeru. Ko dobi država vaš davek, tedaj ga razdeli: toliko gre za šole, ki so pod državno kontrolo, toliko gre za okraje, za ceste, za državno upravo, in gotova svota je konečno dana mestu, da ima za svoje potrebe. , Mesto niti davka ne sme pobirati, niti vzeti kolikor hoče, pač pa kolikor je predpisano od države Ohio. Poglejmo kaj pravi tozadevno uradna tabela: Leta 1922 smo plačevali državi od vsakih $1000 vrednosti $24.60 davka. Od tega de narja je v.zelo mesto $10.56. država pa $14.03. Leta 1923 smo plačali davka $24.90 "od $1000 vrednosti. Država je vzela od tega $14.30, mesto je pa dobilo $10.59. Leta 1924 smo plačali $24.20 davka od $1000 vrednosti. Država je vzela $13.83, mesto je pa dobilo $10.36. Leta 1925 smo plačali $21.90 davka od $1000 vrednosti. Mesto je dobilo $10.00, država je pa vzela $11.90. Leta 1926 je znašal davek $23.10 od $1000 vrednosti. Država je vzela $13.07, mesto je dobilo $10.03 Leta 1927 je znašal davek $24.10 od $1000 vrednosti, in država je vzela $14.22, mesto je dobilo $9.87. Leta 1928 je znašal davek $25.00 od $1000 vrednosti. Država je vzela $15.03, a mesto je dobilo $9.96. In za leto 1929 znaša davek $25.30 od $1000 vrednosti. Država vzame $15.70, mesto pa dobi samo $9.59. To so uradne številke. In te številke nam jasno kažejo, da mesto dobiva manj denarja, manj davkov, ker ima skrbnega gospodarja Hopkinsa; pa državni uradi drugje zapravljajo tako, da čeravno mesto manj potrebuje, pa drugi zapravljajo, da se davki večajo. Če bi imeli po ostali državi enake gospodar je kot je Hopkins v Cleve- ». landu, bi se davki znižali kot so se znižali v Clevelandu za mestne potrebe. -o- O Kakih 10.000 Čehov je prisostvovalo koncertu v Gordon parku zadnji teden. Igralo se je večinoma češke komad?. . Washington, 20. julija. Prohibicijska postava zahteva od ameriške vlade, da ima vedno na razpolago dovolj veliko množino žganja, ki se potrebuje .za zdravniške svr-he. In ker so se začele zalo ge žganja po raznih ameri ških skladiščih nekako manjšati, namerava zakladniški oddelek vlade določiti dan, kdaj se prične žganje zopei kuhati in destilirati. Vlada le pričakuje še poročil iz posameznih mest glede količine žganja v raznih skladiščih, in bo potem nemudoma naročila novo žganje. Smatra se, da zdravniki predpišejo vsako leto "bolnim" Amerikan cem približno 1.500.000 galon žganja, in dne 30. junija. 1923, je bilo v vseh ameriških skladiščih samo 10.000.000 galon na razpolago. Po sedanjem naziranju zakladni-škega oddelka vlade bo osta lih 8.500.000 galon vporablje-nih tekom pet let. Ker pa vlada zahteva, da mora biti žganje najmanj štiri leta vle-žanc, predno pride v promet v medicinske svrhe, se bo moralo začeti letos z distilacijo, ker sicer bo žganja zmanjkalo. Vlada bo dala štirim ali petim velikim distilarnam, da nakuhajo v letošnjem letu približno šest milijonov galon žganja, ki se potem, ko je gotovo, izroči vladi v shrambo in oskrbo. 21 BELA DIJAKINJA POROČI ČRNCA. New York, 20. julija, '.etna Edith Sproul, hči neke ga fotografa, ki študira na Columbia univerzi medicino, se je poročila danes .z 22 letnim dijakom Jerome Peterson, ki je črnec in tudi študira medicino na isti univerzi. Mladi črno-beli par ima od nevestih starišev dovoljenje za poroko. Oče neveste je izjavil, da nima absolutno ničesar proti zakonu. Peterson je sicer "fest fant," ki ni kriv, da nosi črno kožo. In če mu bo treba pomagati, mu bo ce lo pomagal. Obširne vojne priprave Kitajcev in Rusov. Amerika skuša ustavili vojno Peking, Kitajska, 20. julija. Kitajska vlada zbira čim-dalje večjo armado na rusko-kitajski meji. Kitajske čete prihajajo proti Pogrančinaji, obmejnem mestu, kjer je terminal kitajske Vzhodne železnice. Ena infanterijska brigada je sedaj zbrana pri tem mestu, poleg tega je bilo tja odposlanih iz Kirinal 1500 vojakov in en artilerijski regiment. Večji del posadke i? Harbina je bil poslan na me jo. Poročila prihajajo, da je prišlo med ruskimi in kitajskimi četami že do več prask na meji, in da so Rusi že osvojili eno kitajsko mesto, toda ruska vlada v Moskvi zanika ta poročila. Ker se mesto Pogrančinaji nahaja na ruskem ozemlju, se najbrž sklepa, da so Rusi pregnali Kitajce iz tega ozemlja in mesta in da skušajo dobiti kon trolo železnice v svo'je roke. Medtem pa prihajajo poročila, ki zatrjujejo, da Rusi niso leni, pač pa da z vsakim dnem pošiljajo nove čete proti mandžurski meji. Zlasti se vrši koncentracija ruskih čet v bližini mesta Manchuli. Štiri ruske vojne ladije-top- ničarke so se pojavile ob ustju rek Amur in Sungari, nakai ie kitajska vlada poslala v bližino šest svojih topničark. Vsi ruski diplomatični uradniki so se umaknili iz obmejnih mest, enako tudi kitajski konzularni uradniki. Stroga cenzura prevladuje v vseh obmejnih mestih. Vo jaški opazovalci v teh krajih so mnenja, da Rusija ne bo začela takoj z napadom, pač pa bo udarila na mestu, kjer Kitajci najmanj pričakujejo napada. Gre se radi kontrole kitajske Vzhodne železnice, katero kontrolo so Kitajci odrekli Rusom, za katere je ta železnica ogromnega pomena. Da se je Rusija že več mesecev pripravljala na enake dogodke, in da je bila prepričana, da mora priti do preloma med Kitajsko in Rusijo, naznanjajo poročila iz Rusi je o obširnih vojaških pripravah. Mnogo postranskih množi ta armada lahko na 4. 000.000 mož, toda sibirska železnica ne more prepeljati iz Rusije na kitajsko mejo več kot 150.000 mož vsak mesec zaeno z živežem, topovi in ostalo vojno opremo. Washington, 20. julija. Tu se poroča, da so Zedinje-ne države pripravljene, da preprečijo vojno med Kitajsko in Rusijo. Državni tajnik Stimson je opozoril poslanika kitajske vlade kot tudi indirektno je pozval rusko vlado, rekoč, da je Kitajska in Rusija podpisala Kellogg pogodbo, glasom katere se obe vladi zavežete, da ne začnete vojne, predno se stvar izroči posebnemu razsodišču. Državni tajnik Stimson pričakuje, da bo kitajska kot ruska vlada spoštovala svoj podpis in ne bo .začela z vojno. V splošnem se v glavnem mestu Zed. držav ne pričakuje, da pride do resne vojne. Strašna tragedija OČE UBIL OTROKA, HČI UTONILA, MATI IN OČE STORILA SAMOMOR prog ob sibirski železnici je Niti Kitajska niti Rusija nima 1*1 1 X___ _____ I Ik /<] n M n n i n /-Jf» V-\ Hf>nQ?f1 A X ; A ("1 I I O bilo zadnje čase zgrajenih, nove brzojavne in telefonske zveze so bile napeljane. Rus ka armada šteje danes okoli 600.000 mož, in v slučaju splošne mobilizacije se po- denarja, da bi uspešno vodila vojno, in denar je prva potre- prepričana, da bo moralo priti do konečnega sporazuma med Kitajsko in Rusijo. ŽENSKE SO V VEČINI BUTLEGARICE. Texarkana, 20. julija. 70 procentov vse butlegarske trgovine v državi Arkansas oprayljajo ženske, se je izjavil zvezini prohibicijski admi nistrator, ko je včeraj aretiral 14 žensk, 7 belih in 7 črnih, ker so prodajale mun-šajn. Dosedaj imajo v zaporih stotine žensk. O Kdor ni lansko leto volil, ali kdor je od lanskega leta postal 21 let star, ali je dobil od novembra, 1928, državljansko pravico, ta se mora registrirati 9. avgusta, ako hoče voliti. Vsem drugim se pa ni treba registrirati za volitve, ki se vršijo 20. avgusta, in pri katerih se bo glasovalo radi spremembe mestne vlade. G Mr. Mirko Vehoyec nam sporoča iz Nuevo Laredo, Mexico, kjer se mudi, doklej ne dobi dovoljenja iz Zed. držav, da lahko pride sem, nam naznanja, da je dobil $8.00 ček, katerega smo mu poslali Pozdravlja vse svoje rojake. O Pri slovenskem trgovcu A. Anžlovarju ,lahko naročite sedaj plahte ali blenkete kot si sami izberete. Plačate $1.00 takoj, drugo pa na mala odplačila. Poglejte oglas. O 123 oseb je bilo letos ubitih od avtomobilov v Clevelandu. O Neki jako premeten slepar je te dni osleparil razne elevelandske protestantovske pastorje za približno $15.000 na ta način, da je izdajal ponarejene bančne čeke s podpisom pastorjev. Nastopal je v mestu po raznih protestan-tovskih župniščih kot "Rev. James Shear," in skoro vsi so mu slepo vrjeli. Osleparil je tudi Rev. Southwella za $250. Rev. Southwell je vrhovni paša vseh suhačev v Clevelandu, in da ga je lopov osleparil za $250.00 je sicer žalostno dejstvo, toda če bi bil Rev. Southwell nekoliko bolj "moker," bi se ne dal speljal na limanice. O Iz Ely, Minn, je dospel pred par dnevi v