zx´Ęé-,śoSTI STAROSTNIKA, PoMEMBNE PRI
IZVAJANJU ZDRAVSTVEI{E NEGE
mag. Danica Želexnik, pśof,, zdn wg.
Visoka zdśaystvena şola, Univeśz² v Maribośu
Uvod
Za starost in staranje lahko reěemo, da sta relativna pojma, saj sta dokaj odvisna
od osebnosti in şiśşega oko´a; stari ljudie lahko enako starost doŽivljajo in oběutijo
drugaěe, pa tudi drugi ljudje opaÁajo, da so spśemembe med enako staśimi pri
r azIięnih ljudeh śazliěne.
Nasploh se danes doma in v Svetu vedno veě pozornosti posveěa żivljenjskim
Ďazmeram Starega ěloveka ter njegovemu zdravstvenemu stanju, kar pa sproŽa
vedno nove in nove pśobleme, kijih skoraj povsod povzroěa pojav hitrega staranja
prebivalstva.
Zaradi staśanja prebivalstva je vse veě ljudi' ki potrebujejo zdśavstveno nego in
sicer tako v ustanovah, kakor tudi v domaěem okolju.
Tudi Slovenija hitro prehaja v kategośijo drż,ay, v kateśih je staranje prebivalstva
ěedalje bolj pîśîě problem. Vedno daljşa povpreěna Življenjska doba s poveěanjem
ştevila starih ´udi je posledica sploşnega napredka, bo´şih Življenjskih razmer ln
napredka zdśavstvenega varstva.
Slovenija se je pridruŽila evropskim drŽavam, v katîrih izrazito naraşěa ştevilo
ljudi, staśih nad 65 let. Ęe pogledamo leta nazaj, so bili ljudje te starosti velika
izjema, prav tako kakoś danes stoletniki. Pomikanje Starostne meje navzgor
pogojujejo: kakovostnejşe zdśavstvîno staq|e prebivalstva, spremembe v naěinu
Življînja' moderno zdravljenje, zdravstvîna nega in rehabilitacija bolnikoé
varovanje okolja in razvoj pśeventivne dejavnosti v okviru zdravstvene vzgoje ljudi.
V Sloveniii, kakor po vsej Evropi, smo priěa demografskemu neśavnoteŽju. Število
mladih se v primerjavi s starejşimi manjşa. Zaraôi tega vsesploşnega pojava naj bi
se ljudje że v rani mladosti zavedal| da ima v starosti pomembno vlogo pri
ohśanjanju zdravja predvsem aktivnost (Rogelj' 1999).
Staśi ljudje naj bi ostali ěim dlje dejavni. skébeli naj bi sami zase in Živeli v okviru
svoje druŽine. Prav zaraôi fiziěne oslabelosti postane staśejşi ělovek manj
samostojen, poěuti se manj varnega, istoěasno pa se zmanjşata tudi dostopnost do
prijateljîv ´n znancey.
Socialno in zdravstveno varstvo ima prav pśi tej populaciji najveěji pomen.
T2
Zdravo vedenje v staśosti
Zdravovedenje so vsa pśizadevanja ělovîka, da bi ostal zôrav ozléoma da bi se vaśoval
pśed boleznimi. Sestoji iz dveh delov:
l' iz zdravîga naęina ŽivĚenja, ki ni odvisen od zdśavstvenih delavcev (njegove
kazalnike spremljamo na ravni skupnosti - nekateri med njimi so stanje pśehśa-
njenosti, uravnoteżenost prehrane, telesna aktivnost, kajenje, pośaba alkohola)
in
2' iz preventivne dejavnosti - stik z zdśavstvenimi delavci za zmanjˇanje nîYaf-
nosti bolezni (věasihje bila ta dejavnost pri nas skoraj izkliuěno druŽbena skéb,
őanes postaja vse bolj odvisna od moŽnosti in odloěitve posameznika).
