ZASEBNA ŽENSKA UČITELJSKA ŠOLA ŠOLSKIH SESTER
V	MARIBORU
s pravico javnosti z dne 20. maja 1896., obnovljeno dne 11. junija 1932., S. n. br. 17.466.
POROČILO
ZA ŠOLSKO LETO 1939./40.
V	MARIBORU 194 0.
SAMOZALOŽBA ZAVODA TISK TISKARNE SV. CIRILA V MARIBORU (PREDSTAVNIK ALBIN HROVATIN)
ZASEBNA ŽENSKA UČITELJSKA ŠOLA ŠOLSKIH SESTER
V	MARIBORU
s pravico javnosti z dne 20. maja 1896., obnovljeno dne 11. junija 1932., S. n. br. 17.466.
POROČILO
ZA ŠOLSKO LETO 1939.40.
V	MARIBORU 194 0.
SAMOZALOŽBA ZAVODA TISK TISKARNE SV. CIRILA V MARIBORU (PREDSTAVNIK ALBIN HROVATIN)
.
15. X. 1864,—15. X. 1939.
Nekaj potez iz 75 letnega razvoja naše kongregacije.
I.	Naselitev v Mariboru in osamosvojitev kongregacije.
Naselitev šolskih sester v Mariboru je pripravljal že škof Slomšek, a prehitela ga je smrt, preden je ostvaril svoj načrt. Malo pred smrtjo se je svetniški škof obrnil do predsednice »Društva katoliških gospa«, da bi ustanovila v mestu dekliško sirotišče in oskrbela dekletom priliko za pouk v ročnem delu. Ko je Slomšek umrl, je društvo, zlasti društveni svetovalec spiritual Fran Kosar, gledalo v tej zadnji pokojnikovi želji sveto naročilo. Na njegovo pobudo je poklical Slomškov naslednik knezoškof Maksimilijan Stepišnik iz Algersdorfa, obč. Eggenberg pri Gradcu, prve tri sestre. Prišle so v Maribor 15, okt. 1864. Pričele so s poukom ročnih del in z vzgojo 8 sirot, ki so obiskovale mestno ljudsko šolo. Z odlokom c. k. namestništva v Gradcu št. 8106 z dne 5. jun. 1869. jih je svetna oblast priznala kot samostojno, od Algersdorfa neodvisno naselbino.
II.	Razvoj šole v Mariboru.
V	šol. 1. 1865./66. so sestre pričele z lastno šolo, ki se je iz dvoraz-redne do leta 1876./77. razširila že v 6 razredno šolo. Pravico javnosti je dobila 9. nov. 1875., štev. 17.089.
Učni jezik je bil nemški, a učenke slovenske narodnosti so dobivale v posebnih slovenskih oddelkih pouk v slovenščini v dveh skupinah po 2 uri na teden. V zlati knjigi je iz slovenščine pohvalno imenovanih v šol. letu 1888./89. osemnajst učenk, v šol. letu 1889./90. pa 27 učenk. Za tem je zlata knjiga prenehala.
Leta 1890. so otvorile sestre otroški vrtec z nemškim in 1894. s slovenskim občevalnim jezikom.
Učiteljišče je dobilo svojo koncesijo 4. I. 1892., pravico javnosti pa
20.	V. 1896., štev. 12.155.
S šolskim letom 1894./95. je ljudska šola postala vadnica in je tvorila z učiteljiščem, otroškim vrtcem ter tečajem za učiteljice ženskih ročnih del en šolski organizem po odi. dež. štaj. šol. sveta z dne 31. sept. 1894. štev. 5810.
Po večletnem prizadevanju šolskega vodstva in Ciril Metodove družbe je ministrstvo za uk in bogočastje slednjič z odlokom št. 8670 z dne 19. julija 1900. dovolilo prvi slovenski vzporedni razred (1. in 2. šolsko leto) in z odlokom št. 33.699 z dne 5. okt. 1904. drugi slovenski vzporedni razred. (3. in 4. šol. leto.) To je bila edina slovenska dekliška šola v Mariboru do preobrata 1918.
Učiteljska šola šolskih sester
Meseca novembra 1918. so postali slovenski razredi temeljni razredi vadnice, nemški pa vzporedni in so v šol. letu 1921./22. popolnoma prenehali. Nemški vrtec je prenehal 1918. leta. S šolskim letom 1925.26. pri-čenši ima slovenski vrtec dva oddelka A in B.
Z odlokom min. za uk in bogočastje št. 30.849 z dne 9. julija 1913. je bila dovoljena tudi otvoritev meščanske šole, ki se je postopoma razvila v trorazredno meščansko šolo. Z odlokom min. za uk in bogočastje z dne 9. junija 1916. št. 7443 je dobila kot del vadnice pravico javnosti. Leta 1920./21. je postala 4 razredna. Pravico javnosti ima z odlokom min. prosvete P. br. 7601 od 8. avgusta 1924. 1923, leta jo je višji šolski svet v Ljubljani z odlokom št. 8256 z dne 2. avgusta 1923. ločil od vadnice ter jo podredil posebnemu vodstvu. Sedaj je upraviteljica s. Amanda Jager, ki jo zaradi obsežnih poslov provincialne prednice zastopa s. Imelda Fohn.
Leta 1914. je bil dovoljen po odloku štaj. dež. šolskega sveta z dne 22. jan. štev. 3/4371/2—1914. tudi enoletni gospodinjski tečaj. Med svetovno vojno je bil radi draginje ukinjen, od leta 1921. dalje pa zopet deluje.
V	Jugoslaviji je učiteljišču min. prosv. obnovilo pravico javnosti z odi. P. br. 7601 z dne 8. avg. 1924. in drugič z odi. S. n. br. 17.466 z dne 11. jun. 1932.
III.	Ravnateljice učiteljišča:
1. S. M. Leopoldina Flucher od 1892. do 9. III. 1908. Roj. 13. dec. 1856. v Sp. Kungoti. Umrla 9. III. 1908. Izredno dobra metodičarka in psihologinja je z mirnim, zelo taktnim nastopom pridobivala srca vseh.
2. S. M. Stanislava Voh od 9. III. 1908. do konca šol. leta 1921./22. Zgradila je kot vrhovna predstojnica in ravnateljica obenem higienskim in šolskim predpisom popolnoma odgovarjajočo šol. zgradbo v Gosposvetski ulici. — Med svetovno vojno je razumno preselila šolske prostore v samostansko poslopje tako, da pouk ni dosti trpel, četudi je bila v šolskem poslopju nastanjena garnizijska bolnica. Vzdrževala je izborno disciplino.
3. S. M. Anastazija Kopitar od 1922./23. do konca šol. leta 1932./33. 25 let je poučevala na učiteljišču slovenščino s tako vnemo, da so predmet vzljubile vse njene učenke. V precejšnji meri je njena zasluga, da so učiteljice, njene učenke, za nemške vlade netile v srcih mladine širom sedanje dravske banovine slovensko narodno zavednost.
4. S. M. Luitgarda Schweiger od 1933./34. do konca šol. leta 1937./38. Bila je izrazita, močna osebnost, ki je znala s polno avtoriteto zastopati zavod. Zasnovala je nov tip srednje šole, kjer bi se ves pouk prikrojil potrebam dekliške duše in bi pripravljal za ženske poklice. Prosv. ministrstvo je 26. IV. 1937. zavod odobrilo. Priključen bi mu bil 1 letni socialni
tečaj. Zdi se pa, da je za naše slovenske razmere bil tak zavod še prezgoden. Po 1 letnem obstoju 1937./38. je začasno prenehal.
5. S. M. Berhmana Kajdiž od 1937./38. dalje.
IV, Druga področja sestrinskega udejstvovanja.
Vrhovne predstojnice.
2e ustanoviteljica in prva vrhovna predstojnica m. Margarita Puchar je ustanovila oddelek za izdelovanje paramentov. Sestre, dodeljene temu oddelku, so se vežbale prav veliko samouk doma, a šle so tudi v inozemstvo, kjer so se v raznih zavodih izpopolnjevale v vezenju. Iskale so tudi, zlasti v novejšem času, stikov z znanimi slov. umetniki, tako z go. slikarko Vurnikovo in gg. arhitekti Vurnikom in Plečnikom. Po načrtih omenjenih umetnikov in naše akademske slikarke s. Rafaele Egger, deloma že tudi še mlade s. Natanaele Okorn so vezilke pod spretnim vodstvom s. Eme Mikec, odnosno s. Leontine Debevec, izdelale lepo število pravih umetnin, ki so bile že prav pogosto razstavljene, ne le v domovini, temveč tudi v inozemstvu.
Sporedno z vezenjem se goji tudi slikarstvo in deloma kiparstvo.
S.	Rafaela Egger je poslala že mnogo svojih proizvodov širom naše domovine in marsikatero staro umetnino (čudodelno sliko) je renovirala in tako rešila propada, Odkrila je med naraščajem marsikak talent in ga z ljubeznijo in požrtvovalnostjo razvijala. (S. Judita Kac v Splitu, s. Alfonza Tratnik v Južni Ameriki.) Na učiteljišču in mešč. šoli vodi sedaj risanje s. Natanaela Okorn, ki je absolvirala Kr. Umetniško šolo v Beogradu.
Tudi glasbo so gojili v naši kongregaciji od prvih početkov. V novejšem času ima kongregacija več članic, ki so absolvirale konservatorij.
Pouk v tujih jezikih ima svojo klico že v prvih letih po ustanovitvi kongregacije. S. Baptista Geisler, ena izmed prvih sester, je bila usposobljena učiteljica francoščine. S. Pija Kos se je je priučila na naši podružnici v Aleksandriji, s. Leopolda Zupančič in s. Simforoza Kovačič v Franciji in istotako suplentka s. Valtruda Levec, ki je letos službovala na uršulin-ski gimnaziji v Ljubljani in tam poučevala francoščino.
V	Ameriki so se sestre naučile tudi angleščine. Usposobljena je za pouk angleščine na učiteljiščih s. Helena Vodušek.
Zadnja tri leta se na učiteljišču poučuje kot neobligaten predmet tudi češčina. (Učil jo je dve leti g. Drly in zadnje leto g. Vaclav Vavra, oba učitelja češke šole v Mariboru.) S prav.velikim zanimanjem se je uče tudi nekatere sestre, tako: s. Natanaela Okorn, s. Bogomira Grafenauer in s. Deodata Bergant.