Cleveland Mr. Frank Ule. Začasno je gost pri svojem sorodniku Mr. Frank Lunka na 15413 Lucknow Ave. Mr. Ule namerava ostati stalno v Clevelandu. Dobrodošel! O Znameniti francoski general Gouroud, vojaški poveljnik Pariza, je dospel pretekli pondeljek v Cleveland, kjer je na grobu Myron T. Herricka položil venec v ime nu francoske vlade. O Mestna uprava je kupila polnokrvnega bika za mestne farme v Warrensville. Žival je dragocena, kajti plačali so $1250. RAKETA POSLANA NA LUNO NI USPEŠNA. Worcester, Mass., 20. julija. Raketa, katero je izdela! prof. Robert Godard od Clark univerze, in katere namen je bil poslati jo na mesec in ob enem s pomočjo rakete dognati zračne razmere v vse-mirju, je bila včeraj izstreljena v bližini tgea mesta. Iz strelba rakete je bila tako močna, da se je slišala dve milji daleč, nakar je raketa lik gorečemu meteorju brzela proti oblakom. Toda le za malo časa, ker že v prihodnjih par minutah se je raketa vr nila na zemljo — v posameznih kosih. Raketa je bila 9 čevljev dolga in 28 palcev v premeru. In sedaj vemo to liko kot prej kakšna je luna URADNO NAZNANILO. Vsem članom Jugoslovan ske matice v Clevelandu in drugod se s tem naznanja, da se bo vršila posebna seja odbornikov in članov J. M. sredo, 24. julija, ob 8. uri zvečer v poslopju Internationai Savings & Loan Co. (direk torska soba). Kdor ima po ravnati kake račune, naj pride na sejo. Če ne bo kvoru-ma, bom kot predsednik na ročil našemu blagajniku g Jos. Želetu, da ves preostal' denar pošlje na osrednji odbor J. M. v Ljubljano, nakar se bo clevelandška podružni ca likvidirala. Kogar zanima ta narodno- obrambna ustanova, naj prisostvuje seji in da nasvete, kako naj se oživi. Dr. F. J. Kern, t. č. predsednik. BANKE V FLORIDI SO •V ZADREGAH. Tallahassee^ Fla., 20. julija. Danes je zaprla vrata The Citizens Bank. Tekom zadnjih dveh tednov je vsega skupaj že 23 bank v Floridi zaprlo vrata. To so male banke, ki so nastale kot gobe po dežju, ko je nastal v Flori di "boom" za prodajo zemljišč in lotov. Banka, ki je zaprla vrata je imela le $35 000 kapitala in $350.000 vlog. Pričakuje se pa, da bo bančna kriza v Floridi kmalu končana. Sadjerejci so imeli izvanredno slabo letino, čemur je pripisati del finančnih težav, ki jih imajo sedaj v Floridi. Bukarest, 20. julija. V romunski vasi Halmaryu stanujoči kmet Gherguta je prodal nekaj prešičev in kravo, in ko se je vrnil iz trga domov, je položil izkupijeni de nar za živino, ki je znašal \ ameriški veljavi nekaj man; kot $200, na mizo stanovanjske sobe. In dočim je bil oče zaposlj nev hlevi, je naše) njegov 6 let stari sinček bankovce na mizi. Rad bi vide) kakor papir gori, zato je prijel bankovce, jih vrgel v peč in zakuril. Od veselja je fantič kar vriskal, ko je prišel oče v sobo in mu je sinko pokazal v peč, kjer je lepo gorelo. Toda oče je radi zgube denarja kot podivjal. Prijel je za sekiro na tleh in udaril po sinu, da se je slednji s pre-klano glavo takoj mrtev zgrudil na tla. Hrušč v hiši je privabil gospodinjo, ki je prav kar kopala dve leti staro dete. Ko je mati videla kaj je podivjani oče naredil, je hitela brž nazaj v drugo sobo, kjei je pustila hčerko, toda kdo popiše njeno gorje, ko je do bila hčerko, katero je pustila za minuto samo, vtopljeno v ba vpjne. Ameriška vlada, je, velikem škafu-. - Napol Waz na od silne notranje bolečine je dirjala ženska na dvorišče, kjer je kot blisk urno skočila v vodnjak in utonila. Kmet, ki je videl, kam ga je pripeljala njegova strašna jeza, je pograbil s stene puško ter se ustrelil. O Klub Slovenskih žen? S. D. D. priredi velik piknik Dri Fr. Železniku na Jennings' Rd. dne 18. avgusta. O Zve z|n i prohibicijski agenti so tekom zadnjega tedna v Clevelandu aretirali 47 kršilcev prohibicije. Sprememba vlade NAJBOLJŠI DRŽAVLJANI V MESTU SO ZOPER SPREMEMBO CARTERJA O Ne pozabite na veliki iz let in javno telovadbo Orla, ki se vrši v nedeljo 28. jul>j? 'na Pintarjevi farmi! O Prihodnjo sredo se bo morala zagovarjati na mladinski sodniji komaj 19 let stara mati, ki je 21. junija v neki apartment hiši pustila svoje en mesec staro dete. Dekle je bilo že prej v po-boljševalnici v Marysville, in tu so detektivi dobili sled, po katerem so prišli na sled mladi materi. Pri zaslišanju na policiji je povedala, da je dan potem, ko je otroka zapustila, se poročila z nekim moškim, ki je baje oče otroka, toda slednji jo je že prihodnjo uro zapustil, nakar je ona odšla v Detroit. Vendar je v njej ostala še iskra materinske ljubezni, ki je povzročila, da se je vrnila v Cleveland in začela izpraševati po svojem otroku. Pri tem je bila aretirana. O Davkoplačevalci v Rocky River, blizu Clevelanda, dobijo te dni vrnjenih $100.000, kar so preveč plačali v davkih. Nekateri dobijo 3 cente, nekateri $1, drugi zopet $5, nekateri pa celo $200. O V nedeljo je podlegel smrtnim poškodbam splošno znani in priljubljeni John Novak, stanujoč na 3538 E. 80th St. Imel je 14 dnevne počitnice in prvi teden počitnic se je veselil poroke svojega prvega sina. Drugi teden počitnic je hotel obiskati svojega brata na farmah, zato se je vsedel v nedeljo zgodaj zjutraj v svoj avtomobil. Spotoma se je ustavil na Union ave. in stopil z avtomobila. V tem je pa pridrvel drug avtomobil in ga podrl na tla. Pri tem je Novak dobil take poškodbe, da je na posledicah izdihnil svojo blago dušo. V Ameriki je bival nad 40 let, doma je bil iz vasi Majkore, fara Krka. Zapušča žalujočo soprogo, dve hčeri, ena je Rose, poroč. Baznik in Mildred, sinove: John, Frank, Louis Edward, Rudolph, Damjan in Ladislav, brata Antona in Frank Novak, sestre: Frances, omož. Miklavž, Terezija, omož. Golob v Massilon, O., ter Mary in Antonija Novak. Spadal je k dr. Bled št. 20 SDZ. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9. uri iz hiše žalosti pod vodstvom Louis Ferfolia. Žalujočim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje, ranjkemu pa večni mir in pokoj! Newton D. Baker, eden najboij poznanih, najbolj učenih in najbolj odličnih mož kar jih premore Cleveland, ki je bil sam dvakrat izvoljen županom, se je izjavil, da je proti spremembi sedanje mestne vlade v Clevelandu, in da naj ostane manager sistem vlade kot ga imamo sedaj. Neprestano spreminjati mestni sistem vlade je zelo nevarno podjetje, se je izjavil Mr. Baker. Gotove temne sile skušajo neprestane mešati mestno vlado od onih dni, odkar je Tom Johnson odšel kot župan. V onih dnevih je državna postavoda ja delala čarterje za mesta, in vsako drugo leto se je ta čar-ter nekako spremenil, da je ugajalo temu ali onemu ko-ristolovcu, ali pa vkorist tej ali oni politični skupini. Konečno smo dobili "Home rule" za Cleveland, to je, pravico, da se vladamo sami v Clevelandu. Tedaj je bila izvoljena komisija, ki je nare lila carter, kakor ga imamo danes. Mnogo mesecev so najboljši ljudje v Clevelandu študirali ta carter, nakar je -bi] razjasnjen po vseh časopisih, in ljudje so ga z veliko večino odobrili. Toda kljub temu so iste sile neprestano na delu, da spreminjajo čar-ter. Ljudje so doslej odbili sicer še vsak poskus spreminjati temeljno postavo Cleve-'anda. Neprestano drezanje / carter pa škoduje napredku mesta, ker se mestna vlada nahaja v negotovosti in ne ve kako in kaj. Ako je pa resnica, da mestni čarter sedaj potrebuje spremembe, tedaj je edini demokratični način, da ^e ta sprememba vpelje tako, da se izvoli komisija, ki naj študira mestne potrebe in potem ta komisija predloži volivcem spremembe. Baker je tudi izrazil upanje, da bodo letos ljudje pri volitvah novembra meseca porazili vse one councilmane, ki so bili v tej ali oni zvezi s škandali, kot so se pojavili zadnje mesece. 16 MRTVIH V ŽELEZNIŠKI NESREČI. Denver, Colo., 20. julija Pri Stratton, Colo, je skočil danes neki vlak Rock Island železnice iz mosta v vode. Most je bil radi zadnjih nalivov precej poškodovan. 16 oseb je bilo na mestu ubitih in kakih 50 ranjenih. BRIAN D OPOMINJA NARODE K MIRU. Paris, 20. julija. Francoski zunanji minister Briand želi mir. Danes je obiskal tukajšnjega kitajskega podanika Kao Lou in boljševi-škega poslanika Dovgaleski-ia. Obema je izjavil željo francoske vlade, da bi Kitajska kot Rusija na miren način poravnali svoje diference. Prosil je oba poslanika, da se obrneta na Ligo Narodov za pomoč. O Prihodnji četrtek je god vseh Jakobov in drugi dan pa pridejo Anice na vrsto. AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 22nd, 1929 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY NAROČNINA: Za Ameriko........