Vedenje bolnih starostnikov pa so Vsa tista péizadevanja posameznika' da bi svojo
bolezen pśepoznal in ozdśavel. Tüdi to vedenje sestavljata dva dela:
1. samooskśba
in
2. uporaba zdravstvene mtîż'e: nanjo vplivajo poleg potreb (zdśavstveno stanje in
prizadetost) zlasti spol, starost, kulturno okolje in socialno-ekonomski status
(dohodek, izobrazba in poklic) ter dostopnost zdravstvene mre½e (geografska,
ekonomska in kulturna). Vse to upoştevajo modîli, ki napovedujejo, kolikşno
bo iskanje zdravstvenih storitev.
Nadzor pa nam omogoěa sodobna tehnologija. Na zahodu v povezavi s starejşimi
ljudmi vse bolj pogosto govośijo o t. i. >smart houses<. Pri tîm gre za uporabo
sodobne tehnologije in tehniěnih reşitev v stanovanju, kjer biva starejşa ali
invalidna oseba.
Samooskśba
Ko se medicinska sestśa sreěa s staśostnikom, najpśej doloěi njegove sposobnosti,
njegove morebitne omejitve glede neposredne zdśavstvîne nîge (umivanje, obla-
ěîqjî, hranjenje, odvajanje) in ugotovi njegove sposobnosti gospodinjskih opravil
(nakupovanj e, kuhanj e, gospodinj înj e, socializacij a).
Zdravstvena nega je naěrtovana glede na njegove potrebe in sposobnosti. Vpraşanje
pa je, ali je to vse, kar starostnik potśebuje. Preveriti je potrebno, ali ima starostnik
pomoě samo toliko ěasa, kot jo potrebuje, ko lahko sam izvaja doloěeno aktivnost,
ali nastopijo teŽave, ko odkloni pomoě, ali pomoě zahteva, ko je veě ne potrebuje.
TeÁavî pri uvajanju samooskébe se pojavijo velikokśat pśi bolnem starostniku.
Bolan starostnik se navadi svoje podrejene vloge pśi zdravstveni negi in ěe ga
medicinska sestra ne spodbuja, opusti poskuse, dabi razksi| svoje moŽnostiv zvezi
s skébjo zase.
t3
Sorodniki in zelo pogosto tudi medicinske sestśe imajo velike teŽave, ko mośajo
ostati v ozadju in opazovati poskuse, ko se starostnik skuşa na pśimer sam obriti ali
obleěi'
V veěini primerov posredujejo prezgoôaj in tako oropajo starejşega bolnika
ôożivhanja lastnega napredka in uspeha.
Kakośkoli je omejena samostojnost, je potrebno kéepiti ěut za lastno śednost. To je
şe posebej pomembno, ko je starostnik v svojem domaěem okolu, kjeś je to
vitalnega pomena. Dobro motiviśan starostnik lahko prenese velike kéize pri
samooskśbi. Realno postav|eni negovalni cilji z obstojeěo motivacijo in s
spodbujanjem so cîna za uspeh. Veliko teŽje je z nemotiviéanimi ali s slabo
motiviranimi starejşimi bolniki. Ne smemo jih takoj oznaęiti, ěeş da noěejo
sodelovati, vsak napoś peśe k boljşi zdśavstveni negi. Za tako stanje lahko ostaja
zdśavstveni ruzlog - depśesija, posledica moŽganske kapi, infekcije ali sśěne
bolezni.
Ker je bila izguba samooskśbe prisotna że pred boleznljo, je izboljşevanje majhno.
Ko pa se starostnik vśne v znano domańe okolje, ki mu nudi podporo, je uěinek
bistveno boljşi.
Ko ugotovimo problem in ga analiziramo, je można postopna reşitev, motivacija pri
tem pa zelo pomaga (Garśet, 1983).
Dorothea orem je razkéila teośijo zdravstvene nege, ki jo je imenovala model
samooskśbe. Samooskśbo opredeljuje kot hoteno aktivnost, ki jo ělovek izvaja za
vzdrżevanjeŽivhînja,zdtav jainrazvijanjalastneosebnosti.
Ęe posameznik ni sposoben obvladati dodatnih zahtev, se pojavi potreba po
zdśavstveni negi. Sledi postavljanje negovalnih ciljev in izvajanje negovalnih
intervencij. Koněni cilj pa je vzpostavitev śavnovesja med zahtîvami in
sposobnostmi posameznika.
Ęlovek je tisti, ki spreminja oblike samooskébe, na to pa vplivajo vzgoja,
izobraŽevanje, nadzor in izkuşnje (Aggleton' 1985).