Gospodinjske šole in pouk v gospodinjstvu pa postaja v novejšem času specialiteta šol. sester. Največ zaslug za gospodinjstvo ima pokojna m. Lidvina Purgaj. Razumela je, kako živo potrebuje narod vzornih gospodinj. Kot učiteljica prve gospodinjske šole na Slovenskem v Marijanišču v Ljubljani je spisala svojim učenkam knjigo »Gospodinjstvo«, ki je doživela več izdaj. Na njeno pobudo je učiteljica kuhanja s. Felicita Kalinšek napisala iz svoje prakse obširno delo »Slovenska kuharica«. Kot vrhovna predstojnica je m. Lidvina gospodinjstvo še posebno pospeševala. Ustanovila je gospodinjske šole v Mariboru, v Idriji (po razsulu Avstrije smo jo opustili), Vrhniki in Splitu. Gospodinjski šoli Kmetijske družbe v Marijanišču (sedaj v Bokalcih) se je priklopil seminar, v katerem se je pod vodstvom s. M. Izabele Gosak izvežbalo že lepo število učiteljic za kmetijsko-gospodinjske šole in tečaje. V letu 1928. so nastale gospodinjske šole v Kranju in Zemunu. Enoletna gospodinjska šola v Šiški je postala vadnica Dr. Krekove štiriletne višje gospodinjske šole, kjer se šolajo učiteljice gospodinjstva. Za ustanovitev in organizacijo te šole ima največje zasluge s. Adelinda Žužek; vodstvo šole je v letošnjem šolskem letu prevzela prva naša inženirka s. Similjana Kodrič.
Naše sestre vodijo tudi 2 banovinski kmetijsko gospodinjski šoli, in sicer v Mali Loki na Dolenjskem in v Svečini na severni meji naše države. Državno gospodinjsko šolo imajo tudi v Coloradu (Uruguay). Tudi na Koroškem v Št. Rupertu pri Velikovcu in Št. Jakobu v Rožu (z ljudsko šolo so morale po plebiscitu prenehati) vzdržujejo naše sestre še sedaj gospodinjske šole. Istotako v Tomaju v Italiji. V naši državi so naše sestre v prav mnogih učnih in socialno skrbstvenih zavodih prevzele gospodinjstvo in gospodarstvo.
Razen popolnih gospodinjskih šol vodijo naše sestre vse šolsko leto še razne šivalne in kuharske tečaje, in to v naši državi in v inozemstvu (Žabnica pod Višarjami in v Južni Ameriki).
V	zadnjih 20 letih so sestre otvorile obrtne šole, tako v Varešu, Rabu, Trebinju, Širokem Brijegu, Lištici in Čapljini. Vse imajo pravico javnosti.
Med svetovno vojno se prevzele sestre v Mariboru bolniško postrežbo v garnizijski bolnici, ki je bila nastanjena v njihovem šolskem poslopju. Pod vodstvom vojaških zdravnikov so se precej izvežbale v tej panogi. Po svetovni vojni so prevzele postrežbo v drž. bolnici za jetične v Topolšici in kasneje v Novem Sadu, Kninu, Sarajevu, Mostarju in Nišu.
Na mnogih krajih so sestre prevzele delo v hiralnicah, dečjih in dekliških zavetiščih in sirotišnicah. Zaposlene so tudi v ljudskih in delavskih kuhinjah.
V	teh 75ih letih so torej, kakor razvidno, naše sestre mnogo delale za mladino, posebej še za našo jugoslovansko mladino doma in v tujini. Mnogo so storile za olepšavo cerkva, za srečo v družinah in za lepoto naših domov. Žrtvovale so se za trpečega in bolnega brata. Če so imele kaj uspehov — in imele so jih — gre pač v prvi vrsti čast Bogu, ki je dajal setvi rast. Zahvalo pa zaslužijo pač tudi vsakokratne vrhovne predstojnice, ki so se znale prilagoditi dobi, ki so čas razumele in so gledale tudi naprej ter vežbale naraščaj za bodočnost. So to naslednje velike žene:
1. Častita mati M. Margarita Puchar od 13. sept. 1869. do
8.	sept. 1881. — Omenjeno je že, kako se je udejstvovala v materini hiši. Ustanovila je 2 podružnici: Kolonijo v Mariboru 1871. in Celje 1878.
2. Častita mati M. Nepomucena Ziggal od 14. sept. 1881. do
8.	sept. 1887. — Ustanovila je 3 podružnice: Kamnico pri Mariboru 1882., Repnje 1883. in Marijanišče v Ljubljani 1884.
3. Častita mati M. Angelina Križanič od 8. sept. 1887. do
8.	sept. 1896. — Bila je izredna osebnost, žena bogate duše, ki je ljubila svoj narod in materin jezik nad vse. — Poslala je 1890. svoje sestre v St. Paul v benediktinski konvikt; 1896. je ustanovila podružnico v Trstu, kjer so sestre do 1912. vodile slov, ljudsko šolo pri Sv. Jakobu, 1900. pa je ustanovila Marijanišče v Mariboru.
4. Častita mati M. Stanislava Voh od 8. sept. 1896. do 8. sept. 1914. — Zelo je povzdignila naše šolstvo. Osnovala je 15 podružnic. Prva je poslala svoje sestre med naše izseljence v Sev. Ameriko in Afriko.
5. Častita mati M. L id vin a Purgaj od 8. sept. 1914. do 3. jan. 1923. — Zavzela se je z vso vnemo za gospodinjske šole, ustanovila 10 podružnic in izvedla notranjo reformo kongregacije s tem, da ji je oskrbela lastne redovne konstitucije. Z odi. sv. kongregacije za redovnike št. 5876 z dne 6. sept. 1922. je dobila dovoljenje, da razdeli kongregacijo v province: slovensko, hrvatsko, italijansko in ameriško.
6. Častita mati M. Angelina Križanič vdrugič od 3. jan. 1923. do 18. jul. 1935. — V tej dobi je nastalo 52 podružnic in dve najmlajši provinci: mostarska in južnoameriška. Mati M. Angelina je dosegla, da je sv. oče Pij XI. končnoveljavno potrdil konstitucije dne 3. jan. 1931.
7. Častita mati M. Terezija Hanželič od 18. jul. 1935. dalje. — Ustanovila je 30 novih podružnic. Prva je poslala sestre med brate Srbe: v Niš, Paračin, Zaječar in Beograd. — Ustanovila je tudi kongrega-cijsko glasilo »Glasovi«.
Danes šteje kongregacija na 112ih postojankah 975 sester. Bog daj, da bi mogla in znala še sejati dobro seme v zorana polja doma in preko meja! Da bi znala tudi novih brazd zarezati v ledino, kjer je in bo še treba! V čast božjo in blagor človeštva, zlasti pa slovenskega naroda.
I. Učno osebje v šol. letu 1939.40.
1.	Spremembe.
Izstopili so iz učiteljskega zbora:
1. Puntar s. Klara, učiteljica gospodinjstva.
2. Dr. Anton Trstenjak, veroučitelj.
3. Levec s. Valtruda, hon. učiteljiška učiteljica.
4. Zei Marija, učiteljica veščin.
5. Šijanec s. Ivana, zabavilja.
Na novo nameščeni so bili:
1. Prof. Bunc Stanko, Kr. b. upr. IV. No. 20.679 1; 20. XI. 1939.
2. Čoh Š. s. Šolastika, učiteljica veščin, Min. prosv. II. br. 30.974 39,
3.	I. 1940.
3. Prof. Potokar Ferdinand, IV. No. 3574 1; 21. II. 1940.
4. Prof. Zgonik Mavricij, IV. No. 21.154 1, 20. XI. 1939.
5. Zorec s. Avguština, Min. prosv. II. br.	30.969 39, 3. I.	1940.
6. Cerar s. Celina, zabavilja, Min. prosv.	III, br. 59.775	z dne	26.	X.
1939.
7. Bulc s. Kornelija, zabavilja, IV. št. 5812/1-40; 5. IV. 1940.
Dopusti:
Kajdiž s. Berhmana: bolezenski	dopust od 26.	XII. do 21. I.
Kr. b. upr. drav. ban. IV. No. 1351/1 z dne	18. I. 1940., in	od 21.	II.	do
28.	II. Kr. b. upr. IV. 1351/2 z dne 29 II. 1940.
Prof. Novačan s. Bernadeta 25., 26. in 27. aprila. Hospi-tirala na drž. ljudski poskusni šoli v Ljubljani-Bežigrad. Kr. b. upr. drav. ban. IV. št. 7213/1 z dne 3. IV. 1940.
Prof. Zgonik Mavricij od 11.—14. XI. (delal prof. izpit) in od 27. XI. do 1. I. 1940. (bil na orožnih vajah). Nadomeščal ga je prof. Lapuh Stanko (prof. na klasični gimnaziji).
Prof. Š e d i v y Jan od 28. III. do 1. IV. in od 8. IV. do 2. V. (na orožnih vajah). Nadomeščala sta ga g. prof. Zgonik M. (2h) in g. prof. S. Milač, prof. na drž. učiteljski šoli (7h).
Prof. Potokar Ferdinand od 20. X. do 28. X. (delal prof. izpit).
Vadniška učit. Bergant s. Deodata 25., 26. in 27. aprila. Hospitirala na drž. ljudski poskusni šoli v Ljubljani-Bežigrad. Kr. b. upr. drav. ban. IV. št. 7213/1 z dne 3. IV. 1940. Nadomeščala jo je Jama s. Amabilis.
Vadniška učit. Volkar s. Avgusta od 11. do 19. aprila (delala prakt. učit. izpit). Nadomeščala jo je Bergant s. Deodata.
2.	Stanje ob koncu šolskega leta.
Na vadnici:
1. Erzar s. Aleksija, učiteljica ljudske šole, 40 službenih let, učiteljica
1. razreda.
2. Jama s. Amabilis. učiteljica ljudske šole, 14 službenih let, učiteljica
2. razreda. Knjižničarka vadniške knjižnice.
3. Roth s. Gema, učiteljica ljudske šole, 25 službenih let, učiteljica
3. razreda. Poverjenica PJS.
4. Volkar s. Avgusta, učiteljica ljudske šole, 4 službena leta, učiteljica
4. razreda.
5. Bergant s. Deodata, učiteljica ljudske šole, 13 službenih let, učiteljica 5. razreda. Poverjenica PRK.
6. Marzelj s. Filipa, učiteljica ženskih ročnih del, 13 službenih let.
7. Dr. Schöndorfer Jožef, veroučitelj. Na zavodu 3 leta.
Vzabavišču:
1. Vrečar s. Karla, zabavilja v oddelku A, 11 službenih let.
2. Cerar s. Celina, zabavilja v oddelku B, 11 službenih let.
3. Bulc s. Kornelija, zabavilja v zabavišču v železničarski koloniji, 10 službenih let.
Po odloku kr. ban. uprave drav. banovine v Ljubljani IV. No. 3003/2 z dne 30. marca spadata pod upravo ravnateljstva zaseb. žen. učit. šole šolskih sester v Mariboru tudi otroški vrtec v železničarski koloniji v Mariboru ter zavetišče v Mariboru, Meljska cesta 74.