$4.00 Za Evropo.........$5.50 Za Cleveland po pošti. .$5. Posamezna številka ... 3c. Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilia na: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC, Publisher LOUIS J. PIRC, Editor Read by 35,000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in »pirit—foreign in language only. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the post ofiice at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 86. Mon. July 22nd, 1929. Dva urednika obsojena. Prav malo slave si je zaslužil pretekli teden cleveland-ski sodnik Fred P. Walther, ki je obsodil dva urednika časopisa "The Cleveland Press" na 30 dni zapora in v globo $500.00 vsakega. Obsodba je izzvala mnogo protestov od vseh strani, ne samo od strani ostalega časopisja, pač pa tudi od strani odvetnikov, trgovcev, delavcev, sploh od vseh stanov. Ameriška ustava garantira svobodo Časopisja v Zedi-njenih državah, in te svobode glasom ustave ne sme nihče kršiti. In vendar se je spozabil sodnik Walther tako daleč, da se je dal zapeljati po slabih svetovalcih in obsodil dva urednika, ki nista storila druzega kot svojo dolžnost. Blizu Clevelanda se nahaja dirkališče za konje po imenu Thistle Down. Tu so hoteli koncem julija meseca prirediti velike konjske dirke. Navadno pa je ob takih prilikah, da se stavijo visoke svote. Mnogi zgubijo vse premoženje. Ker je pa taka stava postavno prepovedana, se je šerif Cuyahoga okraja pripravljal, da ustavi konjske dirke popolnoma. Lastniki dirkališča so se obrnili na sodnijo in zposlovali sodnisko prepoved proti šerifu. Sodnik Wal-her je izdal dotično sodnisko prepoved, v kateri se šerifu nrepoveduje mešati se v posle lastnikov dirkališča. . Ta sodna prepoved je bila velika budalost. Ako je resnica, da je stavljenje pri dirkah prepovedano, protipo-stavno, kako more potem sodnik preprečiti šerifu, da ne aretira ljudi, ako je šerif prepričan, da se vršijo nepostav-nosti? Šerif bi moral kljub sodni prepovedi ustaviti dirke, ako bi hotel spolnovati svojo zapriseženo dolžnost. Ko je bila dotična sodna prepoved izdana, je časopis "The Cleveland Press" v ostrih besedah napadel sodnika in njegovo prepoved, češ, da je prepoved norčevanje vsake postave, nekaj nepojmljivega, nekaj gorostasnega, in da to sploh nobena prepoved ni. Sodnik je dobil to pisanje v roke, in je citiral oba urednika časopisa pred svoj sodni stol "radi zaničevanja sodnije." To zaničevanje sodnije ni druzega kot nekako sebično maščevanje užaljenega sodnika, ki misli, da bo on diktiral pisanje časopisov, sebično in "čip" maščevanje sodnika, ki misli, da je diktator in tiran, in da mora njegova obveljati. Po avadnevni obravnavi je sodnik spoznal oba urednika "krivim" in ju obsodil na gori omenjeno kazen. In da bi podal še nekoliko več pelina svoji obsodbi, je odredil, da sta bila oba urednika nemudoma odpeljana v ječo, ne da bi bil vsaj toliko vljuden, da bi počakal, da dobita oba dva urednika varščino do prihodnje obravnave. Oba urednika sta se pritožila na apelatno sodnijo, ki bo imela drugo besedo v tej zadevi. Vprašanje je: Ali sme časopis kritizirati nastop, obnašanje, delo javnega uradnika, ne da bi se pri tem moral bati, da ga sodnik da prijeti in zapreti? To je nekaj nezaslišanega, nekaj česar ne pomni zgodovina v Clevelandu. "Zaničevanje sodnije" je pač, iiko bi kdo v sodni dvorani tekom obravnave plesal, ali se začel prepirati s sodnikom ali enaki pogreški, toda da bi bila zdrava kritika časopisa "zaničevanje sodnije," to je nekaj nezaslišanega. Urednik mora imeti pač odprto polje, ako hoče pošteno pisati, ne pa da bi visel poleg njega Damokle-jev meč v obliki "zaničevanja sodnije." Upamo in trdno pričakujemo, da bo apelafna sodnija ovrgla krivdorek sodnika Waltherja, izbrisala kazen obeh urednikov kot sploh ne bi bila naložena in podala sodniku Waltherju postavno lekcijo kot jo zasluži. -o- NOVICE IZ COLLIN-WOODA. Novica je velikanski piknik, ki ga priredi slovenska župnija v Collinwoodu, in sicer na Močilnikarjevi farmi v nedeljo 28. julija. To bo piknik, ki bo po obsegu in originalnosti presegal vse druge. Vsa slovenska društva, ki imajo kaj stika z našo župnijo, so obljubila sodelovati. Pripravljamo se temeljito in vestno, in vnaprej vemo, da bo s postrežbo vsakdo zadovoljen. Naši prireditelji in prirediteljice imajo v prirejanju sličnih zabav takšno prakso, da jih v tem pač nihče ne poseka. Vsakovrstne jedi in pijače za mladino in starino bo na razpolago v obilici, in že naprej se veselimo obrazov, ki bodo rdeli sreče in zadovoljnosti. Pa tudi za smeh in zabavo bo preskrbljeno, in v ta namen se je izbral celo odbor, ki ne bo imel drugega dela ko skrbeti za smeh in kratek čas, da bo občinstvu jed in pijača bolj teknila. Od hipa do hipa pa jo bo zažingal naš cerkveni pevski zbor, ki že sam zaslu- ži, da gre človek še dalje kot na Močilnikarjeve farme. Močilnikarjeve farme! Lepšega kraja za piknik si sploh ne moremo predstavljati. Sredi bohotnega gozda, pod košatimi drevesi, v prijetnem hladu, med žvrgolenjem ptičkov, se bo razvijala zabava, poštena in neprisiljena, zabava, s katere se ne boste vračali bolni, ampak spočiti in okrepljeni. Za to pa: V nedeljo 28. julija vsi na Močilnikarjeve farme! Za vse one, ki nimajo lastnih avtomobilov, bo vozil bus od ene ure popoldne naprej izpred cerkve in Slovenskega Doma na Holmes Ave. in s korner-ja Waterloo Rd. in 156. ceste. Cerkev naša je sedaj povečana in olepšana in je lahko v ponos collinwoodski naselbini. Upam, dragi farani, da vain to ni vseeno, komur pa je, pa ne moremo pomagati! NEVVBURŠKE NOVICE. Naš veliki-cerkveni piknik! je minul. Šel je mimo kakor New York Central brzovlak z velikim ropotom in se zaključil z gromovitim — buuuummm! Čistih dohodkov je $2470.13! Kdo bi si mislil! Vse to je pa posledica dobro organiziranega našega odbora. Izmed vseh 47 odbornikov je manjkalo le dveh ali treh. Vsi drugi so bili na mestu in so delali složno in dobro. Poleg teh je bilo pa še kakih 30 drugih pomočnikov, moških in ženskih, posebno pa fantov in deklet, ki so marljivo vršili svoje naloge. Ljudi je bilo, da se je vse trlo in posledice so, da bomo zopet plačali najmanj $2400.00 na dolg, in tako ga nam ostane samo še deset košov, ali en tisoč, he, lie! Kdo se ne bi smejal! Three cheers for St. Lawrence people! Halt! To ni za vse. To je samo za one, ki zaslužijo, ki so tudi imeli kak delež zraven. Prav lepa in iskrena zahvala vsem delavcem, ki so se vdeležili piknika, ali pa vsaj tikete kupili. Zlasti pa iskrena hvala našim trgovcem. Kaj pa z nagradami? Prav veliko jih je bilo. Po $25.00 jih je bilo šest nagrad in dobili so sledeči: Frank Bokar 3538 E. 82nd St. Jos. Kaste-lic 3576 E. 81st St. Frank Glavič Maple Heights, Rud. Cerkvenik 3600 E. 81st St., Mrs. Pavlin 3047 E. 82nd St. in J. Železnik 11710 Lena-crave Ave., Frank Kravcar E. 82nd St. je dobil $15.00 nagrade, Louis Mrhar iz Union Ave. je dobil $10.00, Angela Ulepič iz Rosewood in pa Anthony Suhadolnik iz E. 80th St. vsak po $5,00. To je vsega skupaj $185.00 v gotovini za nagrade. Nadalje so dobili Silvester Pavlin tono premoga, ki sta ga darovala Ozi-mek & Smrekar. V blagu so dobil nadalje: Lawrence Glo-bokar, Ignac Kuhel, Mrs. Mary Novak, Mrs. Frances Ke-nik, Andrew Blatnik, Louis Kobe, Vera Koscick, Jos. Ur-bančič iz E. 98th St. Jennie Thomas, Mrs. Alojzija Germ, Mrs. Terlep, Paul Bizjak, Martin Kodeh, Fred Kužnik, Leo Simčič. Vsi ti so srečni. Kdor še ni dobil, pa naj bo srečen v misli, da je storil dobro delo, ki mu ne bo ostalo nepovrnjeno od Njega, ki je bogat zadosti, da bo poplačal vsako dobro delo. Sijajno je torej šel naš piknik mimo, hvala Bogu, kakor tudi vsem marljivim faranom. Da je cerkveni piknik tako dobro vspel je pa tudi to pomagalo, ker imamo krasne prostore, do katerih je dohod jako lahak in ni daleč. Zato vabimo še druge, fare in dru štva, da najamejo naše prostore. Do srede avgusta je vse vzeto, potem je pa prilika za druge, ki bi želeli v prijetni senci na pripravnem prostoru veselico. Cerkveni odbor