- «v w ■

h
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

v

4
List Slovenskih delavcev v cAmeriki.
&
The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays.

Jf

TELEFON PISARNE: 1279 RECTOS.
Katere* M flecond-Gla« Hatter, fttpWmb »1, 1903, a* the Feat Office at Haw York, IT. Y., under tha Act of Oongi W of March S, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*.
NO. 19. — ŠTEV. 19.
NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 23, 1907. — V SREDO, 23. PROSINCA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
Tillmanovi "minstreli". Iz njegovega govora.
ŠE NEKOLIKO PRIIMKOV, KTE-RE JE DAL SENATOR IZ SOUTH CAROLINE SVOJIM KOLE-O O M.
Foraker je predlagal novo rezolucijo, ki zahteva parlamentarno preiskavo brownsvillske afere.
REPUBLIKANCI JEDINI. -o
Washington, 22. jan. Republikanski senatorji so se sporazumeli glede brownsvillske afere ali odslovi jenih zamorskih vojakov. Vsled tega je bila sprejeta rezolucija senatorja Fora-kerja, s ktero se ne dvomi o predsednikove} pravici, odslovljati vojake, ki pa zahteva, da se ustanovi preiskovalni parlamentarni odsek, ki naj natančno preišče vso zadevo. V prve j Forakerjevej rezoluciji se je zahtevalo, tla se izreče dvom pravici predsednika odšla vi jat i vojake iz redne vojske.
Po pročitanju svojega novega predloga je Foraker le malo govoril in dejal, da je treba pred vsem pronajti pravico ali krivico. Ko so še senatorji Lodge, Bacon in Blaekburn izjavili, da se strinjajo z rezolucijo, pričel je kakor smo že včeraj poročali, Tillman s svojim govorom. Pred vsem je dejal, da so mu kolegi dali ime "Ben gnojnih vil" in na io je on povedal že včeraj navedena imena svojih tovarišev. oe posel>ej se je norčeval iz Dying Swana (umirajočega labuda), Laughing Toma (smejočega se Toma), Pattersona iz Colorada, "kteri poje žalostinke za umirajočo demokracijo severa, ker so tamkaj demo-kratje nedavno prodali ves Colorado Guggenheimu". Nato je govoril Tillman o razmerah na jugu in zatrdil, da od I. 1870 v South Carolini iz političnih vzrokov niso ustrelili ni jed-nega zamorca. On bi zamorce ne na-zivljal pavijane, ker misli, .ia so ljudje. dasiravno s<» opicam tako podobni, da učenjaki >e vedno iščejo primanjkujoče ude....
"Scm-Ii kedaj priporočal linčanje?' dejal je Tillman. Na to odgovarjam s častno besedo "nikdar". Lin č an je sem vedno smatral zločinom in to stališče zavzemam že tekom zadnjih 14 let. Tstoira mnenja je tudi najmanj 95 odstotkov prebivalcev juga." Na to je pričel s kritikovanjem Roosevelt a, češ, da je del svoje odredbe glede odslovit ve zamorskih vojakov že preklical in to bode najbrže storil tudi z ostalim delom odredbe.
Jutru se ni ničesar bati radi preiskave vsega, zamorskega vprašanja, baš nasprotno, kaj tacega je celo želeti. Ako Filipinei še niso dozoreli za volilno pravico, čemu naj bi bili zamorci? Dvomljivo je tudi, sta li a-mendementa 14. in 15. naše ustave bila sprejeta zakonitim potom Zamorci naj imajo isle pravice, kakor beli, naj si nabavljajo lastnino in uživajo var-tvo, dokler ne škodujejo pravicam belega prebivalstva.
Jug žrtvuje tej moderni "beštiji" vsako leto od 40 do 100 deklet in belih žen; sovraštvo narašča in postaja ved: o večje. Sever je naložil na jugu bilijon dolarjen, in radi tega je dolžnost severa, da stori kaj v rešitev tega vprašanja.
Potem je kritikoval Carmackov (Ten.) govor in je imenoval svojega koleira impertinentnim nevednežem, kteri k sreči ne bode več izvoljen v senat. To senatorjem ni ugajalo in so jra pričeli tako grajati, da je moral z govorom prenehati.
Ko je potem zopet začel Tilman govoriti, je izjavil, da je njegove pripombe smatrati le za humor in da 3 tam ni nameraval koga žaliti.
Naseljevanje v North Carolini.
Washington, 21. jan. Governer Glenn iz North Caroline je naprosil predsednika Roosevelta za intervencijo v prid tovarnarjev, kteri se morajo zagovarjati radi uvoza tovarniških delavk. Predsednik pa ni imel časa razgovarjati se z governer jem natančno o tej zadevi ter ga je naprosil, naj o tem pismeno poroča. Governer želi, da se tozadevne tožbe zavrnejo.
Povodenj ob Ohio je dosegla svoj vrhunec.
REKA JE PRIČELA PRI CINCINNATI JU, 0., UPADATI, KO JE DOSEGLA GLOBO-ČINO 65 ČEVLJEV
Vihar in povodenj v Evansville. Vsled viharja je nevarnost še večja.
V KENTUCKY JU IN WEST VIRGIN! JI.
Cincinnati, 0., 22,jan . Voda reke Ohio je dosegla skrajnost svoje višine in je pričela počasi upadati. V Lawrenceburgu in Aurori so ostali jezovi nepoškodovani.