			>n		
Opomba	i	1	Nameščen na c klasični gimna:	!	Poučuje tudi na tukajšnji meščanski šo
Druge šolske dolžnosti	Varuhinja pr zbirke	Varuhinja sl, sh in ped. učit. in dij. knjižnice Poverjenica krožka »Brstje«	Hon. profesor IV. No. 14.548/1; 13. X. 1939.	Varuhinja ne knjižnice učit. in dijaške	Varuhinja zbirke za glasbo i	
^lupajz^^	1	IV. r.	1	III. r.	1
JX\ IJI^S -uapa; o|iAa;§	co	03 OJ	C'	(M ra	03
Poučeval je	pr 1/3, 11/2, III/2, IV/2; ke 1/2, II/2	sl 1/4, I1/4, III/3, IV/3 in sem; met. IV/2, š. d. IV/4	zg 1/2, II/2, III/2, IV/3	ne 1/3, II/3, III/3, IV/3 in sem; psi III/3, ped IV/4 in sem	pe I/l, II/l, III/l, IV/1; zb. pe 1, go 1/2 v 6 odd. II/2, III/2, IV/1, v 2 odd.
ijos i3jsj|a;ion t?u aqznjs Bjsq	m	-	O	TJ«	CO
Stroka: glavna stranska	Pr fi ma	Ped Psi Nar je	•Ofl A) N N	Ped fil log ne	Pe Go ki
_c ‘U	direktorica	profesorica	profesor	profesorica	suplentka
Priimek in ime	Kajdiž J. s. Berhmana	Novačan s. Bernadeta	Sedivy Jan	Donaj s. Vekoslava	Trobina s. Dulcisima
•as;s ^3X	iH	CM	CO		m
'TJ
C >o
rt »N
. CO O tl ^ ^
^ o-S
ö X
vO
vO
00
OJ
V> S
a >
S<
(n
II.	Šolski letopis.
29.	jun.—2. jul.: Mladinski tabor v Mariboru. V šol. poslopju so spale in imele razna predavanja članice Zveze dekliških krožkov. V nedeljo dne 2. jul. je bilo 500 članic v naši kapelici pri sv. maši.
3. jul.: direktorska konferenca v Ljubljani. Udeležila se je je ravnateljica.
4.—8. jul.: duhovne vaje za učiteljice. Udeleženk je bilo 45.
11.—31. jul.: ravnateljica na počitniškem dopustu (kr. banska uprava IV. št. 138 18).
29.—31. jul.: kongres Kristusa Kralja v Ljubljani. Udeležile so se ga 4 vad-niške učiteljice in vse profesorice. Papeškega odposlanca poljskega nuncija kardinala Hlonda je na potu skozi Maribor pozdravila Pinterič Edita, učenka IV. razr. vadnice.
5.—13. avg.: Mariborski teden. Učiteljstvo zavoda je prisostvovalo 5. avg. velikemu festivalu slovenskih narodnih iger in plesov.
9.—19. avg.: telovadni tečaj za naše sestre: zabavilje, učiteljice in prefekte v internatih. Vodili sta ga Karničnik s. Jolanda in Zorec s. Avguština.
19.	avg. je posetil zavod v spremstvu predsednika mariborske jugoslov.-bolgarske lige g. prof. J. Šedivy-ja ataše bolgarskega poslaništva v Belgradu g. Mihael Georgijev in z vidnim zadovoljstvom prisostvoval sklepu tega tečaja.
21.—26. avg. vključno: pedagoški tečaj. Priredila ga je Ped. centrala v Mariboru. Udeležile so se ga 4 vadniške učiteljice.
26.	avg. je bil imenovan za min. odposlanca pri sprejemnih izpitih za I. razr. učit. šole prosv. inšpektor za srednje šole g. M. Bajuk.
26.	avg.: popravni izpiti. Lukman Verena je pri popravnem izpitu iz gosla-nja padla in ponavlja II. razred.
28.,	29., 31. avg. in 1. sept.: zdravstveni pregled in sprejemni izpiti za vpis v I. razr. učit. šole.
1.	sept.: seja vsega učiteljskega zbora za sprejem učenk	v	I. razred.
1.	sept.: naknadno vpisovanje za vadnico in vpisovanje	za	otroški	vrtec.
5. sept.: vpisovanje na učit. šoli.
6. sept.: rojstni dan Nj. Veličanstva kralja Petra II. Profesorski in vad-niški učiteljski zbor je prisostvoval službi božji v stolnici. Na predvečer je bilo šolsko poslopje lepo razsvetljeno.
7. sept.: otvoritvena seja na učiteljski šoli.
9.	sept.: otvoritvena seja na vadnici.
10. sept.: služba božja ob početku šolskega leta.
11. sept.: prvi šolski dan.
12. sept.: vaja za obrambo pred plinskim napadom.
21. sept.: strokovna seja o seminarjih.
22. sept.:	cepljenje novincev na	mestnem	fizikatu.
22. sept.:	začetek stenografskih	ur.
23. sept.:	Slomškov dan je bil	letos na soboto. Proslava	se	je	vršila po
naslednjem sporedu: ob 8h	sv. maša	na Slomškovem	grobu.	Nato v
slavnostni dvorani:
1. Govor: Kaj nam ima Slomšek danes povedati. Novačan s. Bernadeta.
2. Čas (Slomšek). Verdel A., 5. r. vadn.
3. Slomšek in berač. 3. r. vadn.
4. Zlate resnice (Slomšek) s pesmijo »Preljubo veselje«. 4. r. vadnice.
5. Predica. Dramatizirana deklamacija s petjem. Černe M., II. letnik.
6. Slomškova smrt. Fister, 4. r. mešč. šole.
7. Blaže in Nežica. —Prizor (5 učenk iz 5. razr,) in recitacija (Wressner,
I.	letnik).
27.	sept.: ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman in lavantinski škof dr. Ivan J. Tomažič sta ob 17h obiskala zavod. Po blagoslovu z Najsvetejšim je g. dr. Gregorij Rožman v kratkem govoru spodbujal gojenke k neomajnemu zaupanju do Marije, zlasti še v teh negotovih časih.
30.	sept.: ravnateljica odposlala glavni filiali drž. hipotekarne banke znesek 1400 din za zdravstveni fond.
3. in 4. okt.: prejem sv. zakramentov na učit. šoli in vadnici.
4. okt.: praznik sv. Frančiška Asiškega, našega redovnega patrona. Pri obedu je 3. in 4. letnik serviral, mize so bile okusno pripravljene in okrašene s šopki.
5. okt.: pričeli s tečajem za češčino. Tečaj je vodil član Jugoslov.-češko-slov. lige g. Vaclav Vavra, učitelj češke šole.
16. okt.: sistematski zdravniški pregled 1. razr. vadnice.
17. okt.: mesečna seja na vadnici.
18. okt.: sistematski zdravniški pregled na učit. šoli.
21.	okt.: 4. vadniški razred razkužen zaradi dveh primerov škrlatinke in enega primera davice.
23. okt. so vse šole pozdravile vrhovno predstojnico m. M. Terezijo o priliki njenega povratka iz Severne Amerike (3. uro dopoldne).
24. okt.: začetek plesnega tečaja nekaterih četrtoletnic skupno s fanti
7.	razreda realne gimnazije.
29. okt.: proslava 75 letnice obstoja naše kongregacije.
30. okt.: jadranski dan. Po razredih predavanja o Jadranu in pomenu JS.
31. okt.: krašenje grobov (vojaških — vadniške učenke, zgodovinarja Ign. Orožna — učiteljiščnice).
20.	nov.: II. mesečna seja na vadnici. Ravnateljica odposlala 334 din, ki so jih učenke darovale za revne obmejne otroke.
1. dec.: praznik državnega zedinjenja. Ob 8h sv. maša, nato proslava v slavnostni dvorani po naslednjem programu:
1. Slavnostni govor: Puhar Helena, IV. 1.
2. Slovenske narodne pesmi. Izvaja na violini III. 1. učit. šole.
3. Zato te ljubimo (M. Brenčič). Deklamacija 3. r. vadnice.
4. Od Vardara do Triglava. Pojo in simbolično izvajajo učenke učiteljske šole (I. letnik).
5. Domovini (M. Bidovc). Deklamacija III. r. mešč. šole.
6. Nočna procesija (Albreht). Dramatizirana deklamacija za 1. december. Mešč. šola.
7. Mornarjeva usoda. Poje Černe Majda, II. 1. učit. šole.
8. Težak račun (Grošljeva). Prizor za 1. dec. 2. razred vadnice.
9. Državna himna.
26. nov.—3. dec.: izseljeniški teden.
2. dec.: proslava izseljeniškega dne.
7.	dec.: četrtoletnicam predavala o negi dojenčka ga. dr. Valjavčeva.
14. dec.: seja celokupnega učit. zbora na učit. šoli — razredne seje.
17.	in 18. dec.: božičnica.
21. dec.: seja o I. vzornem predavanju vadniškim učiteljicam.
22. dec.—10. jan. vključno: božični odmor.
11.	jan.:	prvi šolski dan v letu 1940.
15. jan.:	kr. ban. uprava je poslala (odi.	IV.	št. 23.167/31-39 z dne 5. jan.
1940) podporo naslednjim trem učiteljiščnicam: Perovec Zori (500 din), Kovač Tereziji (500 din) in Bolhi Angeli (300 din).
19.	jan.: zaključek plesnega tečaja.
27. jan.: praznik sv. Save. Ob 9h šolska proslava z naslednjim sporedom:
1. Himna sv. Save.
2. Slavnostni govor o sv. Savu. Prof. Zgonik.
3. Sava in seljak brez sreče. 3. razred vadnice.
4. Sv. Sava. III. r. mešč. šole.
5. Državna himna.
29. jan.:	sklepna seja na vadnici.
30. jan.:	sklepna seja za I. polletje na	učit.	šoli.
31. jan.:	sklep I. polletja.
l.febr.: razdelitev dijaških knjižic (5. uro).
4. febr.: Strossmayerjev dan. Po nedeljski službi božji proslava v slavnostni dvorani.
5. febr. je ravnateljica odposlala kr. ban. upravi fotografije in risbe za muzej v New Yorku.
15. febr.: na »Materinskem tečaju« društva žena je predaval g. dr. A. Trstenjak o temi »Materina osebnost, najmočnejši vzgojni činitelj«.
19. febr. je na »Materinskem tečaju« predaval o »Jugoslov. uniji za zaščito dece« zdravnik g, dr. Pihlar. Obe predavanji so posetile učenke
III.	in IV. 1. v spremstvu svojih razrednic.
19., 21. in 23. febr. je bil za četrtoletnice v Zdravstvenem domu praktični del tečaja za nego dojenčka.
9.	marca: Masarykova proslava pod vodstvom učitelja češke šole g. V.