je sklenil, da še letos izboljša prostore ter napravi vse udobnosti za enake prireditve. Pridite pogledat. Prostor je ograjen, da jamči pri-vatnost. Tja se pride po Lee Rd. ali pa po Center in Raymond Ave. Družina Smrdel se je odpeljala na počitnice v Kana; do. Fred Strniša in soproga sta na počitnicah v državi New York. Leo Prost se je podal v Pennsylvanijo k sorodnikom, da se malo pre-solnči. Frank Perko, dijak iz Mount St. John, Dayton, Ohio, se je tudi pokazal tukaj pri stariših, kjer ostane dva tedna, predno se povrne k Marianistom. Frank Košak ima tudi počitnice, toda v bolnišnici. Bo pa kmalu zopet čvrst in zdrav, kakor je bil. Math Papež iz 82nd St., ki je zgubil roko pri delu, je toliko boljši, da sme iz hiše. Anton Miklavčič, ki je tudi zgubil nekaj prstov, je zopet okreval in bo kmalu sposoben za delo. Zadnji pondeljek je pripe- ljal Anton Svete iz Randalla gotovo dekle, katero si je izbral, da mu bo kuhala in pra-la skozi celo življenje in hodila ob njegovi strani ter mu dajala poguma, da se bo boril za vsakdanji kruh. Naj bi bila njuna pot vedno srečna! Frank Novak si je izbral nevesto angleške narodnosti. Ker ni bila katoliška, jo je| pripeljal že pred sedmimi meseci k nauku. Prihajala je redno skozi ves ta čas po dva do štirikrat na teden k krščanskemu nauku. . Par dni pred poroko je bila krščena, in na dan poroke je prejela prvo sv. obhajilo. Vsem no-voporočencem želimo sreče in mirnega zakonskega življenja. Mir v zakonu je vreden več kot vse bogastvo. Father Odilo Hanjšek, O. F. M. se je zglasil pri nas na potu v stari kraj. Želimo mu srečno pot. Rev. Dr. Se-liškar, brat dr. James Seliš-karja iz Clevelanda, se je zglasil za kratek čas pri sv. Lovrencu. Profesor Seliškar uči v St. Paul semenišču že zadnjih 30 let. KONGRES BREZBOŽNI-KOV. Moskva, 26. junija 1929 (RKA). Ves teden, počenši s 16. junijem je v Moskvi zboroval kongres brezbožnikov, ki je imel nalogo "zajeziti podirajoči verski vpliv." V posebnem uvodniku je "Pravda" prisrčno pozdravila poslance, ki so dospeli iz vseh krajev države in jim zabičala, "da morajo sedaj razmeroma ozko protiversko gibanje iz-premeniti v mogočen ljudski pokret. Krščanska udruže-nja štejejo do 100 milijonov več ali manj aktivnih članov, dočim znaša število organiziranih brezbožnikov nekoliko pičlih sto tisoč. To je sramotno stanje za deželo pro-letarske diktature, kjer bi moralo biti vsaj do 10 milijonov ljudi, ki so prestali verske predsodke. Iz neznanih vzrokov so mislile do zdaj vse prosvetne komunistične organizacije, da se jim ni treba brigati za pobijanje verske nevarnosti, češ za to imamo vendar posebne zveze pa ljudi." Tako izvaja "Pravda." A takoj po pričetku zborovanja, ko so se drug za drugim oglasili strupeno besni govorniki, je postalo jasno, da narekuje komunistom boj .zoper vero samo strah pred njeno nepremagljivostjo, samo ponižujoča zavest brezpomembnosti vseh poskušenih sredstev. Jaroslavski, vodja propagande in zdaj najzvestejši Stalinov ljubljenec, je nastopil kot uradni poročevalec Centralnega Komiteja (ministrskega sveta) in temu primerno poskušal ostati neomajno resen pa optimističen. A vendar ni mogel popolnoma zatajiti strahu pred skrivnostnim, za materialistično šolane možgane neumljivim sovražnikom. "Priznam naše napake," je pričel. "Zbrali smo se predvsem radi pregleda načinov in oblik naše propagande. Nova zgodovinska doba, katero otvarjamo, doba socialističnega napada na temelje kapitalizma, je izzvala srdit odpor vseh izkoriščevalcev našega ljudstva. Svetovna zgodovina uči, da v vsaki dobi in pri vsakem narodu Cerkev nudi kapitalizmu svojo ideološko pomoč. Potrebovali bomo več desetletij, da izruvamo to nazadnjaško ideologijo, kajti v naši deželi je vse polno ostankov starih ne-blagih časov. Ustvariti moramo duševni preporod. Zelo se motijo vsi, ki mislijo, da bomo lahko zmagali z eno potezo peresa, odredbami in vladnim pritiskom. Bojim se, da se je to do zdaj premalo j razumelo." Nato je nastopil avtor komunističnega katekizma Bu-harin, ki je pred kratkim preklical svoje levičarske zablode in se hudo trudi pridobiti diktatorjevo naklonjenost. Pozival je na boj z "zmajem, ki ima 100 milijonov glav." — "Predvsem moramo povečati našo vojsko. Imamo v najboljšem slučaju 600 tisoč brezbožnikov, torej pride na vsakega od nas najmanj sto nasprotnikov. Predno govorimo o zmagi nad rimskim papežem, Coolidgem in Hoo-verjem, moramo premagati naše domače pope in njih podrepnike." Slikal je pretečo nevarnost v živahnih barvah in dokazoval, da ogroža naraščanje verske propagande celo obstoj sovjetov! "Pri diocezijskem zborovanju v Tuli so sklenili sveti očetje v talarjih priporočiti čitanje Marksovega Kapitala, da lažje pobijajo njegove trditve. . . Protiverski boj je najvažnejši odsek naše kulturne revolucije. Zato moramo biti bolj pametni kakor pridni, a do sedaj je bilo narobe. S pritiskom se ničesar ne doseže, ker smo premaloštevilni za pritisk. Prepričati moramo ljudstvo, da je sleherno verstvo v nasprotju s socializmom. Socialisti hičejo blagor za vse, verstvo pa je urejeno po monarhističnih načelih. Bog, angeli in svetniki so samo slika za ugled vladajočih krogov: denarne in ple-mičke sodrge. Proletarska država mora nasprotovati vsakemu verskemu prepričanju, kajti slednje je zgrajeno na klečeplazenju, ponižnem občudovanju službenih naslovov in predpravic." Tudi vsi ostali govorniki so bili plat z-vona, govorili o dvanajsti uri, zahtevali da se pomnoži število protiverskin izdaj in da vpeljejo vsi dnevniki stalni protiverski oddelek. Jaroslavski kot predsednik je prejel več jako značilnih vprašanj iz vrst fanatičnih strankarjev. Eno se glasi: "Zakaj se ne ustavi dobava elektrike vsem cerkvam?" Jaroslavski je odgovoril: "To lahko storimo samo v slučaju, če primanjkuje toka za potrebo delovnega ljudstva. Ne gre pa načelno odvzemati elektriko, kakor nikomur ne moremo zapreti vodovoda ali prepovedati prižigati ogenj. Morebiti mislite vi, da kratko-malo lahko prepovemo moliti in razpustimo vse verske občine? To ni tako enostavno." Zopet je nekdo vprašal: "Cerkve so državna lastnina. Zakaj se prepustijo ta poslopja kristjanom, ki rovarijo zoper državo?" Odgovor: "Kristjani vzdržujejo cerkve. Lahko izročimo cerkveno poslopje drugim namenom samo takrat, če se ne oglasijo verski najemniki. Tudi jahalnice so predvsem za jahače, čeprav bi lahko plačal katerikoli 'gostilničar večjo najemnino." Tretje vprašanje: "Ali je prav, da prirejajo kristjani svpja zborovanja, kjer ne smemo mi nastopati in jih razkrinkati?" Odgovor: "Ne gre drugače. Če bi prihajali popi ■ v naša zborovanja pobijati komunizem, bi jim mi ne podelili besede. Zato lahko nastopamo pri njih samo, če nam podelijo besedo. Če tega nočejo storiti, jim ničesar ne moremo." Naposled je bil Jaroslavski izvoljen za predsednika Zveze brezbožnikov na področju SSSR in naznanil "mobilizacijo na verski fronti". A zdaj se je prijavil k besedi Maksim Gorkij, ki je prišel na obisk iz Sorenta. Povedal je brezbožnikom, da jim množica ne bo sledila, dokler ne bodo vplivali na njeno du-ševnost. "Vsi vaši dosedanji spisi so tako klavrni, da se ne more nihče za njih ogreti." Jaroslavski je v zaključni izjavi pisatelja milo prosil, naj "napiše napeto protiversko delo, da se popravi vsaj zdaj, kar je bilo zamujeno od začetka." Naposled je bil otvorjen novi protiverski muzej, ki bo sedež založbe "Brezbožnik." Ob tej priliki so gledali zborovalci prvi protiverski film "Ustvarjenje sveta" v režiji Dubrovskega. Kaže v satirični obliki svetopisemske pravljice o početku sveta vzporedno z židovskimi, muslimanskimi i. dr. kosmo-gonijami ter jih pobija na temelju "znanstvenih podatkov." Vendar je priznal kongres, da je film za ljudstvo "preučen" in režišerju Roša-lju naročil "poljudno sliko — Kristus na zemlji — z zasmehovanjem evangeljskih čudežev." Režiser bo seveda natrpal vse polno neokusnosti, a strah, v znamenju katerega se je vršil.kongres, je slab voditelj za "boj zoper zmaja s 100 milijoni glav." Sovjeti se boje! Ustrahovali in uničili so marsikaterega nasprotnika, vere pa ne bodo. Nasprotno — boljševizem po pravici v njej vidi največjega nasprotnika svojega brezboštva, pa je tudi lahko uverjen, da bo v tej borbi poražen. -o- ZLOČINI V NOTRANJOSTI