Evansville, Ind., 22. jan. Vsled viharja se je položaj, ki je nastal radi povodnji, še poslabšal. Pri Newburgu je v minolej noči voda odnesla hiše L. W. Wilsona, Nore Platt in D. Bur-tona. Burton se je le s tem rešil, da je v naglici izdelal mali plav, s kteri m je po šestih urah srečno dospel na kopno. Do farmerjev pri Scuffletow-nu ni mogoče priti.
Louisville, Kv., 22. jan. Reka Ohio je zopet narasla in vremenski urad zatrjuje, da l»ode še bolj narasla. Vsled mrai.a morajo ljudje, ki so brez domovja, mnogo prestati. Tukaj je 250 blokov pod vodo.
Parkcrsburg. W. Va., 22. jan. Promet na progi ob Ohio, ki je last B. & O. železnice, so morali radi povodnji ustaviti. Voda narašča in vse delo počiva.
Terre Haute. Ind., 23. jan. Miljo hoda južno od tukaj se je podrl jez reke Wabash in vsa okolica je vsled tega pod vodo. Reka še vedno narašča. Nad tisoč ljudi iz Taylorville in West Terre Haute je brez domovja, hrane in obleke. Položaj je zelo resen. Take povodnji še ni bilo.
Naseljevanje Japoncev. "Prebivalci iz Hawaii.".
V SAN FRANCISCO, C AL., PRIHAJA NA STOTINE JAPONCEV KOT "PREBIVALCI MESTA HONOLULU"
Včeraj so jih naselniške oblasti v Friseu pridržale 306 za na-daljno zaslišanje.
PRVI SLUČAJ ZADRŽANJA.
San Francisco, Cal., 23. jan. S paril ikom Alameda dospelo je semkaj 350 Japoncev iz mesta Honolulu, toda naselniške oblasti so 30G Japoncev pridržale za nadaljno zaslišanje in -ieer vsled posebnega naročila iz Washingtona.
Vlada trdi, da so prišli ti Japonci semkaj kot "prebivalci otočja Hawaii'', dasiravno so se tam mudili le par dni. Ako bi ne bili na Hawaii, bi jih poslali takoj nazaj na Japonsko.
Danes pride s parnikom Korea 400 japonskih delavcev, kteri se hočejo izkrcati na isti način, namreč pod krinko "prebivalcev iz Hawaii".
Sedaj se je zeodilo prvič, da so v naselniškeui uradu pridržali Japonce.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.80 ............ 200 kren,
sa | 204.00 ............ 1000 kron,
za $1020.00 ............ 6000 kron.
Poštarina je všteta pri tok vsotah. Doma se nakazane avoto popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Nik denarne pošiljatrs izplačuje c. kr. peitni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam podati J« aajprfflč aeje do f2&M ▼ fotorial ▼ priyereče-aen> aB reglstrevanem plan, večje DNb pe Domestic PmUI Kraey Order al pa Mew York Beak Draft
1«S Chreeawiek ftreet, Mew Task, flftd flLObir at* WJL Oleveiaad, O.
Po katastrofi v Kingstonu, Jamaica.
TAMOŠNJI GOVERNER SWET-TENHAM ŠE VEDNO NI POJASNIL SVOJEGA POSTOPANJA PILOTI NAŠE J MORNARICI.
Mesto Kingston prebivalci brez tuje pomoči ne bodo mogli zgraditi.
POGREZANJE ZEMLJE.
London, 23. jan. Angleška vlada in ljudstvo, ktero obžaluje nastop ja-maiškega guvernerja proti ameriškemu admiralu, nestrpno pričakuje odgovora governerja Swettenhama, kte-remu je vlada naročila, naj pojasni svoje postopanje. Odgovor do danes še ni prišel, pač pa poroča governer o napredku pomožnih del, ne da bi o-menil dogodka z admiralom Davisom. Tudi Swettenhamova poročila o položaju na Jamaiki so le površna, radi česar se mu pri vladi zelo zameri.
Kingston, Jamaica, 23. jan. Tukajšnjega prebivalstva se je začela pola-ščati obupnost in sedaj se splošno govori, da mesta ne bode najbrže več mogoče zgraditi. V vsem mestu je le 20 hiš, ktere bodo še v toliko popravili, da bodo za stanovanje.
St. Thomas, danska Zap. Indija, 23. jan. Danski parnik Henry Holmes, kterega je poslala danska vlada z živili v Kingston, je slednja izkrcal v Plum Pointu. Kapitan javlja, da vesti o razdejanju mesta niso pretirane, kajti mesto ni druzega, nego velikanski kup razvalin. Skrajni konec mesta Port Royal se je pogreznil za 200 čevljev.
V Kingston je dospela angleška križarka Indefatigable z živili za prebivalstvo.