Vavre. (Zadnjo šolsko uro.)
13. marca: 1. učno uro predavanje o treznosti. Kajdiž s. Berhmana.
13. in 14. marca: velikonočna spoved in obhajilo za vadnico.
15. marca: seja celokupnega učit. zbora na učiteljski šoli.
15., 16. in 17. marca (nedelja): duhovne vaje za učiteljiščnice.
20.—27. marca (vključno): velikonočni odmor.
30.	marca: hospitiral V. letnik drž. učit. šole 2h v 1, razr. tukajšnje vadnice. 1. aprila: izredna seja celokupnega učit. zbora zaradi disciplinskega postopka proti Lukman Vereni, II. 1., in Radanovič Veri, III. 1.
14. aprila: proslava dne PRK s posebno akademijo.
15. aprila: hospitiral V. letnik drž. učit. šole na tukajšnjem zabavišču.
22. aprila: seja o II. vzornem predavanju vadniškim učiteljicam.
23. aprila: nadziral pouk veronauka na učit. šoli in vadnici stolni kanonik g. dr. Ivan Žagar.
23.	aprila: gojenke so se udeležile predavanja o Švici s skioptičnimi slikami, ki ga je imel na klasični gimnaziji predsednik Ferialnega saveza osmošolec Pogačnik.
25.	aprila: izpit iz češčine za obiskovalke češkega tečaja ob navzočnosti predsednika kuratorija češke šole g. Hynka Jaroslava in ravnateljice zavoda.
25., 26. in 27. aprila: hospitirali na bežigrajski poskusni šoli Novačan s. Bemadeta in Bergant s. Deodata.
29.	aprila: seja celokupnega učit. zbora na učit. šoli — razredne seje.
1.	maja: redna mesečna seja na vadnici.
3.	in 4. maja: nadziral šolo nastavni inšpektor ministrstva g. Lucijan Marič.
9.	maja: pevski nastop srednjih in učit. šol. Naše učiteljišče je zapelo:
1. Kimovec F.: Gorenjska narodna koračnica.
2. Adamič E.: Uspavanka.
3. Kosi A.: Petelinčkova ženitev.
14.	maja: češki tečaj je imel skupno z drugimi češkimi tečaji glavno vajo za češko akademijo, ki pa je izostala. Po vaji je bilo obdarovanih 17 najboljših učencev, odn. učenk, med temi jih je bilo 6 iz našega zavoda (Valdevit J., III. 1., Puhar Hel., IV. 1., Lednik M., 1.1., Ban M.,
1.1.,	Tomšič Nada, III. 1. in Pernuš M., 1.1.).
15.	maja so učiteljiščnice prisostvovale manifestacijskemu sprejemu hrvaških književnikov. Zvečer so se udeležile njihovega literarnega večera v narodnem gledališču.
17. maja: izredna seja učit. zbora IV. letnika učit. šole zaradi disciplinskega postopka proti Kobal Mariji.
18. maja: proslava materinskega dne za učenke.
19. in 20. maja: javna proslava materinskega dne za starše. Učenke so mamice s svojo prireditvijo izredno razveselile; g. prof. Potokar pa je v svojem globoko zasnovanem govoru pokazal lepoto in veliko odgovornost materinstva.
23.	maja: praznik sv. Rešnjega Telesa. Učenke vseh zavodovih šol so se udeležile procesije z Najsvetejšim.
25. maja: protituberkulozno predavanje (g. dr. Varl).
26. maja je nastopil Pavlihov oder iz Ljubljane.
31.	maja so se učiteljiščnice udeležile akademije krajevnega odbora Jugo-slov. Unije za zaščito dece v narodnem gledališču in izvajale zadnjo točko programa te akademije »Od Vardara do Triglava«.
1.jun.: ravnateljica poslala Protituberkulozni ligi v protituberkuloznem tednu nabranih 244 din.
2. jun. so se nekateri člani učit. zbora udeležili občnega zbora »Pedagoške Centrale«.
2. jun.: prvo sv. obhajilo za vadniške učenke.
3. in 4. jun.: prejem sv. zakramentov.
6.	jun.: učenke III. in IV. letnika hospitirale v 1. in 4. razredu na drž. deški ljudski šoli v Studencih in prisostvovale testiranju 2 učencev.
7.,	8. in 9. jun.: razstava risb in ročnih del vadnice in učiteljišča.
12. jun.: sklepna seja za II. polletje na vadnici.
13. jun.: 4. razred vadnice imel celodnevni izlet v Celje (celjski grad).
21.	jun.: praznik sv. Alojzija, zaščitnika mladine. Ob 8h sv. maša. Dan je
bil pouka prost.
23.	jun.: razstava otroških izdelkov v obeh vrtcih.
28.	jun.: Vidov dan. Ob 8h zahvalna sv. maša, nato proslava v slavnostni dvorani.
III.	Seznam učnih knjig za šolsko leto 1939. 40.,
ki ga je kr. ban. upr. drav. banovine odobrila z odi. IV. No. 11.072 71;
30.	VI. 1939.
Psihologija z logiko:
III.	letnik: Dr. K, Ozvald: Osnovna psihologija (pomožna knjiga).
Dr. K. Ozvald: Logika (pomožna knjiga).
Metodika:
IV.	letnik: Albert Žerjav: Sodobni zgodovinski pouk (pomožna knjiga).
Verouk:
1.	letnik: Dr. Ivan Svetina: Katoliški veroak za višje razrede srednjih šol, I. knjiga, 2. izdaja 1927.
II. letnik: Gregorij Pečjak: Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol,
II.	knjiga, 2. izdaja 1930.
III. letnik: Dr. Gregorij Pečjak: Katoliški verouk, III. knjiga (Etika).
IV. letnik: Dr. Anton Medved: Zgodovina katoliške cerkve, 2. izdaja.
Slovenščina:
I.	letnik: Dr. Ivan Grafenauer: Slovenska čitanka za višje razrede srednjih šol, I. del.
Dr, Anton Breznik: Slovenska slovnica za srednje šole, 4. izdaja 1934.
II. letnik: Dr. Ivan Grafenauer: Slovenska čitanka za višje razrede sred-
njih in njim sorodnih šol, II. del. Izdana 1922.
Dr. Anton Breznik: Slovenska slovnica za srednje šole, 4. izdaja 1934.
III. letnik: Dr. Ivan Grafenauer: Slovenska čitanka za višje razrede sred-
njih šol, III. del. Izdana 1925.
Dr. Anton Breznik: Slovenska slovnica za srednje šole, 4. izdaja 1934.
IV. letnik: Ivan Grafenauer: Slovenska čitanka za višje razrede srednjih
šol, IV. del. Izdana 1930.
Anton Breznik: Slovenska slovnica za srednje šole, 4. izdaja 1934.
Srbohrvaščina:
I.	in II. letnik: Vladimir Nazor in dr. Anton Barac: Čitanka hrvatsko-srpskoga jezika za III. razred srednjih in njima sličnih škola,
5.	izdaja 1937.
III.	in IV. letnik: Vladimir Nazor in dr. Anton Barac: Čitanka hrvatsko-srpskoga jezika za IV. razred srednjih in njima sličnih škola,
3.	izdaja 1934.
Za vse letnike: Maretič: Gramatika.
Nemščina:
I.	letnik: Dr. Pavel Brežnik: Nemška čitanka za V. razred srednjih šol,
I.	del.
II.	letnik: Dr. Pavel Brežnik: Nemška čitanka za VI. razred srednjih šol,
II.	del.
III. letnik: Dr. Pavel Brežnik: Nemška slovnica za srednje in njim sorodne
šole. Izdana 1936.
Radoslav Medenica: Nemačka čitanka za VII. razred srednjih škola.
IV. letnik: Radoslav Medenica: Nemačka čitanka za VIII. razred srednjih
škola, 2. izdaja.
Zgodovina:
I. letnik: Josip Bučar: Obča zgodovina za V. razred srednjih šol. (Po-
možna knjiga.) Izdana 1931.
Stanojevič: Historični atlas.
II. letnik: Josip Bučar: Zgodovina srednjega veka za višje razrede sred-
njih šol, 2. popravljena in skrčena izdaja 1930.
Stanojevič: Historični atlas.
III. letnik: Josip Bučar: Zgodovina srednjega veka za višje razrede sred-
njih šol, 2. popravljena in skrčena izdaja. (Pomožna knjiga.) Izdana 1930.
Janko Orožen: Zgodovina novega veka za VII. razred srednjih šol. Izdana 1935.
Stanojevič: Historični atlas.
IV. letnik: Janko Orožen: Zgodovina najnovejše dobe za VIII. razred sred-
njih šol. Izdana 1933.
Zemljepis:
I. letnik: Dr. Valter Bohinjec, Silvo Kranjec, dr. Roman Savnik: Zemlje-
pis za V. razred srednjih in njim sorodnih šol.
II. letnik: Janko Orožen: Naše sosednje slovanske in druge kulturne zem-
lje, dodatek k Zemljepisu Jugoslavije za VIII. razred srednjih šol. Izdana 1936.
III.	letnik: Janko Orožen: Zemljepis Jugoslavije za VIII. razred srednjih šol. Izdana 1933.
Prirodopis:
I.	letnik: Dr. Leopold Poljanec: Prirodopis živalstva za višje razrede srednjih šol. 2. predelana izdaja 1929.
II. letnik: Dr. Stanislav Bevk: Botanika za višje razrede srednjih šol.
Izdana 1933.
III. letnik: Dolžan: Mineralogija in geologija za višje razrede srednjih šol.
Izdana 1930.
IV.	letnik: Dr. Leopold Poljanec: Prirodopis živalstva za višje razrede srednjih šol. II. predelana izdaja 1929.
Dr. Stanislav Bevk: Botanika za višje razrede srednjih šol. Izdana 1933.
Dolžan: Mineralogija in geologija za višje razrede srednjih šol. Izdana 1930.
Kemija:
I.	letnik: Vladimir Žitko: Kemija za VIII. razred srednjih šol. Izdana 1938.
II.	letnik: Vladimir Žitko: Kemija za VIII. razred srednjih šol. Izdana 1938.
Fizika:
Za II., III. in IV. letnik: Adlešič-Sajovic: Fizika za višje razrede sred. šol.
Matematika:
I.	letnik: Kunc: Aritmetika in algebra za V. in VI. razred srednjih šol. Izdana 1932.
Vladimir Lapajne: Geometrija za V. razred srednjih šol. Izdana 1935.
II.	letnik: Karel Kunc: Aritmetika in algebra za V. in VI. razred srednjih šol. Izdana 1932.
Vladimir Lapajne: Geometrija za VI. razred srednjih šol. Izdana 1936.
III.	letnik: Karel Kunc: Aritmetika in algebra za VII. razred srednjih šol. Izdana 1934.
Oton Sajovic: Trigonometrija in analitična geometrija. Izdana 1937.