BRAZILIJE. ljenje. S svojo nezlomljivo dobro voljo jim daje vero v, ozdravljenje, kar pomeni že pol uspeha. "Pogum je glavno v življenju," pravi dr. Freemont. "Samo z zaupanjem v svojo moč sem vzdržal teh dolgih 35 let. Ko sem bil še mlad, sem se namenil izvrševati velike stvari. Bolezen me je privezala na postelj, a vendar, sem deloval dalje, ker sem zdravnik z dušo in telesom. Tako lahko koristim človeštvu in sem zadovoljen s svojo usodo. Bolezen je dobra šola, zlasti za zdravnika, ki postane tako bolj dojemljiv za zadeve svojih pacijentov. Če bi le enkrat omagal v zaupanju vase, bi moral umreti." Mogul je malo mestece na skrajnem severu države Mi-nas Geraes, ki ima veliko in sijajno preteklost. V njegovi okolici so našli enega največjih briljantov, ki so bili najdeni v novem svetu; še danes izkopljejo tu in tam kak dijamant. . Življenje je tam dolgočasno in brez izpre-membe. Zdi se, kakor bi bili vsi prebivalci obsojeni na prognanstvo in da se samo radi tega nahajajo tam. Zgodi se, da pretečejo meseci, ko ne dobe iz zunanjega sveta nobene vesti; in zopet pretečejo meseci, ko iz Mogula ni nikakega glasu. Ampak, kadar pridejo poročila, so taka, da jih je dovolj za dolgo časa. Na en sam dan so se v Mo-gulu zgodili sledeči strahoviti zločini: Zgodaj zjutraj so našli mrtvega mladeniča. Ustreljen je bil čisto od blizu z revolverjem. Poleg tega je imel 18 ubodov z nožem, nos mu je bil odrezan, jezik iztrgan, oči prebodene z iglo. Dve uri kasneje je bil umorjen in oropan bogat posestnik iz okolice. Truplo je bilo obešeno na drevo. Najbolj strahovit zločin pa se je odigral okrog devetih v cerkvi. Duhovnik je pristopil k oltarju in začel sv. mašo. Ko je pri zavživanju popil posvečeno vino iz keliha, se je nezavesten zgrudil na tla. Priskočili so verniki, ga prenesli v bližnjo lekarno, pa ni bilo več pomoči: zastrupljen je izdihnil. Pred strašnim zločinom se je zločinec skesal in pobegnil v policijsko stražnico, kjer je vse priznal. Bil je cerkvenik, ki je zastrupil svojega župnika. Dva dni poprej je cerkvenik pri vhodu v cerkev napadel neko ženo, ki mu ni hotela dati milodar. Ko ga je župnik radi tega trdo prijel, je sklenil, da se bo maščeval. In res je drugo jutro mašno vino zastrupil s strihninom. Zdravnik, ki prakticira v postelji. V Welliisgtonu (država Newyork) živi 63 letni zdravnik James Freemont, ki ga je težka bolezen že pred 35 leti prikovala na postelj. Kljub temu izvršuje nemoteno svojo zdravniško prakso in je na glasu kot izboren specialist za krvne bolezni. Pacijenti prihajajo k njegovi postelji, kjer jih preišče in jim daje potrebna navodila za zdrav- GRDINA'S SHOPPE Popolna zaloga oblek in vse opreme za neveste in družice Beauty Parlor Vedno najmodernejši ženski klobuki. Trcovlna uprta vsako sredo pop. •kozi celo leto. 6111 ST. CLAIR AVE. Telefone: Randolph 3030. DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 8131 ST. CLAIR AVE. V Knausovem poslopju Nad North American banko Vhod samo iz 62. ceste Govorimo slovensko. 10 let ai St. Clair Ave. xxxxxxxxxxxxtxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxtxxxxxxxxxtxttt Ljubljana! VELIKA RAZPRODAJA OBUVAL slamnikov iii oblek, za moške, ženske in otroke. Imamo tudi blago na jarde, vredno 40e jard, sedaj samo 16c. Razprodaja bo trajala do 31. julija, pri dobro poznanem slovenskem trgovcu, sedaj Ljubljančanu JOSEPH KOS 863 E. 185th St. zraven poštnega urada. Trgovina odprta od 8. zjutraj do 9. ure zvečer. Ob sredah in nedeljah popoldne je zaprto. 3XXXXXXXXXXXXX xxxxxxxxxxxxxxxxxttxxuxtxxxxxxxxxxxxt —..——.1—.-..—.....— JOSEPH J. OGRIN ! ODVETNIK | 401 Engineers Bldg. Main 4126 i Zvečer: J 15621 Waterloo Rd. Kenmore 1094 XiXXXXXXUXXXXXXXXXXXXXXliXXXXXXXXXXXXXXXIXXXXXXXX Bukovnik STUDIO SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6405 St. Clair Ave. L Tel. Rand. 5013 £ AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 22nd, 1929 1929 JULY 1929 □ m mu 30 m a um US! 19 20 26 27 SDDD KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JULIJ 28. — Dr. Orel, javna telovadba in piknik na Pintarjevih farmah. 28. — Slovenska Zadružne Zveza, piknik na Slov. društv. domu na Recher Ave. 28. — Fara cerkve Marije Vnebovzete, Collinwood, piknik na Močilnikarjevi farmi. 28. — SI. lovsko dr. Sv. Ev-stahija, piknik na štrumblje-vih fanmah. 28___ Dr. "Na Jutrovem" št. 477 SNPJ. piknik pri Anton Gorišku nžt Green Rd. 28. — Fara sv. Kristine bla-goslovljenje novega kipa cerkvene patrone. AVGUST 4. — Dr. Ribnica št. 12 SDZ Piknik na Močilnikarjevi farmi. 4. — Dr. St. Clair Grove št. 98 W. C., piknik na Pintarjevih farmah. 4. — Dr. sv. Neže št. 139 C. K. of O., piknik na šrumblje-vih farmah. 4. — Slov. Ženskt Zveza št. 14, blagoslovljenje in razvitje Zastave. 11. _ Društvo Mir št. 142, SNPJ. in dr. Loyalites št. 590, skupni izlet na špelkotovo farmo. 11__Dr. Woodmen of the World, št. 307, piknik v Slov. društvenem domu na Recher Ave. 11. — Dr. Sv. Ane, št. 4, S. piknik na Pintarjevih farmah. 11. — Društvo "Cvet" piknik pri Železniku v Brooklynu. 11. — Dr. Abraševič, piknik »a Močilnikarjevi farmi. 18. — Klub Slov. Žena S. D- D. velik piknik pri Mr. Že-'ezniku na Jennings Rd. 18. — Vrtni koncert dr. Zvon pri Antonu Gorišek na Green Rd. 18. — Dr. Združene Slovenke št. 23 SDZ. piknik v Slov. društvenem domu na Recher Ave. 18. — Društvo Presv. Srca Jezusovega piknik in obhajale 30-letnice obstanka na špelkotovi farmi. 18. — žensski Klub Slov. na Holmes Ave. izlet na ^ločinilkarjeve farme. 25. — Colinwoodska kultur-na društva piknik v Slov. dr. ^oniu na Recher Ave. 25. — Združena društva fa-re sv. Vida, piknik na štrum-kljevih farmah. 25. — Desetletnica Slovenskega Doma na Holmes ave. 25. — Dr. Dvor Baraga št cert S. P. P. dr. Zvon v S. N. Domu na 80th St. -O- VOHUNSTVO — OPORA SOVJETSKE RUSIJE. M. J. Larsons, ki je bival kot ekspert v službi sovjetske Rusije dolgo časa v Moskvi, je izdal knjigo, iz katere posnemamo naslednje vrstice: Mnogo se je že pisalo o vohunskem sistemu v sovjetski Rusiji, med tem veliko pretiranega in izmišljenega. Nadzorstvo nad političnim mišljenjem prebivalstva je brez dvoma zelo intenzivno. Ko sem zadnjič bival v Moskvi, sem nad tri mesece stanoval v hotelu Savoy, enem izmed maloštevilnih hotelov, ki so določeni .za tujce. Hotelsko osebje mora poleg svojih navadnih poslov opravljati tudi politično in policijsko opazovanje hotelskih gostov. Za gosta, ki tu stanuje, je hotel prava steklena gajbica. Čas, kdaj gost zapusti hišo, kdaj se zopet povrne, kdaj in kakšne obiskovalce sprejme, vse to se natančno zapiše. Opazovanje se pogosto vrši tako nespretno, da postane že mučno. Prideš n. pr. pozno zvečer domov, stopaš trudno po stopnicah, ker dvigalo že počiva, greš zaspan po temnem hodniku proti svoji sobi, pa se nenadoma premakne slabo skriti "brivec" v beli delavni halji. Nehote se prestrašiš, zakaj v tem času pač ne pričakuješ belo oblečenega brivca; dobri mož je hotel samo vedeti, če greš res v svojo lastno sobo, ali v drugo in sicer v katero. Nekoč sem stal v hotelski veži in par minut govoril z znanim gospodom. Takoj, ko se je gospod od mene poslovil, je stopil hotelski vratar k meni in me vprašal: "Kdo pa je bil gospod, s katerim ste pravkar govorili? Tako simpatičen človek! Vidim ga pogosto tu, pa ne vem, kdo je." Prvi hip sem seveda hotel predr-zneža pošteno zavrniti, pa sem se premislil, ker sem pač bival v hotelu Savoy v Moskvi in bi, če mu ne bi prijazno odgovoril, nakopal sebi in do-tičnemu gospodu nepotrebne sitnosti. Da vse telefonske pogovore poslušajo, je dejstvo. Zato je samo ob sebi umljivo, da vsak, ti telefonira iz hotela, začne pogovor z besedami: "Halo! Govorim iz hotela Savoy!" Poklicani že ve, kaj to pomeni in se po tem tudi ravna. Nekega, dne sem opazil, da Med bivanjem v Moskvi sem zaupno zvedel, da imajo v mnogih sobah hotela Savoy v ventilatorjih ali za omarami skrite mikrofone, potom katerih lahko poslušajo vsak razgovor, ki se vrši v sobi. Zato se ni čuditi, če gost v hotelu le redko sprejme kak obisk. Da korespondenco nestrankarskih osebnosti odpirajo in bero, je znana stvar. Vsa pisma, ki so bila naslovljena na mene, kakor tudi vsa pisma, ki sem jih odpošiljal jaz, so odprli. Kakor se je pozneje izkazalo, so brali tudi korespondenco moje