V prvi vrsti je eőukacija pśi staśostnikih svetovanje, nato se osredotoěimo na
pśaktiěni vidik pouěevanja. Poveěujemo znanje, ki ga staśostnik potrebuje za
prilagoditev na spéemenjeno zdravstveno stanje, obvladovanje nezmoŽnosti za
doloěena opravila, pouěevanje o spremembi osnovnih Živ´enjskih navad' in
vplivamo na²| z omogoěaé{em psihiěne podpośe (Katz' 1995).
Prvi korak v strategiji pouěevanja je ugotavljanje pripravljenosti za uěenje.
Starostnikove potrebe, ki izhajajo iz njegove nezmoŽnosti, in obvladovanje le-teh so
osnova za ptogtamiśanje uěnega procesa. Nekateri starostniki v śesnici niso
zainteresiśani za uęenje zahtevajo podporo in nadzor nad svojo nezmoŽnostjo.
Veliko starejşih ljudi se prilagodi, vendar mnogi z veliko pośabo ěasa, posebno, ko
je spremenjena podoba telesa ali ko je spremenjen socialni status. Svojci so morda
l4
utrujeni ali zmedeni po dolgotrajni dobi negovanja ati v velikem stśesu in se niso
sposobni odzvatina uěenje novih spretnosti.
Ravnanje s stomo ali dajaqie injekciie je lahko ěisto preprosto' vendar ne Za vse
ljudi. Medicinska sestra ne Sme vedno priěakovati, da se svojci nauěijo postopka in
ne sme jih obsojati. Dati jim mora spodbujevalne napotke, ki jih lahko taztmejo ali
izvedejo.
Zelo pomembno je, koliko je starostnik sposoben za uęenje. Pomemben dejavnik
pri tem sta izobrazba in zanimanje za problem. Tśenutna kondicija bolnega
starostnika omejuje v fiziěni aktivnosti (na primer moŽganska kap)...
Kot navaja Hoyer (1995), mośajo biti starostniki vedno enakopśavni pri uěenju,
nikoli jih ne smemo poniżati ali od njih zahtevati pasivnosti.
Šuştîrşiě (1997) trdi, da medicinska sestra z zdravstveno nego lahko vpliva na
dejavnike kakovosti żivĚenja starostnikov: medsebojni odnosi v druŽini, socialni
stiki, finaněno stanje, pomoě na domu, zdravstveno stanje, mentalno zôravje,
prehranj evanj e, komunikacü a, gibljivo st in varnost.
Samooskéba pri starostnikih ni popolnoma neodvisna od zdśavstvînih delavcev.
Starostniki namreě skébijo sami zasî v skladu z medicinskimi in s socialnimi
nośmami, z vrednotami in s pogledi (Cocheśman, 1996).
Z veęanjem Živ´înjske dobe se poveěuje tudi ştevilo tistih starih oseb, ki imajo
doloěeno bolezen aliprizadetost, kijih ovira pri opravljanju dnevnih aktivnosti pri
samooskrbi v domaěem okolju.
Zaradi omejitev pri gibanju so stari ljudje pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti
vse bolj odvisni od drugih in sěasoma niso veě sposobni samostojnega Živ|jenja.
Starejşi ljudje nimajo samo teŽav z gibanjem, temveě tudi ştevilne dśuge teŽave, ki
jim oteŽkoěajo ali onemogoěajo samostojno Življenje. To so teŽave, povezane S
slabşim spominom' z raztresînostjo, s pozabljivostjo, s slabşo prostorsko in
ěasovno ośientacijo itd. ohranjene gibalne sposobnosti niso dovolj za samostojno
Življenje, ěe jih spremljajo naştete teŽavî. Ęe take osebe Živijo same' potrebujejo
poveěan nadzor.