Za vse letnike: Dr. Juraj Majcen: Logaritmične tablice d-ra O. Šlemihla.
Telovadba:
Ante Brazdil: Gimnastičke igre, 7. izdaja.
Petje:
M. Bajuk: »Pevska šola«.
Domače čtivo:
I.	letnik: Milčinski, Tolovaj Mataj; Homer, Odiseja; Levstik, Martin Krpan; Finžgar, Naš vsakdanji kruh; Magajna, Bratje in sestre; Stritar, Sodnikovi; Finžgar, Pod svobodnim soncem; Iv. Cankar, Moje življenje.
II. letnik: Shakespeare, Othello; Jurčič, Tugomer; Gogolj, Revizor; Can-
kar, Kralj na Betajnovi; Finžgar, Divji lovec; Scott, Ivanhoe; Iz. Cankar, Obiski; Tavčar, Visoška kronika, Vita vitae meae.
III. letnik: Čop, Izbrano delo; Cigler, Sreča v nesreči; Trdina, Bahovi
huzarji; Vaštetova, Roman o Prešernu; Tavčar, Izza kongresa; Stritar, Uvod k Prešernovim poezijam; Levstik, Popotovanje iz Litije do Čateža; Mencinger, Moja hoja na Triglav; Jenko, Jeprški učitelj.
IV. letnik: Levstik, Napake slovenskega pisanja, njegove kritike; Stritar,
Zorin; Aškerčeva čitanka; Tavčar, V Zali; Kersnik, Jara gospoda, Kmetske slike; Detela, Pegam in Lambergar; Meško, Mladim srcem; Cankar, Na klancu, Bela krizantema; Kette, Poezije; Trdinova, Murn-Aleksandrov; Zupančič, Veronika De-seniška; Pregelj, Tolminci, Štefan Golja in njegovi, Na vakance; Prijatelj, Duševni profili slovenskih preporoditeljev.
Vadnica.
Verouk:
111., IV. in V. razred: Ljubljansko in mariborsko katehetsko društvo: Kato-
liški katekizem.
Zgodbe sv. pisma.
Narodni jezik:
I.	razred: F. Bobič: »Preljubo veselje«.
II. razred: Hafner-Ločniškar: Drugo slovensko berilo.
III. razred: Černej Ljudevit: Tretja čitanka, 5. natis. Za III. razred ljud-
skih šol.
IV. razred: Rape: Četrta čitanka, 6. natis.
V.	razred: Flere Pavle: Peta čitanka za I. razred višje narodne šole.
111., IV. in V. razred: Ferdinand Bobič: Slovenska slovnica.
Srbohrvaščina:
III. razred: Lesica-Mole: Prva srpska ili hrv. čitanka.
IV. razred: Isto.
V. razred: Lesica Ivan-Mole Rudolf: Druga srpska ali hrv. čitanka za
slov. šole. 5. natis.
Zgodovina:
IV.	razred: Binter M.: Zgodovina za 4. razred ljudskih šol.
Računstvo:
V.	razred: A. Črnivec: Računica za ljudske šole, V. del.
IV.	Naslovi pismenih nalog
a)	iz slovenščine:
I.	letnik: 1. Zašla sem v gorjanski cvetnik. Izmišljen doživljaj, sloneč na Trdinovi pripovedki »Cvetnik«.
2. Optimizem v pravljicah in legendah.
3. »Daj življenje s čašo upa.« A. Medved. Razmišljanje ob paraboli »Haranova želja«,
4. Kakšne prijateljice bi si želela. Prost spis.
5. V skritih kamricah človeške duše. — Notranji boji in duševni razvoj osebe iz privatnega čtiva,
6. V objemu narave. — Prost spis.
II. letnik: 1. Materina beseda, kot nežno cvetko te hočem gojiti. Prost
spis.
2. Videz često nasprotuje resnici. Dokaz iz Shakespearovega »Beneškega trgovca«.
3. Zgodba o nastanku našega najstarejšega jezikovnega spomenika. Lastna zamisel.
4. V noči velikega petka pred 300 leti. Fantazijska slika o pasijonskem sprevodu.
5. a) Zanimivo srečanje. Označitev, b) S poti. Oris.
6. V enem samem šolskem letu. Refleksija.
III. letnik: 1. Ob tihih jesenskih rožah. — Prost spis.
2. Zora in Sonce v narodni pesmi in v Valjavčevi romantični pesnitvi. Primerjava.
3. Vodnikov »Zadovoljni Krajnec«, — mejnik dveh književnih struj.
4. Zima pri revnih. Socialno razmišljanje. — Prost spis.
5. Dekle in domovina v Prešernovi pesmi.
6. »Da mi je za zarjo blestečo pogledati in kaj ljubega, dobrega ti povedati
v teh težkih dneh,
o	domovina.«	O.	Zupančič.
IV. letnik: 1. Kaj nam ima Slomšek danes povedati. Ob 77. obletnici nje-
gove smrti. Prost spis.
2. Kakšen bo moj razred. Načrti in sklepi ob hospitacijah na vadnici.
3. Levstikov značaj v zrcalu njegovih del. Razprava.
4. »Krepak in mehak vsak človek bodi!
Kdaj ono, kdaj to,
kdaj skupaj oboje,
pa um razsvetljeni naj sodi.« (S. Gregorčič »V obrambo.«) — Spomin ali življenjsko načelo.
5. Kmet v Tavčarjevih in Kersnikovih delih.
6. Rast in padanje Aškerčeve umetnosti.
b) iz srbohrvaščine:
I.	letnik: 1. Na učiteljskoj školi. Pismo roditeljima ili prijateljici.
2. Devojka cara nadmudrila. (Diktat.)
3. Kraljevič Marko u historiji i narodnoj pesmi.
4. Zigica i greda. (Pripoveda jedno drvo.)
II. letnik: 1. Moja bakica. Slobodan sastavak.
2. Brata ko zagrebe, zakopao sebe. Dokaz iz Šenoine pesme »Kugina kuča«.
3. Moje staže. Slobodan sastavak.
4. Proletna oluja. (Opis.)
III. letnik: 1. Ispunjene dečje želje. Prema članku »Jedva jednom« od
R. Domanoviča.
2.	Što mi daje knjiga. Na osnovu Popovičeve rasprave »O či-tanju knjiga«.
4.	Na školskom času. (Listak iz mog života.)
IV. letnik: 1. a) Jedino marljivost i ustrajnost vode do uspeha. Misli na
početku školske godine. b) Jesen. Utisci i osečanja.
2.	Tragedija na selu. (Opis.)
3. a) O teoriji baštinjenja.
b) Osveta malog Ivice. (Prema A. Kovačiču.)
4. Moja najmilija knjiga. (Sadržina jednog dela.)
c)	Seminarske vaje v IV. letniku.
Slovenščina : učenke so referirale o sledečih delih in književnikih: 1. Brečko Gabrijela — Ivan Tavčar »Grajski pisar«, o bratih J. in E. Goncourt in o romanu Edm. Goncourta »Dekle Eliza«. 2. Drevenšek Lucija — Fr. Erjavčeve povesti in A. Medvedova drama »Viljem Ostro-vrhar«. 3. ligo Sonja — J. Stritar »Literarni pogovori« in dve Kersnikovi ljudski povesti. 4. Kobal Marija — »Zenske povesti« Iv. Preglja in temo »Dr. A. Mahnič in slov. slovstvo«. 5. Kovačič Nada — Levstik kot pesnik, Fr. Detela »Malo življenje«. 6. Mladovan Danica — Tavčarjeve roman-
tično-realistične povesti. 7. Nemec Verena — Fr. Levstik »Dr. Bežanec v Tožbanji vasi«, Iv. Pregelj »Bogovec Jernej«. 8. Oblak Julija — Iv. Tavčar »4000«, dr. Iv. Prijatelj »Pokrajina, dom in rod, mladost J. Kersnika«.
9.	Perovec Zora — koreferat k Stritarjevim »Kritičnim pismom«, Mencinger »Vetrogončič«, A. Medved »Ivan Kacijanar«. 10. Puhar Helena — Fr. Levstik »Ježa na Parnas«, koreferat k delu o dr. Mahniču; podala je še njegovo filozofijo. 11. Reichman Rozalija — koreferat k Stritarjevim Literarnim pogovorom, Iv. Prijatelj »Plebanus Joanes«. 12. Seničar Ana — J. Trdina »Bachovi huzarji in Iliri«, J. Kersnik »Rošlin in Verjanko«.
13.	Skribe Marija — »Stritarjeva kritična pisma«, A. Medved »Na odru življenja« in »Posestrimi«. 14. Stajnko Margarita — J. Mencinger »Zlato pa sir«, dr. Iv. Prijatelj »Šestdeseta leta v slovenski javnosti«.
Semin. vaje iz predmetov: ped, ne, pr, fi in zg so se menjavale vsakih
14	dni.
Pedagogika: 1. Naloga nove šole — po delu K. Ozvald »Kulturna pedagogika«. 2. Problem razumevanja — referirala Nemec V. po delu nem. pedagoga dr. L. Boppa »Vom Verstehen und Verstanden werden«.
3. Duševnost in vzgoja malega otroka. Vsaka učenka je predelala nekaj poglavij iz: J. Prüfer »Erziehung der Jüngsten« in Z. Kvedrova: »Vladka in Mitka«.
Nemščina: 1. Das Gemeindekind, M. von Ebner Eschenbach — vsebina in oznaka dela — Skribe Marija. 2. Die drei Ringe, P. Keller — vsebina in karakteristika oseb, ref. Ilgo S. 3. L. Anzengruber: njegov življenjepis in delovanje. Vsebina in karakteristika romana »Sternsteinhof«, ref. Brečko G.
Zgodovina: 1. Zgodovinski viri. 2. Krajevna.kronika in »Uvod v slov. paleografijo«. 3. Zgodovina mesta Kranja — srednjeveško cehovstvo.
4. Maribor v preteklosti.
Fizika: 1. Delovanje turbine in dinamomotorja — priprava na ekskurzijo v Falo. 2. Uporaba Röntgenovih žarkov. Seminar se je vršil v prostorih ge dr. Kovačičeve, ki je vse praktično razkazala. 3. Radio-fonija: vso v fiziki in seminarju obravnavano snov je strnila v referat Skribe M.
Prirodopis: 1. po kratkem teoretskem navodilu so gojenke sadile endivijo braziljanko in povezovale letno endivijo na samostanskem vrtu. 2. Ekskurzija »Ribnik v jeseni«, 3. Ogled zbirke metuljev (3000) g. A. Novaka (glej ekskurzije!).