soproge. Ko sem namreč v Berlinu neki visoki sovjetski osebnosti izrazil željo, da bi bilo moje službeno mesto v Berlinu, ker je moja žena Nemka, mi je dotični odgovoril: "Neznanje ruščine ni merodajno. Če bi pa vaša soproga sploh želela sodelovati na socialnem polju med nemškimi komunisti v Moskvi, ne bi bilo potrebno, da je pisala svoji materi v Charlottenburg pisma polna domotožja." To je bil nepo-biten dokaz, da so tudi pisma moje soproge, ki niso vsebovala nobene kritike razmer v Moskvi, odpirali in brali. KAZNEVESTL razšli in sta se grof in grofica podala v svoje sobe, sta opazila, da so jih počastili s svojim visokim obiskom nepovabljeni gostje. Na nočni omarici grofice je ležal listek, na katerem je bilo napisano: "Oprostite nam, ker smo prišli na Vašo zabavo brez vabila." Pesnika brezbožca raztrgali navzkriž. V turkestanskem mestu Sa-markandu se vrši te ni razprava proti 100' mohamedancem, ki so se strašno maščevali nad slavnim pesnikom pustinje — Hakim Zade-jem. Pesnik je bil izstopil iz islama in postal brezverec. V mestu Šahim-ardanu, kjer je grob preroka Šahimardana in cilj mnogoštevilnih romarjev, je Hakim Zade več mesecev delal propagando za brezverstvo. Raz-srjeni turški duhovniki so proti pesniku nahujskali množico; ujeli so pesnika, ga privezali na štiri vole in jih pognali vsakega v drugo smer. Tako so pesnika raztrgali navskriž. Sedaj zahteva državni pravdnik smrtno kazen za 54 obtožencev, ki so povečini turški duhovniki. 3> !317 C. O. F., piknik na špel-|fe moJ Veliki kovčeg za oble-kotovih farmah. i nerad odklepa in zaklepa. 25. _ Slov Socijalistični Ključavnica je dotlej delova-fclub št. 27, Piknik na Močilni-;la brezhibno, torej je na dla- karjevi farmi. j ni: J* .nejFdo sk,usal S mi ključi odpreti kovceg. I o SEPTEMBER j sem povedal nekemu znancu, ; ki je bil višji uradnik v no- l—Skupna društva J. ^-jtoranjem komisarijatu. De- Jednote, piknik v Slov. dr. ja, mj j£. "seveda so se spra- Eva v Deauvilleu. Kaj je še kopalni kostum in kje se pričenja nespodobnost? To pereče vprašanje rešujejo ponovno v Deauvilleu, shajlaišču mednarodnega "odličnega" sveta. Neka Parižanka je namreč stopila lepega dne iz svoje kabine z najnovejšo pariško kopalno kreacijo na sebi. Te kreacije ne bi bilo težko popisati, če bi se hoteli pomudi-ti samo na maloštevilnih mikroskopskih mestih, ki bi jih hotela "prikriti" — tem težji bi bil opis, če bi hoteli navezati na mesta, ki jih ne prikriva. Po treh minutah je bil po vsej deauvilleski obali ogenj v strehah, v desetih minutah so porabili fotografi vse svoje plošče, v eni uri so našteli na obali že sedem natančnih enačic tistega kostuma. Toda odlični svet se ni dal tokrat nič prehitro ugnati. Menil je, da je približno posnetek Evinega kostuma v kopalne namene celo za deau-villeske okoliščine vendarle nekoliko tvegan. Parižanka je sicer patetično izjavila, da potrebuje njeno telo mnogo solnca in zraka, vendar se zdi, da bo imela zadnjo odločitev o tem sporu deauvillska policija. Ni znano, kakšna bo ta odločitev, zgodi se pa lahko, da bo dala Parižanki prav. Lansko leto je bila podobna zadeva z neko drugo Pari-žanko in takrat je oblast razsodila, da je v tako odličnem kopališču, kakršno je Deau-ville vsaka tveganost dovoljena in nespodobnost naravnost nemogoča. Pri tem je ostalo in bo ostalo najbrže tudi sedaj. Ženske hočejo pač danes vse "Kazati." Indijanci na grobu Karla Maya. Indijanci so dobro obveščeni o nemškem pisatelju Karlu Mayu, ki je napisal v svojih povestih toliko lepega o Indijancih. Kadarkoli pride kak odličnejši Indijanec v Evro po, ne pozabi obiskati pisa teljevega groba v Radebeuhr in njegovega muzeja. Te dni je prišel v Radebeul indijanski poglavar "White horse Eagle" (Beli orel) s svojo "Belo ženo." Položila sta na grob krasna venca, a poglavar je imnoval Mayevo vdovo za indijansko princezinjo. -o- * Roparji so odnesli Hiber-nia banki v New Orleansu $21.000 pretekli petek. * Neki ruski parnik je v Črnem morju zadel na mino in se potopil s 24 osebami. * Angleški kralj George je dobro prestal zadnjo operacije^_ MALI OGLASI <► S <► O I. <► O t o o <► s o o z <► o t t o <► o <► o <► <► o <► <► o <► <► o o <► o <► o <► <► o o o <► CHICAGO BARGAIN CENTER CO. 6404 ST. CLAIR AVE. JULIJSKA ČISTILNA RAZPRODAJA VEČ ZA VAŠ DENAR Trgovina odprta ob 8:30 zjutraj Trgovina zaprta ob 8:30 zvečer 18c vrednost, HOPE MUSLIN 12« JARD Samo 10 jardov enemu odjemalcu 18c vreden TEŠKI NEOBELJEN MUSLIN 12« JARD K domu -na Recher Ave. L — Dr. Abraševič, piknik Močilnikarjevi farmi. 28__Dr. Eucid Circle, pik- nik v Slov. dr. domu na Recher Ave. OKTOBER 5—Dr. Napredek JSKJ iz-v Slov dr. domu na Recher Ave. ■ 12. — Dr. Zavedni Sosedje, SNPJ. vinska trgatev v Slov. Domu na Recher Ave. 28. — Slovenski dom št. C, SDZ. veselico v Slov. dr. Do-niu na Recher Ave. NOVEMBER 24. Petnajstletnica, kon- vili nad vaš kovčeg. Ampak glavna stvar je, da vam ni bilo ničesar ukradenega. Ali ste kaj pogrešili?" — "Ničesar." — "No torej. Nikar se ne čudite, če se nekega dne ne bo tudi vaša pisalna miza in omara slabo odpirala. Samo ob sebi umljivo je, da se korespondenca in prtljaga inozemcev neopaženo preišče. Sicer pa nikar ne uničite vso korespondenco, ki jo prejmete. Je namreč sumljiva, če ni prav ničesar v pisalni mizi. Pustite vendar na pisalni mizi kako nedolžno pismo od očeta, matere ali soproge." Izkušen človek se ravna po tem. 15c vreden OBELJEN ALI NEOBELJEN MUSLIN 10 JARD Ljudje, naša velika julijska čistilna razprodaja 49c vredno blago, 2 JARDA ŠIROKO OBELJENO ALI NEOBELJENO 34« JARD Nekaj posebnega za moške 79c fine SHAMBROY MOŠKE SRAJCE 50« VSAKA 49c vredne DEKLIČJE SVILENE NOGAVICE 25« PAR 29c vredne dekličje m otroške fancy NOGAVICE 15« PAR vam omogoča kupiti mnogo predmetov, za katere ste -čakali, da se znižajo v ceni. Mi moramo narediti prostor za naše jes.ensko blago, zato je to ogromno znižanje v cenah, brez ozira, koliko nas velja. Poletno blago, katerega je preveč, da bi vse omenili, se mora prodajati ceneje kot po tovarniških cenah. Pomnite, da bo trajala ta razprodaja samo en teden, od torka, 23. julija do sobote 27. julija. Prosimo, da ne pozabite datuma. Tudi lepo darilo dobi prvi dan vsak odjemalec, ki kupi za dva dolarja blaga. Vam udana CHICAGO BARGAIN CENTER CO. PETE, poslovodja 6404 St. Clair Ave. 29c vreden IZVRSTEN GINGHAM 12« JARD 19c vredna FLANELA 27 palcev široka, teška bela 12« JARD 29c vredno KING WOOL BLAGO 12« JARD 39c vreden MATERIAL ZA SPODNJE PERILO 12« JARD §2.95 vredne najnovejše SPORT KIKLJE $1.00 39c Boots Scrim ZASTORI $1.95 otročji 100% volneni JOPIČI 20CJARD; $1.00 CHICAGO BARGAIN CENTER CO. 6404 ST. CLAIR AVE. OD 23. JULIJA VEČ ZA VAŠ DENAR DO 27. JULIJA Naprodaj moderna hiša, 6 sob, angleškega vzorca, solnčna soba, kopališče, dvojna tla, Moncrief furnez1, dvojna garaža. Cena $8500. Vprašajte na 375 E. 211th St. Tel. Fairmount 6206 (88) Poceni se proda. Hiša za eno družino s 6 sobami, angleškega tipa. 'Breakfast' soba, 'tile" kopalnica, 'built-in-tub', 'china cabinet', omare za knjige ter vse udobnosti in vse moderno. Lot 40x117 in garaža. Hiša se nahaja na tlakovani cesti na 19170 Monterey Ave., v Euclid Village, v slovenski naselbini blizu Roosevelt šole, trgovin, busa in E. 185th St. — Proda se tudi hišo z 10 sobami za dve družini, blizu Euclid Beach parka. Vse moderno. 16405 Huntmere Ave. Vpraša se ali na Monterey Ave. ali pa na Huntmere Ave., ali pa pokličite KEnmore 2311-M. Proda še obe hiši pod ceno ter se tudi vzame lot v zameno. Obe hiši si lahko ogledate vsak dan in v nedeljo popoldne. Mr. CVETKO. (88) Stanovanje se da v najem, štiri sobe. 922 E. 70th St. _(87) j Mlado dekle ki zna nekaj angleško, dobi stalno de-i lo in dobro delo za hišna opravila. Oglasite se pri dr. Rosen, 994 Eddy Rd. Tel. GLenville 45S3. (87) | Stanovanje treh sob se da v najem, jako čedno stanovanje.' 