* * *
Mrs. Chalmers M. Craigova, žena neeega brooklymsfcega bankarja, se pritožuje proti Sir Alfred Jonesu in drugim Angležem, kteri so bili ob potresu v Kingstonu, Jamaica. Craigova trdi, da je Sir Alfred Jones mnogo ranjencev, ktere so prinesli na parnik Port Kingston, iz parnika pregnal, ker je -njihovo kričanje in vzdihovanje '' nadlegovalo angleške dame". Na parniku so trije zdravniki ranjence operirali, toda konečno jim je narkoza pošla in ranjenee so rezali brez narkoze. Več nesrečnikov je u-mrlo pod nožem. In med temi groznimi mukami nesrečnikov, je Sir Alfred Jones s svojimi "finimi damami" pil vino ter bil pri banketu. Dame so hodile po krvavem krovu, ne da bi se zmenile za prizore, ki so se tu vršili. Drugo jutro so se pritožile, da radi kričanja ranjencev niso mogle spati in Alfred je takoj vse tujce, oziroma ranjenee pregnal iz svoje ladije. Zaman ga je prosil zdravnik, naj tega ne stori, toda kljub temu so morali nesrečnike prenesti na kopno. Alfred nesrečnikom ni hotel dati niti živil, ko so ga zanje prosili.
S parnikom Prinz Eitel Friedrich dospelo je včeraj 112 begunov iz Kingstona v New York. Med potjo je odbor potnikov izdelal rezolucije, s kteri mi se obnašanje angleških mornarjev v Kingstonu strogo obsoja. V rezolucijah se povdarja. da se kapitan Parsons od parnika Port Kingston ni zmenil za prošnje ranejnih Američanov in jih je pregnal s svoje la-dije, dočim so Angleži smeli na parnik. Rezolucije so podpisali "vsi potniki izimši treh Angležev.
W. W. Caldwell iz New Yorka, ki se je tudi mudil v Kingstonu, pripoveduje, da se je governer Swettenham po katastrofi vozil po mestu. Njegov kočijaž in sluga sta bila v livrejah. Ž njim se je peljalo par elegantno oblečenih žensk, kterim je razkazoval razvaline. Uradniki po katastrofi niso prav ničesar storili. Ranjenci so ležali z mrtveci na ulicah in nikjer ni bilo reda. Governer se je obnašal kakor kak norec.
Tisoč petsto mrtvih. Simalu razdejan.
VELIKANSKI NALIV IZ MORJA JE IMENOVANI INDIJSKI OTOK SKORAJ POPOLNOMA RAZDEJAL
V nizozemske j Istočnej Indiji so sedaj potresi na dnevnem redu.
POTRESI V SICILIJI.
Haag, Nizozemska, 23. jan. Velikanski naliv iz morja, o kterem se je površno sporočilo dne 11. jan. je veČ nizozemskih istoenje-indijskih otokov popolnoma razdejal, dočim je otok Simalu južno od Atchina skoraj popolnoma zginol iz površja. Utonilo je najmanj 1500 ljudi.
Simalu ali Puda se nahaja na seve-rozapadu Sumatre. N aotoku Tana je tem povodom utonilo 300 ljudi.
Rim, 23. jan. Od potresa v Kingstonu na Jamaiki nadalje, se na Siciliji vsaki dan pojavljajo potresi. V raznih vaseh se je podrlo več hiš in prebivalci morajo bivati na prostem. Iz vulkanov Etna in Stromboli prihaja neprestano dim in pepel.
ffio si namenjen
ŽIB8,
•ftfkt
ali pa t Ameriko vied, in vožne cene na: PIANI Grecawkh St, New Ywfc, N. Y, ker tu bode* naj postrefen. Fr. " " ivtwUoib
NA PEČINAH.
Angleški parnik Areola je obtičal na pečinah pri Havani.
Havana, Cuba, 23. jan. Angleški parnik Areola, kapitan Wry, na poti iz Philadelphije, Pa., v Sagua La Grande, je obtičal na pečinah pri Morro del Castello pri vhodu v tukajšnjo luko. Položaj parnika je zelo nevaren. Radi velikih valov ni mogoče približati se parnikuL Areola nosi 1651 ton. »
Lokomotiva se je razletela.
V nedeljo se je v Blue Anchor, N. J., razletel kotel neke lokomotive Reading železnice. Trije uslužbenci so bili na mestu usmrteni, toda potnikom se ni nie žalega zgodilo.
Lokomotiva je peljala brzoviak iz Atlantic City v Camden in vlak je vozil baš memo postaje v Blue An-chorju. ko se je pripetila razstrelba. Kaj je bilo temu vzrok, se ne da dognati, kajti od lokomotive je le malo ostalo, dočim so uslužbenci mrtvi.
Kupčija s sužnji v San Franciscu.
Washington, 22. jan. Pri debati o Perkinsovem predlogu glede modifikacije zakona proti Kitajcem, je neki član kongresa izjavil, da se v San Franciscu prodajajo kitajski dečki in dekleta, kakor konji in goveda. Oni, ki žele modifikacijo tega zakona, so ljudje, ki importirajo kitajske dečke in deklice v svrho sužnjištva.
Požar v pivovarni
Troy, N. Y., 23. jan. Poslopja Quandtove pivovarne so v minolej noči deloma zgorela. Skoda znaša 75 tisoč dolarjev.
Požar v Chicagu.
Chicago, HI., 23. jan. Tovarniško poslopje American Hide & Leather Co. na Division St. Elston Ave. je zgorelo. Škoda znaša $250,000.
TRETINf A MESTA BOLNA.