V.	Šola in dom. — Dijaška društva.
A. Šola in dom.
Razrednice so se pogosto pogovorile o svojih učenkah z njih starši, kakor tudi s prefekto internata. Celo starši internih gojenk so — mnogi od daleč — pridno prihajali, da so poizvedeli, kako je z njihovimi hčerkami.
Na vadnici je bilo 5 roditeljskih sestankov za posamezne razrede in en skupni za vso vadnico. Pri tem skupnem sestanku je govorila ravnateljica o zaščiti otrok (oprema za primer evakuacije). V velikem številu so prišli starši k proslavi materinskega dne. G. prof. Potokar je s svojim lepim nagovorom stik med starši in vzgojitelji gotovo še poglobil.
B. Dijaška društva.
Literarni krožek »Brstje«. Poverjenica Novačan s. Bernadeta. Članic 39, sestankov 7. — Krožek se je udejstvoval predvsem produktivno. Izšle so 3 obsežne številke rokopisnega glasila »Brstje«. Med prispevki so posebno ugajale male novelice Ivice Fabič (III. 1.), žive, nazorne slike s Koroške, ki jih je objavljala Lebič Dora (1.1.), nežno čustvene črtice Klun Nade (III. 1.); doživljanje letošnje pomladi v grozotnih odmevih z bojišč je umetniško podala Stajnko Margarita (IV. 1.); odkrito dekliško izpoved je zapisala v »Razmišljanju o življenju« Černe Magda (II. 1). Pridno dopisuje urednica Golob Jul, (1.1.), ki jemlje motive iz vaškega življenja. Pesmice se najbolj posrečijo Bajec Darinki (II. 1.). List opremlja z okusno izdelanimi platnicami Mladovan Zmaga (1.1.). Kritiko del vodi predsednica krožka Puhar Helena (IV. 1.). — Pri vsaki številki »Brstja« je bilo razdeljenih nekaj nagrad.
Najlepše književno delo, ki so ga članice pri sestankih spoznale, je bila drama Karla Čapka »Mati«, ki jim jo je v lastnem prevodu živo pred-našal g. prof. Šedivy. Doživljale so njene pretresljive globine, zlasti izredno močno podano idejo materinstva.
Članice krožka so nastopile 19. in 20. maja skupno z vadniškimi učenkami pri proslavi materinskega dne z dvodejanko »Materinska ljubezen« •(Krevh), s spevoigro »Kruhek spi« (M. Tomc), s petjem in klavirskimi točkami.
PRK šteje na učiteljišču 55, na vadnici 72 članic. Na učiteljišču je imel PRK 3 sestanke in 2 tečaja. Tečaja za nego dojenčka so se udeležile vse četrtoletnice. Vodila ga je ga dr. Valjavčeva. Tečaj za prvo pomoč je vodila Kajdiž s. Berhmana. Udeležile so se ga skoraj vse učiteljiščnice.
Tudi karitativno se je PRK udejstvoval. Siromašnejšim učenkam je oskrbel obleko, obutev, šolske knjige in material za ročno delo. V zimskih
mesecih je 2 učenkama oskrbel za dopoldansko južino mleko. Za materinski dan je podaril revni deklici v zabavišču čeveljčke in nogavičke ter tako razveselil njeno mamico. Vadniške podmladkarice so podprle večkrat iz lastnega žepa revnejše podmladkarice. Med sabo so tekmovale v skrbi za zdravje. Skrbele so v razredu za red in snago in si same določale posle v dosego tega cilja.
PJS. Na občnem zboru dne 20. oktobra je bil izvoljen na učit. šoli za šolsko leto sledeči odbor: Fabič I. predsednica, Klun N. tajnica in Wressner A. blagajničarka. Članic je 22. Imele so 5 sestankov, pri katerih so debatirale o raznih zgodovinskih ali tekočih kulturnih vprašanjih. Dne 29. oktobra so sodelovale z vsemi podmladki Jadranske straže drugih srednjih šol pri matineji PJS v Mariboru. Naročene so na lista: Jadranska straža (1 izvod), Podmladek Jadranske straže (5 izvodov).
Na vadnici je včlanjenih 40 učenk. Naročene so na list Podmladek Jadranske straže (3 izvodi).
Poverjenica PJS na učiteljski šoli je Zorec s. Avguština, na vadnici pa Roth s. Gema.
Počitniški zvezi na klasični gimnaziji se je priključilo 5 učiteljiščnic.
Podpora učenkam.
Kr. banska uprava je podelila za božičnico, odn. podporno zalogo, 500 din — odi. IV. št. 24.611/1 z dne 21. decembra 1939. Vsoto 370 din smo porabili za ekskurzijo, odn. izlete (I. letnik 155 din, II. letnik 125 din,
III.	in IV. letnik vsak po 50 din), 130 din pa za druge podpore. Z odi. IV. št. 23.167/31-39 z dne 5. jan. 1940. je podelila kr. banska uprava podporo trem dijakinjam: Perovec Z. iz IV. 1. 500 din, Bolha Ang. iz III. 1. 300 din in Kovač Terez, iz II. 1. 500 din.
Za petdnevni izlet na morje, ki je moral izostati, so darovali po 100 din: tovarna Zlatorog, Jugosvila, Hutter, Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev, g. prof. Potokar F. Po 50 din: trgovina Macun, kartonaža Benčina in drug, g. prof. Žličar, g. kanonik dr. J. Mirt, g. vadn. učitelj Kopriva, trgovina Preac-Mastek, lekarna Vidmar pri sv. Arehu, g. lekarnar Minarik. Različni drugi dobrotniki so prispevali skupni znesek din 825'75. Izlet je preložen na prihodnje šolsko leto.
VI.	Knjižnice in zbirke učil.
1.	Učiteljska knjižnica: Prirastek 50 knjig in 22 revij in listov, skupaj 72 številk. Važnejša dela: Pedagoški leksikon (Zagreb), Spominski zbornik Slovenije, Splošni pregled dravske banovine, Ukmar: Zgodovina glasbene umetnosti in petja, A. M. Slomšek — Knjiga njegovih
misli in življenja, Dr. Iv. Prijatelj: Duševni profili slovenskih preporodi -teljev, O. N. Blažič: Evolucija i postanak čovjeka. — Skupno 3411 knjig, revij in listov.
2.	Dijaška knjižnica:
a) Dijakinje so dale za knjižnico 1015 din. Ker jih je malo, je vsaka plačala 15 din (ubožne učenke so bile oproščene).
b) Tekom leta je knjižničarka nabavila naslednje knjige:
1.	Ivo Vojnovič: Dubrovačka trilogija (poklonjena)
2. Cervantes: Don Kihot, dopolnili s I. delom........................din	30'—
3. Bežnik: Narod, ki izumira
4. Gogolj: Taras Buljba
5. Federer: Patria
6. Federer: Sisto e Šesto
Kolekcija »Naše dobre knjige«.....................................din	20’—
7. Svetla: Poljub
8. Breme: Od življenja strta
9. Haluška: Lamotski župnik
10. Javornik: Črni breg
Kolekcija »Naše dobre knjige«.......................................din	50	—
11. P. Keller: Hagarin sin I.
12. P. Keller: Hagarin sin II.
13. Kranjec: Predmestje
14. Sinclair: Dolarji I.
15. Sinclair: Dolarji II.
16. Slovenske novele
Kolekcija »Naše dobre knjige«...................................din	70'—
17.	Igo Gruden: Dvanajsta ura
18.	A. Ingolič: Soseska
19.	A. Sodnik: Descartes
20.	Petre: Poizkus Ilirizma na Slovenskem
Slovenska Matica 1939	 din	102'—
21.	Fran Erjavec: Slovenija in Slovenci	(z zemljevidom), 2 izv. din	36'—
22.	Tolstoj: Vstajenje.............................................din	85'50
23.	Gosar: Socialni nauk Cerkve....................................din	80'—
24.	Gosar: Za krščanski socializem.................................din	20'—
25.	Petančič: Kuga (2 izvoda)......................................din	20'—
26.	Čapek-Chod: Turbina............................................din	140'—
27.	Vazov: Pod jarmom I. in II.....................................din	82'50
28.	Chesterton: Grehi princa Saradina	(poklonjeno)
29.	Tone Seliškar: Roke Andreja Podlipnika.........................din	12'—
30.	Tone Seliškar: Hiša brez oken.............................din	12'—
31.	Tone Seliškar: Bratovščina sinjega galeba.................din	16'—
32.	Tone Seliškar: Nasedli brod...............................din	120’—
33.	Gogolj: Mrtve duše......................................  din	75 —
34.	Damir Feigel: Tik za fronto...............................din	20'—
35.	M. Javornik: Srečanja z nepoznanimi.......................din	40'—
36.	K. Vrhovec: Milčinski — vzgojnik (poklonjena)
37.	Boštele: Pesmi (poklonjena)
38.	Hichens: Alahov vrt.......................................din	75 —
39.	Papini: Priče trpljenja Gospodovega.......................din	50 —
40.	J. Cvelbar: Izbrano delo..................................din	56 —
41.	A. Matasovič: Bartol i Bara...............................din	20’—
42.	Deželic, sin: Obnova soc. poretka.........................din	15’—
43.	Knjige Mohorjeve družbe za 1. 1939........................din	20 —
44.	S. Trdinova: Murn Aleksandrov, Zbrani	spisi .... din	85'—
45. J. Lovrenčič: Scolar iz Trente (poklonila Jugoslovanska tiskarna)
c) Na novo ni vezana nobena knjiga.
č) Za poštnino din 18'—. Drugih stroškov za knjižnico ni bilo. Skupno din 1370'50. Din 355'— je prispeval za dijaško knjižnico zavod sam. Z letošnjim prirastkom ima dijaška knjižnica 2332 knjig.
d) Statistika bralcev:
I. letnik: razredna knjižnica — 8 predpisanih knjig. Razen teh je prebrala vsaka poprečno 9 knjig. 70 % od teh so dela domačih pisateljev; dobrih 30 % pa je prevodov iz tujih književnosti.
II. letnik: razredna knjižnica — 9 predpisanih knjig. Razen teh je prebrala vsaka poprečno 5 knjig, 70 % slovenskih del, 30 % prevodov.
III. letnik: razredna knjižnica — 9 predpisanih knjig. Razen teh pride na vsako učenko poprečno 5 prebranih del — 50 % domačih, 50 % prevodov.
IV. letnik: razredna knjižnica — 15 predpisanih del. Razen teh je prebrala vsaka poprečno 7 del — 40 % slovenskih, 60 % tujih v prevodih.
Srbskohrvatska dela so brale v šoli; kot domače berivo so prebrale v vseh letnikih nekaj nad 30 srbskohrvatskih knjig.