1163 Norwood Rd. spodaj. (87) Stanovanje se odda, 3 sobe in kopališče, 1133 Norwood Rd. zgorei. (86) Nepovabljeni gostje na gro-fovski zabavi. Veleposestnik grof Jožef Wenckhaim je priredil te dni v svoji vili nedaleč od Budimpešte veliko vrtno zabavo. Medtem ko so se gostje v parku zabavali, godli in plesali, so vlomilci izkoristili to priliko in neopaženo prišli v vilo. To jim je bilo tem lažje, ker je bilo skoro vse služabništvo zaposleno s postrežbo gostov na vrtu. Vlomilcem se je posrečilo, da so v spalni sobi grofice našli škatljo z nakitom. V škatlji je bilo 16 na-kitov velike vrednosti, prstani, zapestnice in ovratne verižice ter biseri. Vlomilci so nato neopaženo odšli. Šele proti jutru, ko so se gostje Naprodaj na Neff Rd. bungalow, 5 sob, kopališče in furnez, garaža za dva avtomobila, lot 60x200, tlakana cesta, med 185. cesto in Lake Shore Blvd. Cena $5200. Nekaj plačate takoj, drugo na odplačila ali pa zamenjamo za lot. Vprašajte pri A. Kaušelc, 827 E. 185th St. Teel. Kenmore 1056 (88) Naprodaj na Arrowhead Ave. bungalow, 4 sobe kopališče in furnez, lot 50x100, tlakana cesta, cena $4,900, nekaj plačate takoj. Vprašajte pri August Kau-šek, 827 E. 185th St. Tel. Kenmore 1056. (88) V najem se dajo tri sobe zgorej, $18.00 rent. Vprašajte pri vratih št. 2, zgorej. 1106 E. 64th St. (86) Odda se štiri sobe za malo družino ali pa za novoporočenca. 6410 St. Clair Ave. (86) 5AM -GIVE THE ^LITTLE LADV AN' ME La drink o'voufs BEST 5ELLST Soba se odda, za enega fanta ali dekle.! Vprašajte po 5. uri zvečer, 1169 E. 60th St. spodaj, zadaj. (86) j Fantje se sprejmejo na stanovanje in hrano. 6604 Schaeffer Ave. (86) Lot naprodaj v Euclid vasi, 72 front, 140 dolg. Na Republic in Nichols St. Vprašajte na 2005 Pearl Ct. (86) Stanovanje obstoječe iz 4 sob, novo dekorirane, se poceni odda. Vpraša se na 6513 Edna Ave. (86) V Zahvali za pokojno Mary Zakrajšek je bilo izpuščeno ime Joseph Hočevar, ki je daroval lep venec. Zahvaljujemo se Mr. Hočevarju, 1032 E. 61st St. in prosimo, da ne zameri radi napake. Proda se poceni candy prodajalna. Velika zaloga grocerije in šolskih potrebščin, nasproti dveh šol. 1521 E. 41st St. (87) Stanovanje se da v najem, 4 sobe, zgorej. Pur- I nez. 1051 E. 70th St. (86) Pet sob O O o o o o o o o o o o o o o o <> o 4> o o o o o o o o o 0 1 Ze 21 let zalaga Double Eagle Bottling Co. našo slovensko publiko z hladnimi, svežimi in okusnimi mehkimi pijačami. Double Eagle Bottling produkt pa je prodrl tudi med druge narode, in danes je ta pijača poznana povsod kot najboljša, najčistejša in najbolj okusna, kar kažejo tudi rekordi zdravstvenih organov in urada "Pure Food". Kamorkoli pridete, lahko dobite Double Eagle Bottling pijačo. Zato pa zahtevajte vedno in povsod našo pijačo, in bodite prepričani, da pijete najboljše izmed najboljšega. Vsi najraje pijo Double Eagle pijače, ker vedo, kaj pijejo in so čiste, sveže in okrepčujoče. MED NAJBOLJŠIMI PIJAČAMI IN ZELO PO-POLAREN JE NAŠ PRISTNI DOUBLE EAGLE GINGER BEER KI JE EDEN NAŠIH LASTNIH IZDELKOV. POKUSITE GA! DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. 6517 ST. CLAIR AVE. •CLVELAND, OHIO RAndolph 4629 JOHN POTOKAR, lastnik. se da v najem, zgorej. Rent $21.00 na mesec. Ključ dobite v restavrantu na vogalu. 4907 St. Clair Ave. ali Kenmore 1894-W. (86) ZA ORODJE Plumberske potrebščine, peči, steklo barve, avtomobilske potrebščine, za vse to se gotovo vedno obrnite na Zavasky '6011-6013 St. Clair Ave. kjer boste vedno pošteno postreženi po jako nizkih cenah (m) IMUUIIIIIIIMinillMIlllllllllllllllllUllllItllllllllMIMr 5 -.miiiimiiiuiiimuiiiuiin 11 MICHAEL S. CERREZIN HR V ATSKO-SLO VENSKI ODVETNIK 1002-04-06 New Engineers National Bank Bldg. Tel. Main 3015 iimmuiiiuuiumiiuiiuinmuiiiiuutiumu IMIlMIlllllllllMIIIIHIIIHNMtl AMERIŠKA DOUOVItfA, jt?LY 22n(J, 19Ž9 ^jhi;i) i;jn;iij|ii ; j I '('llH^iJ qiiiiiniJi linij f.. , '.v-.;' ■ y■ ■: .., ■ >; ■'': ,.' mm I,'I^IIIM Katoliško telovadno društvo OREL priredi v nedeljo 28. julija, 1929. TELOVADBO pri kateri nastopi 280 izvežbanih telovadcev in telovadkinj. ■smmttttttmuttititmi-xtiZiiixiitinuiiiitiiiiiixttt 20 LET POZNEJE Napisal Aleksander Dumaa (Poslovenil J. H-n.) mammmmmmmam Prvotno je bila ta javna telovadba naznanjena za 21. julija, toda vršila se bo V NEDELJO, 28. JULIJA Nekaj, cesar še niste prej videli! Slovenski mladeniči in mladenke bodo pokazali svojo najfinejšo spretnost v telovadbi. Pridite, ker kaj enakega še niste videli! Telovadba in piknik Slov. Katoliškega društva Orel se vrši v nedeljo 28. julija na Pintarjevih farmah. lja obglaviti nego klofutati. Cromwell se prikloni, rekoč: — Vi ste hrabri med hrabrimi, Mordaunt. In kako sta se vedla Francoza? — Junaško, gospod, odvrne Mordaunt. — Da, da, zašepeče Cromwell, Francozje se borijo iz-borno; da, res, če je moje steklo dobro, sem ju opazil, kakor se mi zdi, v prvi vrsti. — Da, bila sta v prvi vrsti, pravi Mordaunt. — Toda vendar za vami, pravi Cromwell. — To je bila krivda njunih konj, ne njuna krivda. Zopet nastane za trenutek molk. — In Škotci? vpraša Cromwell. — Držali so besedo in-se niso genili, odvrne Mordaunt. — Lopovi! zamrmra Cromwell. — Njihovi častniki bi vas radi videli, gospod. — Nimam časa. So li plačani ? — Da, nocojšnjo noč. — Torej naj odidejo; naj se vrnejo v svojegore, naj zakrijejo tam svojo sramoto, če so njihove gore dovolj visoke za to; ničesar več nimam opraviti z njimi, niti oni z menoj. In sedaj pojdite, Mordaunt. — Predno odidem, pravi Mordaunt, vas imam nekaj vprašati, gospod, ter vas nekaj prositi. f — Mene. Mordaunt se prikloni. — Prišel sem k vam, moj junak, moj varuh, moj oče, ter vam pravim: Gospod, ali ste zadovoljni z menoj? Cromwell ga pogleda osuplo. Mordaunt niti ne trene. — Da, pravi Cromwell; odkar vas poznam, niste storili samo svoje dolžnosti, temveč več nego svojo dolžnost; bili ste zvest prijatelj, spreten diplomat, dober vojak. — Ali se spominjate, gospod, da sem jaz prvi prišel na misel, da se pogajajte s Škotci o tem, naj zapuste svojega kralja? — Da, res je, ta misel je "prišla od vas; jaz nisem še dovolj preziral ljudi, da bi bil prišel na to. Ali sem bil dober poslanik v Franciji? .— Da, in dosegli ste od Mazarina, kar sem hotel. — Ali sem se vedno goreče boril za vašo slavo in vašo korist? — Morda še preveč goreče, kar sem vam že ravnokar očital; toda kam merite z vsemi svojimi vprašanji? — Da vam povem, milord, da je prišel trenutek, ko me morete poplačati z eno besedo za vse moje usluge. — A! vsklikne Olivier z lahnim usmevom zaničevat nja; res je, pozabil sem, da je vredna vsaka zasluga plačila, da ste mi služili in da niste še poplačani. — — Gospod, lahko me poplačate v tem trenutku bolj nego si želim. — Kako to? — Pri rokah imam plačilo in ga že skoro držim. — In kako je to plačilo? vpraša Cromwell. Ali naj vam ponudim zlata? Ali zahtevate kako čast? Ali visoke službe? — Gospod, ali mi izpolnite prošnjo? — Povejte mi najprej, kaka je ta prošnja. — Gospod, ko ste mi rekli: Izpolnite neko povelje, ali sem vam že kdaj odgovoril: Kako je to povelje? — Toda ko bi se vaša želja ne dala izpolniti? — Kadar ste imeli kako željo in ste jo poverili meni, da vam jo izpolnim, ali sem vam že kdaj rekel; Ni mogoče? — Toda prošnja, ki jo izražate s takimi pripravami. . . — Ah! bodite le mirni, gospod, pravi Mordaunt s posebnim izrazom, ne uniči vas ne! — No, torej, pravi Cromwell, obljubljam vam, da ugodim vaši želji, če bo le to v moji moči; prosite! — Gospod, pravi Mordaunt, to jutro sta bila ujeta dva človeka: dajte ju meni. — Torej sta ponudila znatno odkupnino? pravi Cromwell. — Nasprotno, mislim celo, da sta revna, gospod. — Torej sta vaša prijatelja? — Da, gospod, vsklikne Mordaunt, moja prijatelja sta; draga prijatelja, svoje življenje bi dal za njuno! — Prav, Mordaunt, nadaljuje Cromwell, ki je začutil celo neko veselje ter dobil zopet boljše mnenje o Mor-dauntu; prav, dam ti ju, nočem niti vedeti, kdo sta; stori ž njima, kar hočeš. — Hvala, gospod! vsklikne Mordaunt, hvala! moje življenje je sedaj vaše, in če ga izgubim za vas, vedno bom še vaš dolžnik; hvala, poplačali ste me obilno za moje usluge. In Mordaunt se vrže na kolena in vkljub temu, da se je puritanski general branil, ker ni hotel ali pa se je samo delal, da ne mara, da bi se mu izkazovala ta skoro kraljeva čast, mu prime Mordaunt roko ter mu jo poljubi. — Kaj! pravi Cromwell ter vstavi Mordaunta, ki se je zopet dvignil; nobenega drugega plačila? ne zlata? ne-časti? — Dali ste mi vse, kar ste mi mogli dati, milord, in s tem dnevom ste me plačali za vse. In Mordaunt plane iz generalovega šotora; veselja mu je. vriskajo ^rce.ni veselje, mi; je sijalo iz oči. Cromwell ga