Z začudenjem smo brali, da je tre-tinja prebivalstva mesta Chicago bolna za influenco in drugimi sličnimi bolezni. Ako se spominjamo na grozno trpljenje provzroceno po influenei pred par leti, si lahko domišljamo, kako razburjenje vlada v vsakej rodbini. Radi tega je zelo važno, da se ve, kako se prežene napad influence. Ne postite, da vaša telesna moč propada; jej te redilna jedila, ki pa morajo biti lahko prebavljiva; rabite Trinerjevo ameriško grenko vino. To naravno sredstvo, izdelano iz čistega vina in grenkih pogorskih zelišč deluje pred vsem na prebevalne organe, ktere ojači in podeli večji tek. Kakor "hitro se slabo počutite, ali da VaS tek ni popolen, da slabo spite in ste mračen!, Vas bode Trinerjevo grenko vino kmalu ozdravilo, tako; da bodeta lahko kljubovali mnapadom. V lekarnah. Jos. Triner, 799 8o. Avenue, Ofaieago, HL
' ž ." -
Vesti iz Rusije. Prepredene demonstracije
DEMONSTRACIJE POVODOM SPOMINA NA "KRVAVO NEDELJO" SO BILE VSLED MltA7A NEMOGOČE.
Nameravani strajk v Varšavi se je izjalovil
BIRXLEV ODSTOPIL.
Petrograd, 23. jan. Delavci 12 velikih tovarn so včeraj pol dneva štrajikali, Ida tako proslave spomin na znano "krvavo nedeljo" dne 22, januarja 1905. Do nemirov ni prišlo, kajti mraz je preprečil vsako demonstracijo. Toplomer je kazal 20 stopinj pod ničlo. Po noči je vojaštvo patruliralo po ulicah in na vseh vogalih so na cestah goreli veliki ognji, pri kterih so se vojaki greli. Radi mraza je mnogo ljudi umrlo. V množit krajih na deželi ikaže toplomer 45 do 50 stopinj pod ničlo.
Varšava, 23. jan. Štrajk, kterega so delavci nameravali uprizoriti včeraj. se je izjalovil, ker ni nihče hotel štrajkati.
Petrograd, 23. jan. Časniki naznanjajo, da je ear dovolil v odstop mor-naričnega ministra Birileva. Kedo bo njegov naslednik, še ni znano.
Petrograd, 22. jan. V Lecni so teroristi umorili polkovnika Paškevee-kega, tamošnjega policijskega šefa ki je bil preje v Lodzu.
Car je danes izdal ukaz, kteri podaljšuje "stanje izredne varnosti" za Petrograd za nadaljnih šest mese-eev. Za deželo, izimši kozaških po-ikrajin, se to stanje podaljša za celo ■leto. Nadalje je car določil, da se vrše v Petrogradu m okolici volitve v parlament dne 1. marca. Volilna agitacija se povsodi živahno vrši.
Ruski carjevič, ki je zdaj star dve leti in pol, je zdaj dobil prvo uniformo". Poklonili so mu jo častniki fin-landske telesne straže za božični dar. Dasi je še tako mlad, vendar je že hetman vseh koz ako v. šef finlandske telesne garde itd.
DNEVNA NESREČA NA ŽELEZNICI.
Blizo Albany, N. Y., je biTo 5 delavcev nbitih.
Albany, N. Y., 23. jam. Pol milje daleč od tukajšnjega mesta zapadno od kolodvora New - York Central železnice je neka lokomotiva zavozila v voz ulične železnice, ki je bil poln delavcev*. Pet jih je bi.o na mestu ubitih in 12 je težko ranjenih. Jeden ranjenec je že umrl in dva se borita s smrtjo. Vsi ranjenci in ubiti so rodom Italijani.
Iz Avstro-Ogrske. Kriza na Ogrskem.
OGRSKI KOALICIJSKI MINISTRI SO ODSTOPILI. — WEKER-LE JE DOSPEL NA DUNAJ.
Do demisije je prišlo vsled spora v kabinetu; Wekerle sestavi novo ministerstvo.
VOLILNA REFORMA
Razne novosti
iz inozemstva.
IZREDNA ZIMA V EVROPI; NAJ-
Dunaj, 23. jan. Ogrski ministerski predsednik dr. Aleksander Wekerle je dospel nepričakovano na Dunaj. V dobro poučenih krogih trdijo, da bode podal cesarju ostavko radi prepira med vodji ikoalicije, kteri je radi Polonyijeve afere postal še večji. Vendar pa nihče ne dvomi, da bode zopet Wekerle dobil nalog sestaviti novi kabinet. Kako ga bode mogoče ustanoviti, nihče ne ve.
Predno je Wekerle odšel na Dunaj, je Kossuth prisilil stranko neodvisnosti, da se Polonyiju zopet podeli časti in da se Lengyel iz stranke odslovi. Njegova volja je uspela kljub opoziciji Andrassyja, Zichyja in Ka-rolyijau Nato je Andrassy naznanil svoj odstop in kriza je bila gotova.
Lengyel očita Polonyiju, da je na jemal dame, ktere so pri dvoru vršile službo ogleduhov. On je tutdi kriv za poskušen samomor baronice Schoen berger.
Na shodu) ruskih radikal cev v Lvo-tu so sprejeli resolucijo, v kteri na-glasijo, da hočejo postopati pri prihodnjih novih volitvah popolnoma sa mostojno. Stranka namerava podpirati le take kandidate, ki hočejo delovati na osvoboditev Galicije in Bu-•kovme od Dunaja. Bodočnost naroda je, da se združi z Malorusi v rusko ulkrajinsko Ijudovlado. Stranka pomaga Malorusom v Rusiji v boju za svobodo in hoče vzdrževati stalni stik s kmetskim ljudstvom v Mali Rusiji, na Ogrsekm in Bukovini.