3.	Vadniška knjižnica: Prirastek 10 knjig. Skupno 400 knjig.
1. Zemljepisno-zgodovinska zbirka: Prirastek: 2 albuma mesta Rima — dar. Skupno 944 številk.
2. Prirodopisna zbirka: Prirastek: 43 rudnin, lava iz Vezuva (2 kosa), 14 suhih preparatov: 12 metuljev, 2 cvrčka (navadni in jesenov), vejica evkalipta s plodovi. Skupno 1440 številk.
3. Prirodoslovna zbirka: Prirastek: razne vrste elektronk. Skupno 1193 številk.
4. Risarska zbirka: Prirastek: šoja — dar, J. Karlovšek: Slovenski ornament, J. Karlovšek: Slovenska umetnostna obrt, Novak: Kra-silna tehnika. Skupno 488 številk.
5. Pevska in glasbena zbirka: Prirastek: C. Pregelj: Mladinski zbori III. del, A. Kosi: Petelinčkova ženitev, L. Strabbeg: Galopp, M. Tomc: Kruhek spi (spevoigra). Skupno 335 številk.
6. Telovadna zbirka: Prirastek: mreža in žoga za odbojko. Knjige: M. Novoselovič: Historija gimnastike, B. Spernjak: Pregled stranih sistema telesne kulture. Skupno 367 številk.
7. Zbirka za ženska ročna dela: 215 številk.
VII.	Zdravstveno stanje učenk in telesna vzgoja.
Zdravstveno stanje v splošnem ni bilo slabo. Za hripo, ki je razsajala zlasti v novembru in decembru, je obolelo več učenk I. letnika učit. šole in veliko vadniških učenk, tako da je v vadniških razredih tu pa tam manjkala V3 otrok. Tudi v vrtcu železničarske kolonije je 20 dečkov in 18 deklic obolelo za hripo. Prav hudo je zaradi hripe oslabela Swaty K. iz
III.	1. učit. šole.
Zaradi drugih bolezni so delj časa bolehale na učit šoli: v I. letniku 4 učenke (Mahnič Fr, — mumps, Markič Gabr. — sklepni revmatizem, Pihlar M. — slepič, Senica Ljudm. — prehlad, združen z gnojenjem v skal-nici), v II. letniku 1 učenka (Lukman V. — slabotnost), v III. letniku 2 učenki (Fabič Iv. — angina in Radanovič V. — prehlad), v IV. letniku
1	učenka (Kovačič N. — angina).
Za škrlatinko je obolelo 6 vadniških učenk, 2 dečka in 1 deklica iz vrtca B in 1 deček iz vrtca železn. kolonije. Davico so prebolele 3 vadni-ške učenke, 1 deček in 1 deklica iz vrtca A. Hraste je imelo 5 otrok iz vrtca A (2 dečka in 3 deklice). Ošpice je imelo 8 otrok iz vrtca A (4 dečki in 4 deklice).
Zaščitno cepljenje koz za novince je bilo 22. septembra, drugo zaščitno cepljenje 20. maja in 27. maja pregled.
Na polikliniki sta bila 2 sistematska zdravstvena pregleda: 16. oktobra za 1. razred vadnice in 18. oktobra za I. letnik učit. šole. Ambulantnih ordinacij je bilo na učit. šoli 50, na vadnici 24.
Mlečna kuhinja je pošiljala dnevno po 20 brezplačnih porcij (10 za vadnico, 10 za vrtca A in B) in 54—78 plačanih porcij.
Za zdravstveni fond so vse dijakinje prispevale po 20 din. Vsoto 1400 din je ravnateljstvo poslalo podružnici Drž. hipotekarne banke v Ljubljani.
Telesna vzgoja: zavod ima lastno telovadnico, ki jo uporablja tudi kot slavnostno dvorano. V telovadnici je 22 komadov večjega in 345 komadov manjšega orodja. Na internatskem igrišču je nameščen ping-pong, na šolskem pa so krogi in prostor za odbojko. Posebnih športnih odsekov na zavodu ni. Učenke se zanimajo za hribolastvo. Pozimi so bili vsi letniki učit. šole namesto telovadbe enkrat na Sv. Urbanu, spomladi na Pohorju in I. letnik na gori Urški (1696 m) — vedno pod vodstvom učiteljice telovadbe Zorec s. Avguštine. — S šolsko telovadbo združuje učiteljica telovadbe ritmične vaje z uporabo najrazličnejših okrasnih korakov in simbolične vaje ter razne narodne plese, kar je za dekliško telovadbo najbolj primerno. — Izmed lahkoatletskih panog so učiteljiščnice gojile razne vrste skokov in tek. Prirejale so razne tekmovalne igre. Od iger z žogo je bila najbolj priljubljena odbojka.
Smučati se zna na učiteljski šoli 16 in na vadnici 16 učenk. Učile so se smučanja: na učit. šoli 9, na vadnici 27 učenk.
Pri Sokolu telovadi 18, pri Dekliškem krožku 28 vadniških učenk. — Po svojih pravilih so dolžne gojiti telesno vzgojo članice PRK.
Mestno poglavarstvo mesta Maribora — socialni oddelek — pošlje v letošnjih počitnicah za mesec dni 7 naših siromašnih vadniških učenk v Rogaško Slatino.
VIII.	Gledališke in kino-predstave, ekskurzije. Gledališke predstave:
1. 30. sept.: krstna predstava — Cankarjev »Hlapec Jernej in njegova pravica« v M. Skrbinškovi dramatizaciji.
2. 29. okt.: Kreftovi »Celjski grofje«.
3. 21. dec.: Širčeva opera »Lepa Vida«.
4. 30. jun.: Othello, Shakespeare.
5. 5. marca: Linhartova drama »Zupanova Micka«.
6. 11. maja: Schilllerjeva drama »Kovarstvo in ljubezen«.
Vadniške učenke so:
1. 2. marca prisostvovale Smasekovemu »Martinu Krpanu«,
2. 2. aprila prireditvi »V kraljestvu palčkov«.
Kino-pr edstave:
1. 6. dec.: Snegulčica (vadniške učenke in učiteljiščnice).
2. 12. marca: Kraljica Viktorija (5. razred vadnice in učiteljska šola).
3. 17. aprila: Juares (5. razred vadnice in učiteljska šola).
Ekskurzije.
Celodnevne:
1. Dne 9. aprila 1940. sta priredila I. in II. letnik ekskurzijo v Ljubljano. Tu so si učenke ogledale Narodno galerijo slik, Pokrajinski in Mestni muzej. Z ljubljanskega gradu so se razgledale po mestu in okolici. V mestu so si ogledale razne znamenitosti.
2. Dne 24. popoldne in 25. maja sta napravila I. in II. letnik izlet v Rimski vrelec in na Urško goro. V Kotljah so si ogledale cerkev v baročnem slogu in trirazredno ljudsko šolo. Na Urški gori so uživale krasen razgled na Karavanke, Kamniške planine, Pohorje, Kozjak . . .
3. Dne 25. maja sta III. in IV. letnik napravila izlet v Oplotnico in Kebelj na Pohorju. Med potjo so si učenke ogledale v Konjicah župno cerkev in grad grofov Windischgrätzov. Na osnovni šoli v Oplotnici so hospitirale v 2., 3. in 4. razredu osnovne šole. Popoldne so pod vodstvom upravitelja g. Brgleza obiskale osnovno šolo v Keblju, razvaline gradu Kebeljskih gospodov in bližnji kamnolom v Cerlaku.
Poldnevne:
1. 26. sept. 1939. je napravil IV. letnik poldnevno ekskurzijo k »Trem ribnikom«. »Ribnik v jeseni kot življenjska zajednica.«
2. 12. okt. 1939.: ekskurzija v Falo in v Ruše. (IV. 1.)
3. 9. nov. 1939.: popoldanska ekskurzija na Tezno (I. in III. letnik). Ogledale so si mestni vodovod in aerodrom.
4. 20. dec. 1939.: ogled slikarske razstave kluba »Brazda« v Mariboru (I. in II. letnik).
5. 18. jan. 1940.: ogled Röntgen-aparata in delovanje Röntgenovih žarkov pri g. dr. Kovač (IV. letnik).
6. 26. jan.: popoldanska ekskurzija k Sv. Urbanu: razgled na zasnežene Slov. gorice, sankanje in smučanje. Vsi letniki pod nadzorstvom raz-rednic.
7. 3. aprila: ogled milame Zlatorog in usnjarne Freund (II. letnik).
8. 16. aprila: poučni sprehod k Trem ribnikom (IV. letnik). Učenke so zbrale material za akvarij.
9. 18. aprila: ogled Olympia radia — Maribor. Ogledale so si razne detektorje, kondenzatorje, elektronke, upore in tuljave. (IV. 1.)
10. 19. aprila: obisk slikarske razstave »Kobansko« slikarja L. Šušme-lja (II. in IV. letnik).
11. 27. aprila: poldnevna ekskurzija v Verbičevo mlekarno v Mariboru. (I. 1.)
12.	1. maja: ogled zbirke metuljev (3000) g. kapetana v p.	A.	Novaka.
Učenke	so dobile navodila, kako iz gosenic vzgajajo metulje	in	kako	se
slednji preparirajo za lepo zbirko.
13.	10. maja: ogled podjetja »Vesna-akumulator«. (III. 1.)
14.	28. maja: poset lončarskega podjetja Heričko v Mariboru (I.	in
III.	letnik.)
IX.	Klasifikacija učenk.
Debeli tisk znači »odlične«, razprti »prav dobre«.
Ban Marija Ban Slavka
Bolha Frančiška Brglez Dragica Doberšek s. Imakulata Drobež Ana FleischhackerMatilda Golob Julijana Gorjup Zmagoslava Gostenčnik Alojzija Japelj Gabrijela Kolarič Ana Kupec Miroslava Lebič Dora Lednik Marjeta Levovnik Marija Lipovšek Jožica
A.	Učiteljska šola.
I.	letnik.
Majcen Marija Mahnič Frančiška Malus Marija Markič Angela Mladovan Zmagoslava Pernuš Ivana Pihlar Marija Podberšček Cveta Pučnik Otilija Radej Milena Samar Cveta
Štefanič Negoslava Štiglic Ana Visočnik Milica Wressner Ana
Zupanc Iva
Popravni izpit iz ma ima: Špari Marija.
Razreda ni izdelala: Senica Ljudmila (ke, ma).
Bajec Darinka Černe Magdalena Grabar s. Ildefonza Kovač Terezija
Križnik s. Cecilija
Bolha Angela Fabič Ivana Janžek Jožefa Klun Nada Radanovič Vera
Brečko Gabrijela Drevenšek Lucija ligo Sonja Kobal Marija Kovačič Nada Mladovan Danica Nemec Verena
II. letnik.
Kupec Jožefa Lukman Verena Stupan Alojzija Štimec Marija
III. letnik.
Reichmann Ivana Strupi Marija Swaty Karolina Tomšič Marija Valdevit Miho vila Jelena
IV. letnik.
Oblak Julija Perovec Zora Puhar Helena
Reichmann Rozalija Seničar Ana Skribe Marija Stajnko Margarita
B.	Vadnica.
1. razred. 32 učenk.