je spremljal s pogledi ter šepetal: — Ubil je svojega strica! o! kaki so ti moji služabniki! Morda je prosil ta-le, ki ne zahteva od mene ničesar ali se vsaj dela, kakor bi ničesar zahteval, morda je prosil ta pred Bogom več nego oni, ki bodo prišli tirjat zlata, provinc in kruha nesrečnikov; nihče mi ne služi zastonj. Kari, moj jetnik, ima morda še prijateljev, a jaz jih nimam. In Cromwell se zopet za-stopi v misli, iz katerih ga je bil vzdramil Mordaunt. XXX. Plemiči. Dočim se je napotil Mordaunt proti Cromwellovemu šotoru, sta odvedla d'Artag-nan in Porthos svoja ujetnika v hišo, ki jima je bila od-kazana za bivanje v Newcastle Opomin, ki ga je bil dal Mordaunt seržantu, ni ušel J'l'Arta^nanovemu očesu; in zato je opozoril s pogledom Athosa in Aramisa, naj bosta skrajno previdna. Aramis in Athos sta torej korakala tiho poleg svojih premagalcev. To jima tudi ni bilo težko, kajti opraviti sta imela dovolj vsak s svojimi rpislimi. Če je bil kdaj kdo začuden, je bil pač Mousqueton, ko je zagledal s praga hišnih vrat štiri prijatelje, ki so prihajaii v spremstvu enega seržanta in desetorice mož. Mel si je oči, ker ni mogel sam sebi verjeti, da vidi res Athosa in Aramisa, ali slednjič si je moral vendar priznati, da sta res onadva. Že je hotel dati duška svojemu začudenju, ko mu je Porthos s pogledom velel, naj molči, s pogledom, ki ni trpel rtobenega vprašanja. Mousqueton je obstal kakor pribit ob vratih ter čakal, da se mu razjasni ta čudež. Najbolj ga je spravilo iz ravnotežja to, da so se vedli štirje prijatelji, kakor da se prav nič ne poznajo. Hiša, v katero sta spremljala dArtagnan in Porthos, Athosa in Aramisa, je bila ona, v kateri sta stanovala od večera in ki jima jo je bil od-kazal general Cromwell: stala je na voglu neke ulice; zadaj je bil nekak vrt, ob obeh straneh nasproti sosedni ulici pa so bila sezidana gospodarska poslopja. Okna v pritličju so bila zamrežena, kakor so pogosto v majhnih provincijalnih mestih, tako da so bila zelo podobna oknom kake ječe. Prijatelja sta pustila ujetnika, da sta vstopila pred njima, ostala sama na pragu ter velela Mousquetonu, naj odvede vse štiri konje v hlev. — Zakaj ne vstopiva ž njima? vpraša Porthos. — Zato, ker morava najprej vedeti, kaj nam hoče ta seržant in njegovih deset mož, ki ga spremljajo, odvrne d'Artagnan. Seržant in njegovih osem ali deset mož se postavijo na vrt. — D'Artagnan jih vpraša, kaj želijo in čemu so prišli sem. — Dobili smo povelje, odvrne seržant, da vam pomagamo varovati ujetnika. Na to se ni dalo nič reči, saj je bila to celo prav uljud-na pozornost, in delati se je bilo treba hvaležnega onemu, ki je bil tako ljubezniv. D'Artagnan se zahvali seržantu ter mu podari krono, naj pije na zdravje generala Crom-wella. Seržant odvrne, da puritanci ne pijejo, ter spravi krono v žep. — Ah, moj dragi d'Artagnan, pravi Porthos, kako strašen dan je to! — Kaj pravite, Porthos? vi imenujete strašen današnji dan, ko sva našla svoja prijatelja? — Da, toda v kakih okoliščinah ! — Res je, da je položaj zmeden, pravi d'Artagnan: toda nič ne de; pojdiva k njima in poskusiva dobiti malo jasnega vpogleda v naš položaj. — Zelo zamotan je ta položaj, pravi Porthos, in sedaj razumem, zakaj mi je Aramis tako toplo priporočil, naj zadavim tega ostudnega Mordaunta. — Ali tiho vendar! pravi dArtagnan, ne izgovarjajte tega imena! — Toda saj govorim francoski in oni so Angleži! pravi Porthos. D'Artagnan porjleda Porf thosa z onim začudenjem, ki se mu ne more ubraniti razumen človek, kadar čuje kaj takega. Ko ga nato Porthos pogleda, ki ni razumel njegovega začudenja, ga pahne d'Artagnan v sobo, rekoč: — Vstopiva! Porthos vstopi prvi, d'Artagnan drugi; dArtagnan zapre skrbno vrata ter stisne prijatelja po vrsti v svoje roke. Athos je bil smrtnožalo-sten. Aramis je pogledal zdaj Porthosa, zdaj d'Artagnana, ne da bi kaj rekel, ali njegov pogled je bil tako zgovoren, da ga je d'Artagnan razumel. — Radi bi vedeli, kako je prišlo, da sva midva tu, kaj ne? E, moj Bog! To je lahko uganiti! Mazarin nama je poveril nalogo, da ne-seva neko pismo generalu Cromwellu. — Toda kako prideta v do-tiko s tem Mordauntom? pravi Athos, z Mordauntom, pred katerim sem vas svaril, da se ga čuvajte, d'Artagnan! — Zopet Mazarin. Crom-wel ga je poslal k Mazarinii; Mazarin naju je poslal k Cromwellu. V vsem tem je nekaj fatalnega. — Da, prav pravite, d'Artagnan, nekaj fatalnega, kar nas loči in kar nas pogubi. Torej ne govoriva več o tem, dragi Aramis, in pripraviva se na najino usodo. — Sang-Diou! Nasprotno, govoriti moramo o tem, zakaj obljubili smo si nekoč, da bomo vedno vsi skupaj, čeprav bomo zastopali nasprotna mnenja. — O, da, zelo nasprotna mneja, pravi smehljaje Athos; zakaj vprašam vaju, čegavo stvar zastopata vidva tu? Ah, d'Artagnan, poglejte, zakaj vas rabi ta lopov Mazarin! Ali veste, kak zločin ste nakopali danes nase? Zakrivili ste kraljevo jetni-štvo, njegovo sramoto, njegovo smrt. — O, o! pravi Porthos, ali mislite, da res? — Vi pretiravate, Athos, pravi dArtagnan, tako daleč še nismo. — E, moj Bog, pa blizu tam smo, prav blizu. Čemu pa so prijeli kralja? Kadar hočejo ljudje spoštovati kralja kot gospoda, ga ne kupujejo kot sužnja. Kaj mislite, da je Olivier Cromwell zato dal zanj dvestotisoč lir šter-lingov, da ga posadi nazaj na tron? Prijatelj, usmrtijo ga, bodite uverjeni, in to je še najmanjši zločin, ki mu ga morejo storiti. Bolje je kra- — Ne rečem, da ne, in to je slednjič mogoče, odvrne d'Artagnan; toda k*ij nam stori vse to? Jaz sem tu, ker sem vojak, ker služim svoje gospode, to se pravi one, ki mi plačujejo mezdo. Prisegel sem pokorščino in zato sem pokoren; toda čemu ste vi tu, ki niste prisegli, in čegavo stvar zastopate vi? — Najsvetejšo stvar na svetu, odvrne Athos: nesrečo, kraljestvo in vero. Neki prijatelj, neka soproga in neka hči so nama izkazali to čast, da so naju poklicali na pomoč. Služila sva jim po svojih močeh, in Bog prizna najino dobro voljo, če so nama manjkale moči. Vi lahko drugače mislite, d'Artagnan, lahko gledate stvari z drugačnimi očmi, prijatelj; ne odvračam vas od tega, a grajati vas moram. (Dalje prihodnjič.) ^ /HM*, Nov denar imamo v Ameriki. Malo je manjši kot stari denar, zato bo pa treba paziti na novi denar, da ne bo hitro zginil iz žepa. Dekleta in žene, ako si želite prihraniti nekaj denarja, pridite v našo trgovino, kadar potrebujete novo obleko ali sukno, klobuk, nogavice, spodnje perilo, blago na jarde. ali pa možje, če potrebujete lepe srajce, kravate in spodnje perilo. Vse to blago dobite sedaj po zelo nizki ceni. Ne pozabite na ta opomin. Vi si denar prihranite na ta način, da kupite dobro blago za male denarje, ne pa tedaj, kadar kupite v kakšnih beznicah. Kupujte vse svoje potrebščine v poštenih slovenskih trgovinah, ki vam garantirajo, da je blago dobro. In če vi kupite potrebščine pri svojem lastnem trgovcu, pri domačem človeku, tedaj veste, da ostane denar v naselbini, kajti dobro veste, da slovenski trgovci kolikor toliko pomagamo eden drugemu. Če pa nesete denar k tujcem, tudi vrag več ne bo videl vašega denarja. Saj, vam mora biti znano kaj dobite od njih za pomoč. Da ne pozabim, žene in pečlarji, sedaj bomo začeli zopet z "Blanket klubom." Plačate dolar sedaj, potem pa 25c na teden ali $1.00 na mesec. Pa bo plahta ali deka plačana ravno tedaj, ko jo boste najbolj rabili. Tak klub imamo že več let in vsaka ženska se je pohvalila s tem. Imamo dvojne vrste plahte, ene po $4.95, te so malo manj kot pol volnene. ene pa po $9.95, in te so čisto volnene. Pridite in si izberite kakšne hočete. Dobite jih v vseh barvah, in kakor izberete, take pa naročimo direktno iz fabrike. Dobite popolnoma sveže blago, nalašč za vas narejeno. Ne zamudite te prilike, imeli boste plačano, da sami ne veste kdaj. Lansko leto smo imeli več naročil iz bližnjih mest, in vsi so bili zelo zadovoljni. Anton Anžlovar 6202 St. Clair Ave. NMIIIUUIINIIIMNH POL LETNA SEJA. Sporoča se vsem delničarjem Slovenske Delavske Zadružne Zveze, da se vrši pol-letna delniška seja v Slovenskem Domu na Holmes Ave., dne 24. julija, 1929, točno ob 7. uri zvečer. Prosi se delničarje, da to upoštevajo kot uradno obvestilo. DIREKTOR1J. !*«T mmeSBSSSS» 4823530248484853482348484848024853484848484848235323239123