Dve ženi imata skupnega moža.
St. Louis, Mo., 23. jan. Frank Bocklage, kteri je obdolžen, da je igral dvojno ulogo kot mož dveh različnih žen v St. Louisu, se bode moral zagovarjati radi bigamije. Njegovi ženi, kteri sti si tako podobni, da vsakdo misli, da sta sestri, sta postali nepopisno ljubosumni, sedaj sta pa sklenili zvezo in ga skupno tožiti.
Živeli sta le petnajst blokov jedna od druge, vendar se pa nista poznali do minole sobote.
Nicaragua in Honduras.
Panama, 21. jan. Iz San Salvadorja se poroča, da je napetost med republikama Nicaragua in Honduras poravnana. Do nesporazuma je prišlo, ker je del hondurske vojske prišel na ozemlje Nicarague.
KOLEbAR
za leto 1907
pričeli smo raapoiOjati rm rojakom, kteri so aa naroiOL 128 strani, ima zanimive ■ sti, poučne ia teimriiHiw ga krasi obfle stfk. Osna a
PRIMERNO DABZLO XV SOVO URO
Boni.
TRGOVINA S FILIPINI.
j
Naseljevanje Japoncev na imenovano otočje.
Washington, 23. jan. Vlada objavlja nektere statistične podatke iz Filipinov. Iz teh je razvideti. da se Japonci na otočju več ne naseljujejo v tolikem številu ikakor preje, kajti lani je prišlo na otočje le 277 Japoncev proti 1235 v 1. 1905.
Trgovinski položaj v Manili ni bas ugoden, dočim je luka .Zamboanga gjede trgovine zelo napredovala. Carinski dohodki na Filipinih so lani znašali $7,533.090 v zlatu, ali $710,-353 manjj nego 1. 1905. Iz Zjedinjenih držav se je uvozilo lani za 4 milijoni 333 tisoč 20 dolarjev blaga proti $5,839,512 1. 1905. Tudi izvoz v republiko je nazadoval za $4,09S,706.
OŽENIL SE JE S TREMI SESTRAML
Prvi dve sta se od njega ločili.
Boston. Mass., 23. jan. George B. Martin, Šef hotela Fairfield House v Woodstocskuj. N. H., dospel je semkaj, da se poroči s tretjo in najm.ajšo sestro Cole.
Prva njegova žena je ostala pri njemu le štiri dni po poroki. Ko se je dala ločiti, se je Martin oženil z Miss Cole. S to je živel 13 let, nakar sta se ločila. Potem je vzel njeno drugo sestro, ktera je ostala pri njem dve leti. Sedaj pride tretja na vrsto. Čudno pri tem je, da so vse tri sestre najboljše prijateljice.
Bolezen, brezposelnost, plin.
John Carroll, ki je stanoval v hiši 99 Christopher St., in je star 77 let, je moral radi bolezni ostaviti svojo službo in radi tega se je s plinom za-strupiL
miUTjm i.; brzoparaik dobiš za I I K Hi I ] c ro družbo hočeš naj * cčiif je in. bodeS najso lidneje postreže n pri Fr. Sakserju. 109 Greenwich Str.f New York, rate naj se vsak Slovenec na njega obrn~
wm
EUJŠI MRAZ VLADA SEDAJ V AVSTRIJI.
Na Dunaju že SO let ni bilo takega mraza. — Sneg v Rimu.
JAPONSKA V MANDŽURU.
London, 23. jan. Mraz, ki je včeraj zavladal .po kontinentalnej Evropi, dosegel je Anglijo. Temperatura je padla za 20 stopinj in tu divja izreden vihar. V Neapolju in v Šviei je padlo mnogo snega, dočim v Avstriji, Nemčiji in Rusiji postaja še vedno bo.j mraz. Na Dunaju že 50 let niso imeli takega mraza, kakor letos. Na Češkem so snežni viharji na dnevnem redu in v avstrijskej Poljski je vsled mraza mnogo otrok zbolelo.
Trst, 23. jan. Tu divja grozna burja in vsled tega plovitba po Jadranskem morju ponoLnoma počiva.
Rim, 23. jan. Po vsej Italiji je zapadel sneg in vsled viharja, ki divja ob obrežju, se je več ribiških ladij potopilo. Pri Turinu sta zadela skupaj dva vlaka. V Rimu je snežilo dve uri, kar je za Rim redka pojava.
Tokio. 23. jan. Ministerski predsednik Saionji je včeraj govoril govor o splošnej politiki Japonske in izjavil, da je vlada sklenila čuivati pravice vseh ljudstev v Mandžuru.
Dunaj, 23. jan. Končno je tudi avstrijska 'gosposika' zbornica sprejela zadnji del volilne reforme.
Dunaj, 23. jan. Neki italijanski ikonsorcij je skleni] s črnogorsko vlado pogodbo glede na izpopolnitev zgradbe na barskem pristanišču in železnico iz Bara do skaderskega jeze-ra. V Baru namerava italijanska tvrdka Orlando in Ansaldo celo zgraditi ladjedelnico. S tem je zopet postavljen nov temelj za popolno kulturno in gospodarsko osvojitev severne Albanije od strani Italije. Leta 1S01 so avstrijski L oyd, Ungaro-Cfoata in dubrovniško parobrodno društvo oskrbovali SG odstotkov albanskega prometa, danes pa 43 odstotkov, dočim si je osvojilo italijansko paroplovno društvo 56.7 odstotkov albanskega prometa.