Posledica zmanjşanih gibalnih sposobnosti pri starejşih ´udeh kaŽe tudi na
socialnem podroěju. Zaradi teżav, povezanih z gibanjem, se stari |judje maĄj
vkljuěujejo v svoje socialno oko´e in postajajo vse bolj izolkani. Sodobna
tehnologija pa tudi na tem podroěju prinaşa ştevilne olajşave in reşitve. V veliko
pomoě pri vzdrżevanju socialnih kontaktov je Že telefon; posebno pśednost pa
pśedstavlja mobilna telefonija. Tüdi telefoni imajo ştevilne moŽnosti prilagajanj
samega aparata in śazliěne naěine klicaqja.
l5
Spremembe v staśosti
Stari ludje so zaradi spśememb, ki jih prinaşa starost, izpostavljeni razlię,nim
zdśavstvenim in socialnim teÁavam, ki so zlasti:. peşanje fiziěne in duşevne sposobnosti,
. veěje moŽnosti za razvoj akutnih in kśoniěnih bolezni,
. oviśano opśavljanje gospodinjskih del in drugih opravil,
. pśisotnost osamljenosti, ki jo şe poglobi morebitna izguba partnerja,
. socialna izolacija,
. neurejeni odnosi v druŽini zarudi razkoruka generacij,
. veěje potśebe po bolnişniěnem zdravljenju,
. zlorube in izkorişěanje starih ljudi
(Ramovş, 1995).
DEJAVNIKI BOLNEGA STARANH
Na śiziěne dejavnike nastanka odvisnosti starih ljudi od tuje pomoěi in zdravstvene
nege vplivajo:
1. Stanje zobovja:. neredna higiena zobin
. zobovja,
. nezdravo (karies) zobovje,
. bśezzobost.
2. Motnje ěutil:. vid,
. sluh,
. voh,
. otip,
. okus.
3. Izpostavljanje zunanjim vplivom:. mraz in vlaŽnost,
. pśepih in vibśacija,
16
. hitre Yśemenske spśemembe,
. onesnaŽen zrak,
. izpostavljaqie prehitremu naporu.
4. Slaba osebna higiena in nehigiena okolja:. osebna neurejenost-neredno kopanje/tuşiśa´je,
. neurejeni nohti na rokah in nogah,
. neurejeno okolje bivanja.
. neurejîna in neudobna oblaěila in obutev.
5. Nezdśavljeno poveěanje aśteśijskega kśvnega tlaka:. moŽganska kap,
. srěna kap,
. oběasnî ciśkulacijske motnje.
6. Debelost, poőhśanjenost in nepśavilen vnos hrane:. dnevni vnos hranî do 1700 kcal,
. premastna hrana,
. indeks telesne mase nad 3O=debelost,
. indeks telesne mase pod 18,S:podhśanjenost,
. pomanjkanjî rib' sadja in zelenjave,
. pomaqjkanje vitaminov in mineraloé
. pomanjkanje beljakovin,
. pomanjkanje tekoěine,
. dnevno prevelik vnos soli in sladkorja.
7. Psihiěne spśemembe:. osamtjenost,
. zaprtost vase in nekomunikativnost,
. oběutek zavr½înosti in nekoristnosti,
. depresija in ostale psihiěne motnje,
. nezanimanje za nova spoznaqla,
. nezanimaé{e za mlade in starejşe,
. psihiěnaneaktivnost,
. nespśejemanje delovne terapije.
17
8. Kajeqie' alkohośzem in dśuge odvisnosti:. kadilci,
. pasivno kajeĄje,
. odvisnost od opojnih in
. drugih drog,
. veě kot 1 dcl vina dnevno,
. oővisnost od alkohola,
. odvisnost od zdtavil.
9. Telesne motnje:. slabokévnost,
. povişan kévni sladkoś,
. zapfije,
. moěenje,
. moěenje znaporom,
. beljakovine v urinu,
. poveěan slab holesteśol in
. tśigliceśidi (maşěobe) v kśvi.
10. Kileézpad organov
11. Telesna neaktévnost:
. poleÁavanje,
. nezadostno gibaĄje,
. dolgotśajno sede²|e pred TV
. in raěunalnikom,
. dolgotśajno zadrÁevanje v
. zaprtem pśostośu,
. osteopośoza, zlomi kosti,
. razjede zaradi pritiska,
12. Nespoştovanje pśedpisov zdśav[ienja in navodil zdravnika:. nekośişěenje pśipomoěkov in izogiban1e le-tem pripomoěkom (plenice za
starejşe, bergle, palice, hodulje)
18
13. Nepravilno doziśanje zdśavil:
. istoěasno jemanje veě vrst zdtavil'
. neupoştîvanje navodil zdśavnika'
Vedeté moramo:
V naşi druŽbi bo vedno veě staśejşih ljudi.