Bernot Sonja Breš Jasna
Golež Zvonka Gosak Pavla Gregurič Ljerka
Gupfleitner Silva Habjanič Jelka Hace Marija Horvat Sonja Kamenski Marija Kašman Irena Kolar Mirica Kuhar Marija Lesjak Ivana Lipovšek Alenka
Mah Marija Majer Cirila Majnik Majda Majnik Vera Pihlar Marija Ana Postržin Gabrijela Požgaj Elizabeta Radšel Zorka Roš Aleksandra Schwab Astrid Tomažič Ljubica Vlah Marija Zafošnik Dragica Zidarič Osvalda
Razred ponavljajo: Bock Helena Melcher Elvira Springer Dragica
Bernot Majda Brumen Janja
Flis Ana Horvat Mira Jurgec Majda Kautzner Katarina Kragelj Irena Läufer Ljudmila Lečnik Mihaela Lekan Ana
Lesjak Doroteja Leskovar Erika Lapuh Hermina Obersnu Marija Onič Melanija Pen Ana
Podgoršek Alojzija Potočnik Mira
2. razred.
38 učenk.
Potrč Elfrida Predikaka Ana Radšel Alenčica Ribič Marlene Roš Marija Saksida Marija Sernec Marija Slavič Magdalena Sprager Alojzija Standeker Miroslava Šef Pavla Škofič Rozina Štampar Dubravka Šterbal Frančiška Urekar Nada .
Ussar Renate Veselič Frančiška Zakušek Štefanija
Razred ponavljata: Liebisch Ana Marija Pirc Frančiška
Ačko Marija Brezner Elizabeta Confidenti Aleksandra Cvirn Amalija Čerin Ana Dekič Milica Ferluga Jerica
3.	razred. 57 učenk.
Ferluga Štefanija
F e r š Eva Gašperič Marija Grebenc Margareta Gregurič Vlasta Hainc Pavla Hlebec Marija
Hrast Miroslava	Schwab Renee
Jan Doroteja	Serajnik Marija
Jelušič Milena	Šprah Veronika
K e 1 c Silva	Springer Zlata
Knaflič Marija	Stiberc Vera
Kolar Regina	Stingl Marija
Kos Erna	Šraj Kristina
Kranjc Jožefa	Tomažič Ana
Kvas Inge	Trampuš Vera
Kw j atkowsk aya N ata 1 i j a Trop Olga	
Lečnik Magdalena	Tutta Inge
Majnik Marija	Twickel Ana
Malger Kristina	Urbanija Eva
Ostanek Metka	Verhovšek Marija
Peklar Silva	Vidovič Marija
Perišič Marija	Vrečko Edeltruda
Pihlar Majda	Wagner Adela
Pižent Vlasta	Warto Ksenija
Plevnik Josipina	Wolf Marija
Pšeničnik Zora	Zabavnik Sonja
Reich Sonja	Žnuderl Olga Razred ponavlja: Novak Terezija. 4. razred. 55 učenk.
Anderluh Draga	Habjanič Vida
Bratuša Jožefa	Hani Justina
Brečko Ana	Hartman Majda
Celestina Maja	Hribernik Nada
Černesel Ivana	Hlebec Barbara
Dobrošek Ana	Jarh Silva
Duh Alojzija	Jelovšek Majda
Eigner Leopolda	Josek Inge
Fejuš Marija	Kapun Herta
Ferk Terezija	Kardoš Eva
Gosak Marija	Kaše Vekoslava
Gupfleitner Rozalija	Kimeswenger Mar
Gradišnik Sonja	Klakočer Erika
Habjanič Majda	Marko Miroslava
Mlakar Marija
Molnar Doroteja Petek Metoda Pavlovčič Milena Planinšek Marija Prešeren Marija Robič Jasna Rodošek Edita Roš Ana Schenk Sonja Schuntner Julijana Šedivy Ljudmila
Kocbek Jožefa Roškar Marija
Štumpf Gerlinda Štrukelj Ana Švagan Doroteja Takač Štefanija Tarkuš Gertruda Tičak Karla Urekar Ivana Vazzaz Ljudmila Vojsk Rozalija Weis Jožica Zamuda Marija
ponavljajo:
Kranjc Alojzija Lupša Berta
5.	razred. 40 učenk.
Bratuš Ljubica
Confidenti Majda
Cepič Ljubica
Eigner Olga
Ertl Ljudmila
Juvan Romana
Kapun Frida
Kolar Karla
Končnik Zdenka
Krapša Angela
Kren Marija
Križ Vlasta
Križaj Josipina
Krumpak Frančiška
Marn Slavka
Mlinar Sonja
Modic Brigita
Može A 1 m a
Može Milena
Mulej Jožefa
Pangršič Marija Pernarčič Elizabeta Pirc M. Magdalena Plevnik Darinka Ploj Jožefa Podlipnik Gertraud Polegek Ida Poljanec Eva Rakovec Helena Rodošek Marija Rozman Hedvika Sedlaček Marjeta Sitar Neža Skušek Marjeta Smodič Irena Šimonc Inge Vazzaz Ana Verdel Ana
Wankmüller Gertraud Žele Margareta
Statistika.
	Učiteljišče								Vadnica				Zabavišče				VZZ	‘O
	I.	11.	III	IV.	Skupaj	%	1.	2.	3.	4.	s.	Skupaj	A		B			
													m.	ž.	m.	ž.	m.	Ž.
I. Število učenk:																		
V začetku šolskega le-																		
ta 1939./40. vpisanih:						'												
a) novih		35	8	10	16	69		33	36	47	53	41	210	14	23	8	18	52	46
b) ponavljalk ....	—	1		—	1				6	2		8	—	—	—	—	—	
Skupno . . .	35	9	10	16	70			36	53	55	41	218	14	23	8	18	52	46
Med letom vpisanih .	—		~		—		2	2	5	1		10	2	7	4	2	4	1
													16	30	12	20	56 47	
Vseh vpisanih		35	9	10	16	70		35	38	58	56	41 228		46		32		103	
Zapustile so šolo:																		
a) radi preselitve . .	—	—		—	—			—	—	1	1	2	—	—	1	—	—	—
b) radi smrti ....																		
c) iz drugih vzrokov	—	—	—	2	2		3	—	1	—	_	4	4	2	—	3	16	17
Skupno . . .	—	—	—	2	2		3		1	1	1	6	4	2	.	3	16	17
													19	98	11	17	40	30
Število učenk koncem															—			
šol. leta 1939./40. . .	35	9	10	14	68		32	38	57	55	40	222	40		28		70	
II. Učni uspeh:																		
odličen 		8	1	1	4	14	20,58	21	15	22	13	22	93						
prav dober 		22	7	8	9	46	67,64	8	14	28	24	13	87						
dober 		3	1	1	1	6	8,82		7	6	14	5	32						
Dovršilo razred . . .	33	9	10	14	66	97,05	29	36	56	51	40	212						
Popravni izpit imajo .	1	—	—	—	1	1,47												
Razred ponavljajo . .	1	—			—	1	1,47	3	2	1	4	—	10						
Neredovane 				—		—	—	—	—	—	—	—	—	—						
Skupaj . . .	35	6	10	14	68	100	32	38	57	55	40 222							
X.	Poročilo o internatu in šolskem vrtu.
Internat ima higienski urejene prostore: velike zračne spalnice in učilnice, dve lepo opremljeni bolniški sobi, izolirnico, lekarno in kopalne kabine.
Vodstvo internata vsestransko skrbi za zdravje gojenk. V lepem vremenu se tudi lahko uče na vrtu. Dnevni sprehodi so obvezni. V prostih dneh gredo gojenke tu in tam na samostansko pristavo na Kamnici (3/4 ure), kjer se morejo po mili volji razgibati in naveseliti.
Šolski, odnosno samostanski vrt, ki ga šola uporablja, ima več delov, tako: sadovnjak, park z lepotičnim drevjem in grmičevjem, bazenom in alpinumom (letos obnovljen), oddelek z zdravilnimi rastlinami, dišavami in zelenjavo. Ima tudi cvetličnjak in tople grede. Vse leto nudi mnogo gradiva za prirodopisni pouk, zlasti za botaniko in mnogo prilike, da učenke opazujejo delo na vrtu. V gospodinjskih učnih urah in v prirodo-pisnem seminarju se gojenke včasih tudi praktično udejstvujejo na vrtu.
XI.	Naznanilo za začetek šolskega leta.
Popravni izpiti bodo 26. avgusta ob 8h. Prošnje za popravni izpit naj se dostavijo ravnateljstvu do 15. avgusta. Za vsak predmet, iz katerega se dela popravni izpit, se priloži državni kolek 10 din, prošnja pa se kolkuje na osnovi § 27, stavka 2. fin. zakona za 1. 1938./39. z 10 dinarskim cerkvenim kolkom.
Za vadniške učenke bo vpisovanje 1. jul. od 8—12h in popoldne od
15—17h, Učenke naj prinesejo k vpisovanju rojstni in krstni list in zadnji šolski izkaz. Nove učenke naj se zglase pri ravnateljstvu.
Vpisovanje v oba vrtca: v Strossmayerjevi ulidi in železničarski koloniji bo 2. septembra.
Vpisovanje v II., III., IV. in V. razred učiteljske šole bo dne 5. sept. dopoldne od 8h naprej v ravnateljski pisarni. Naknadni vpis more dovoliti samo min. prosvete. Pri vpisu je treba predložiti s cerkvenim kolkom — 50 din — opremljeno prijavo in zadnje šol. izpričevalo. Hkrati se plača 20 din za zdravstveni fond in določen prispevek za knjižnico, učila, uradne tiskovine, kredo, črnilo, kurjavo in vzdrževanje šol. poslopja.
Disciplinska pravila o vedenju izven šole veljajo tudi za počitnice.
Pogoji za vpis v I. razred učiteljske šole bodo pravočasno razglašeni v časopisju.
Ravnateljstvo.
..
'• •
", ;
P®Ä- 8§
.
• • ■■ * : <
:V: > ■■■■:'-:■	■■	'	'	'■■■	:
-	i.'	-
X . .	v	-ii
...
Jšji
's ’ - ■
*»=*>&/* <r.s
- -
>■ ■■■
. .
!
.V'', vi'
- -.
■
•:^V.•: -■:
■li :f
•r.
■
.. ... .
‘ .
' "	*	"	-	r	•	»	•	■„	X	'	r:-	<%
. . . . ' . , ■ ■■  ■■ - ■ . ■ •
Ä
■
■
.. ■
V'.' ' •.
'
• ■ .
* . ' '.
Sr ■
-
* j
.... - - ' . . ‘