Bankerotna pivovarna.
Norfolk, Va., 22. jan. Zvezini pokrajinski sodnik Waddxll je odredil prodajo pivovarne Old Dominion, ki je bankerotna. Dobljena svota se deponira pri sodišču, da se ž njo vsaj nekoliko poravnajo dolgovi.
KRTTANJE PARNIKOV. Dospeli so:
Kaiser Wilhelm der Grosse 22. jan.
iz Bremena. Bluecher 22. januarja iz Hamburga. Zeeland 22. januarja iz Antwerpena (že poročano) z 1145 potniki.
Dospeti imajo:
Ethiopia iz Glasgowa. Armenian iz Liverpoola. Erny iz Trsta. York iz Bremena. Deutschland iz Hamburga. Bordeaux iz Havre. Arabic iz Liverpoola. Bosnia iz Hamburga. La Lorraine iz Havre. Umbria iz Liverpoola. St. Paul iz Southamptona. Kroonland iz Antwerpena. Alberta iz Trs^a. Furnessia iz Glasgowa*. Potsdam iz Rotterdama.
Odplnli 00:
Majestic 23. jan. v Liverpool. Samland 23. jan. v Antwerpen. Ryndam 23. jan. v Rotterdam.
Odplnli bodo:
La Gasoogne 24. jan. v Havre. Rhein 24. jan. v Bremen. Philadelphia 26. jan. v Southampton. Campania 26. jan. v Liverpool. Kaiserin Auguste Victoria 26. jan.
v Hamburg. Kaiser Wilhelm der Grosse 26. jan. v Genovo.
"GLAS NARODA"
Urt slovenskih delavcev v Araerild.
Izdaj* alovettsko tiskovno druitvo
F^ANK SAK^EI^ predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v drŽavi New York, dne 11. julija 1906.
ia leto velja list za Ameriko ... $3.00
" pol leta............. 1.50
Za Evropj, za vse leto.......4.50
" " " pol leta.......2.50
" četrt leta...... 1.75
V Evropo pošilj amo list skupno dve ___številki._
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz~ vzemSi nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and Holidays* Subscription yearly $3 00.
Published by the SLOVE NIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
naj raje rabijo "bay rum", kakor
frizerji.
Umestno bi tudi bilo braojaviti v — Berolin in cesarju Viljemu priporočiti, inaj pošlje ^admiralu Davisu red Hohenzollern 5. razreda, da se taiko utrdi prijateljstvo med našo republiko in Nemčijo. Albion pa mora biti tepen!
Poznanjsko poljsko vprašanje v avstrij-ski delegaciji.
Za oglase do deset vrstic se plača 30
centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se
ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-* • naznani, da hitreje najdemo aslov-nika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
"Gina Naroda"
109 Greenwich Street, New York City. Telefon 127'J Rector.
Naše varstvo.
Na>a vlada obstoji na podlagi zakonov, kteri obstoje saj — na pap.r-ju. Kadarkoli pa dobimo kak zakon v varstvo ljidstva, se ta zakon gotovo no izvaja. Ako so pa sprejeti zagonski predlogi, kteri niso po vo ji korpo racijam, dobe se vedno sodniki, ki izdaja - '.Ina povelja in prepovedi pri ti tem zakonom, nakar konStatu-jejo kršitev ustave.
Na za'ion proti ponarejanju živil, kt< rega je k<>. _■; - 5t 'r.I. nihče ne a, ker j' stav.'daj-K.-i :>'.-► lioteli dovoliti potrebmu t»rt istev za vsestransko izvedbo teh zakonov. Poljedelski oddelek washingtonske vlade se sedaj radi tega pritožuje, ikajti za inšpektorje potrebnega denarja nima in tako ostane novi zakon mrtev, oziroma neuspešen.
Radi tega je še vedno labko dobiti najboljši "francoski brandy" po 75 centov kvart in "najboljši importi-rani claret" po 35c.
Grocerji prodajajo še vedno, bal kakor poprej, jesih, ikteri je izdelan iz žvep ene kisline, in tovarnarji slaščic še vedno "candy", ki je pobarvan s strupenimi barvami. Tovarnarji soda-vode razpečavajo pijačo, ktere siadkoba ni izdelana iz sadnega sirupa, temveč iz umetnih sredstev!. —
Medtem ko se v Washingtonu prepirajo radi zamorskih vojauov, povišujejo plače postavodajalcem in raz-pravljajo s Thomas F. livanom radi pogodb za grudjo panamskega prekopa, naravno nimajo Časa, da bi dovolili potrebni denar za izvedbo zakonov, ktere >< ustanovili v prid zdravja vsega našega ljudstva.
Osveta!
Sramoto. Ktero so napravili Angleži ua^-j mornarici pri Kin^rstonu, Jamaica. je mt»!7oee le s krvjo oprati. Radi teira pričakujemo vsaiii čas mo-:>ilizaeijsk>-:ra povelja iz Wasbingto-na. kajti governer Swettenham se je za i-i a grdo obnašal proti našemu admiralu. V njem naravno ni najti niti najmanjše s edi "rešpekta" pred našo zastavo in radi tega je pisal tako škandalozno pismo admiralu Davisu.