Ti ljudje pa:
. se bodo starali kakşnih dîset ali dvajset let dlje'
. bodo bolje izobtaŽeni kot pśed leti,
. bodo imeli drugaěno Živ´enje kot staśejşi, ki jih poznamo,
. bodo imeli dśugaěne potrebe kot starejşi, ki danes bivajo v naşih domovih za
staśejşe oběane.
Imeli bodo drugaěne potśebe, drugaěne zahteve:
. Žîlîli bodo ostati v lastnem domu in imeti samo zdravstveno nego na domu,
. hoteli bodo imeti moŽnosti do lastne izbire vśstî Yaśstva in izvajalca varstva,
. kadar bodo potrebovali varstvo v zavodu, bodo hoteli enoposteljno sobo,
. ěîtudi bodo Živeli v domu, se bodo odloěali sami.
Staranje je normalno bioloşko.dogajanje, ki ga doŽivi vsako Živo bitje. Ęlovekovo
staranje ima mnogo bioloşkih, pa tudi socialnih, druŽbenih in ekonomskih znaěilnosti.
Poteki bolezni so v starosti svojevéstni, obolevanje starostnikov pa je pogostejşe.
Z daljşanjem priěakovane Živ´îqjskî dobe naraşěa tudi ştevilo starostnikov.
Medicinska sestra obśavnava starostnika individualno in celostno, s psihofziěnega
in socialnega vidika, skupaj z élegovo druŽino in s şirşim okoljem. Starostnika
zajame po naěrtu, po naroěilu ali sluěajnostjo.
Zakljuěek
Upamo, da bomo doěakali visoko Starost in da bomo takśat, ko bo to potrebno, bili
deleŽni kakovostnî zdśavstvene nege, ki nam jo bo lahko nudila 1î dobro strokovno
usposobljena medicinska sestra.
Ko govorimo o razvoju zdravstvene negî za starejşe, govorimo tudi o lastni prihodnosti.
Vsakdo si Žîli svoje Živ´e´ie preŽivetikot samostojen ělovek, ki ga spoştuje druÁina,
sosedje, druŽba... In vsi si Želimo Živeti dostojanstveno, da nas ljudje okéog nas
spoştujejo.
19
Viri in literatura:
1. Abbey A, Andśews F. Modeling the psychological deteśminants of life quality.
SocialIndicatośsReseaśch 1985; 16:1 - 34'
2. Aggleton Ł Chalmers H. Models and theośies. Nursing time 1985; 2:36 _ 38.
3. Allardt, E. ( 1993) Having, Loving, Being: An Alternative to thî Swedish Model
of Welfaśe Research. V:M. Nussbam, A. Sen (ur.) The Quality of Life' oxfośd:
Clarendon Pśess.
4. Andersson M, Gottfśies C. Nursing home care: Factors influencing the quality
of life in a restricted situation. Aging 1991; 3:229 - 39.
5. Cocheśman W Health behaviour. Illness behaviour. In: Medicalsociology, 6th ed.
New Jeśsey: University of Alabama in Birmingham' 1996;89 - I32.
6. Kśach Ł DeVaney S, DeTurk C, Zink MH. J Adv Nurs 1996 Sept; 24(3):456-64'
Functional status of the oldest-old in a home seeting.
7. Gosman-Hedstrom G, Aniansson A, Persson GB:ADL-reduction and need foé
technical aids among 7O-yeaś-olds. From the population study of 7O-yeaś-olds in
Gotebośg. Compr Gerontol (B). 1998 ;2(I):16-23.
8. Jee M, or Z. hea|th outcomes in OECD countries:a Ďiamework o1' health
indicators for outcome-ośiented policymaking' Labour maśket anő social policy'
Occasional papers No. 3 6. DEELSA/ELSA/WD(98 )7: 14.
9. Firis 2000;8(10).
10. Strategy Project: Stśategy deleopment Pśogramme of Homes foś the Elderly in
Slovenia. Ljubljana, 1999.
20