Upati je, da bodo slovenska in dru-gorodna društva, zlasti pa ona z uniformami, storila svojo dolžnost in da bodo Rooseveltu takoj ponudila zve-z«^ k te rej namen naj bode: perfidne-tra Al bii i na pre tepsti, kakor v Wash-ingtonovih časih.
Kingstonski governer je do skrajnosti razžalil vse newyorske in druge tatove, ko je dejal, da jih Anglija s svojimi vojnimi ladijami v njihovem poslu ne moti. Radi tega nameravajo sedaj v zvezi z društvi prirediti ve ako demonstracijo pred an-giežkim konzulatom. Tem povodom bodo zahtevali, da governer Swettenham takoj prekliče svojo izjavo, da so vb miii pri nekem nevvyorekem milijonarju, kajti newyorSki tatovi so prelojalni, da bi svoje kolege iz Wall Street in druge borzijane vznemirjali. —
Zvedelo se je tudi, da naši tatovi prirejajo flibustirako ekspedicijo, katere namen je, odpluti na Jamaico, vjeti governerja Swettenhama in ga dovesti v New York. Od tu ga -bodo potem za kazen posla.i v zvezin senat. —
Našim kuharjem bi pa svetovali, naj v nadalje boj ko tuje jo ram iz Ja-
kadar izdelo*^>
it
ta
Dne 3. in 4 t. m. ee je v avstrijski de.egaciji vršila zanimiva debata. V seji dne 3. t. m. je Poljak, bivši na-učni minister Madeyski v krasnem govoru obsojal ikri vice, ki se gode po-znanjskim Poljakom. Njegova izvajanja so bila sledeča:
Ena najlepših nalog vojne uprave je,, gojiti v armadi verski čut. Vojna uprava se tudi drži načela, da se ima pomk v veronauku vršiti v materinščini; s tem dokazuje Avstrija, da v tem oziru prekaša marsiktero drugo ikulturno državo. Nekoč je seveda tudi pri nas bilo drugače, marsikte-rega vzvišenega nauka katekizma ni bilo moč razumeti, marsiktere uganke ne rešiti, ker se je otrokom ikate-kizem vtepal v glavo v nemščini. (Yse.ne.mec Franko Stein se oglasi: "Katekizma mnogi ne razumejo; večinoma ga ne razumejo pametni možje."} In kaj se je s tem nameravalo? NenemŠke narodnosti so hoteli prepojiti z nemško kulturo in s tem preprečiti razvoj narodne individualnosti slovanskih 'narodov*. Dosegjlo ->e ni ničesar. Le tista država za-more uspevati, ki svoje socijalno javno življenje zamore nasloniti na nravno popolnost svojih državljanov. Toda le eno sredstvo je, ki zamore v ljudsko dušo položiti kal verskega čuvstva: materin jezik. Jaz — pravi Madevski — sem pohajal zgolj nem-š.ce šole in svoja znanstvena dela .-cm povečini pisal v nemščini, toda moliti znam samo poljsko. V neki inozemski državi so Poljaki dozdaj državni upravi še kolikortoli zaupali; toda kakor hitro državna uprava namenoma udari jx> narodu tam, ikjer je najbolj občuten, tam, kjer se versko vprašanje dotika tudi narodnega vprašanja, tam ni več udanosti do države, ampak ogorčenje. Če sili država otroke, da se morajo učiti vero-nauka v nemščini, s tem goji v ljudski duši moč, ki je ikvarna za obstoj države in izn*a škoditi tudi, kadar bi prišlo do kakega mednarodnega konflikta. Avstrijska vojna uprava je pokazala, da ni tako ozkosrčna in zaslepljena ona goji verski in nravni čut pri svojih gojencih v njihovem materinem jeziku, zato ji bodi izrečena od poljske strani vsa hvala.
Govor je vzbudil ve iiio senzacijo. Odgovoriti mu se je euitil poklicanega vsenemški kričač Franko Stein. Izvajal je sledeče:
Jaz protestiram, da se meša katekizem z vojaki. Leta 1870 je papež blagoslovil francosko orožje in vendar so zmagali Nemci. Ravnotaiko odločno protestiram, da Madeyski napada zunanjo državo. Poljaki v Poznanju terorizirajo prusko vlado. Če bi bil še Bismarck žil, bi Poljakom drugačna pela. (Pastor: Bil bi jih pokončal, tka j ne?) Stein: Gotovo! Narod, ki se državi neče prilagoditi, -nora biti pokančan. — Stein potem napada senilni, podli in strahopetni avstrijski -parlament, nakar ga predsednik pozove k redu. Potem je Stein napada! prestolonaslednika na zelo neduhovit način.
Grof Sehoenborn odločno zavrača napade Steiuove na Poljaike. Izjave Steinove so tako nasprotne vsaki hu-maniteti, da jih ni treba še posebič zavračati.
Dulemba izvaja sledeče: Delegat Stein je govoril, o poljskem terorizmu v Poznanju. Proti temu moramo protestirati. Mi v Poznanju nikogar ne teroriziramo: branimo zgolj svojo narodnost in bodemo to storili še nadalje, tako da se gotovo ne bode izpolnilo to, kar želi Stein: dvajset-milijonskega naroda nihče ne bode zatrl!
Dne 4. t. m. je vojni minister Sehoenaieb izjavil glede na napade Steinove na prestolonaslednika, da se prestolonaslednik nikoli ni poslu-ževa. za dela v gradu Konopištu vojakov. Pač je pa lani pozval v Ko-:iopište pijonirje. to pa opravičeno, ker je tedaj bila tam povodenj in so vojaki pomagali občini, kakor to store vedno.
■Stein obžaluje, da se včeraj v svo-jej razburjenosti lotil prestolonaslednika. Nato jame govoriti Franko Stein o katokizmuJ ker ga strašno peče, da je včeraj Modeyski govoril o verskem čutu in katekizmu. Pravi: Danes sem si preskrbel mali katekizem. Tu je na primer prva zapoved božja Kaj pravite, grof Sehoenborn, ali še velja ta zapoved dandanes, iko je po vseh cerkvah polno izrezljanih podob svetnikov? (Pastor in drugi se Steinu smejejo.) Ai pa postava: * Ne ubijaj 1 * * Ali t« če velja, k« pa mprajo vojaki, prisegati, da bodo eovraižaifco pobijali? (Pa-
stor: "Tega Ti ne r&sometel) Nato
se Stein zopet loti Poljakov; pravi: "Jaz obsojam vsako revolucionarno gibanje." (Kram Ar: No, no!) Stein: "Da, da, jaz sem akozinskoz prepričan monarhist.'' (Smeh.)
Einspinner povdarja. da je bil sam vojaik in pozna notranje disciplinarne razmere. Treba je reforme vojaškega kazenskega zakonika, zoožtvn se mora olajšati pravica pritoževanja, nekteri vojaški zdravniki niso (kos svoji nalogi, ni prav, da vojaki v bonišnici in bolni, odslovljeni vojaki ne dobivajo več plače, tudi hi-gijenične razmere, zlasti po dalmatinskih trdnjavah, so zelo slabe.
Oboroževanje Italija* nov.
Trozvezni diplomat je dokazujejo, kadarkoli nanese le prilika, da so razmere med Avstrijo in Italijo debelo prijateljske. In o tem prijateljstvu govore ob raznih prilikah jako veliko tako avstrijski zunanji minister Aehrenthal, mirovne slavospeve poje Italiji in Avstriji nemški državni kancler Buelow in končno sika tudi italijanski minister ,zunanjih jzadev Tittoni v italijanski zbornici, da Italija nima drugih želja, kakor da ohrani mir. In oljka mirni plava po vsej vladni javnosti in po uradnem ter po vladah podpiranem časopisju trozvez-nih državi.
A ko se vse topi veselja zaradi zagotovljenega miru, pa zahteva italijanska vojna uprava celo vrsto reform in sili, naj se izpopolne itaii-janske utrdbe ob meji, uvedejo naj se novi topovi in razširijo naj se železnice v vojne namene. V tajni seji italijanske zbornice je utemeljeval vojni minister svoje zahteve. Seveda se je moralo razpravljati o tem v tajni seji. Nekako čudno bi se bilo
Italijani proti avstrijaki .meji le dve glavni progi, in amt: Bologna-Pado-va-Meetre-CerrignaDO pa Verona-Tre vTBo-Videm s nekt enimi postranskimi progami. Ne ve se še, ktere nove proge nameravajo zgraditi Italijani. Najbrže se bode šlo za zgradbo move proge in pa za zgradbo zveznih progL
Ni dvoma, da italijanski vojni u-pravi zbornica dovoli, kar bode zahtevala. Znano je, da je italijansko ljudsko zastopstvo* naklonjeno svoji vojni upravi, kteri ne nasprotujejo niti drugod načelni nasprotniki armade, socijalisti.	S—e.
Puškarstvo v Borovljah.
Spisal Josip Wieser.
(Konec.)
Današnje razmere v puškarstvu so se bistveno predrugaeile od prejšnjih: puškarska obrt se združuje bolj in bolj v velikih tovarnah in delavnicah, v roka!h kapitalizma. Do nedavna še je bila to izključno hišna obrt, od ktere so zaslužile vse sosednje vasi. Puškarski mojstri so saini z nekterimi pomočniki sestavljali puške ' in jih prodajali v svet, in bilo je mnogo takih mojstrov. Je sicer še dandanes okodo 40 takih puškar-jev, ki imajo koncesijo za prodajo pušk, ali kaj pomaga, ko jim to ne koristi: vse puškarstvo ima takorekoe v rokah nekaj večjih dobaviteljev, kteri imajo velike delavnice z modernimi stroji, dosti delavcev in delajo reklamo za svojo obrt po celem svetu. Od teh so pogostokrat odvisni manjši mojstri, ker zaradi neugodnih gmotnih razmer ne morejo opozorit svet na-se. Svet pa je že tak: vidi samo to, kar v oči bode in kupuje od tega,
namreč culo, ako bi nekaj dni po mi- kdor svoje blago najbolj hvali in vsi-
mlillhnih Ti t+,ivrii	liroioniili 1-ni , . -
roljubnih Tittonijevih izvajanjih voj ni minister združene Italije naglašal. da je v nevarnosti (meja nasproti 44zvezni" severni državi.
Dozdaj je imela italijanska vojna uprava v proračunskem ordinariju na razpo ago svoto 252,700,000 kron, v ekstraordinariju pa 15 milijonov 200 tisoč kron.
Italijanska vojna uprava pa zahteva, da izvede svoje načrte, naj se zvišajo izredni izdatiki za 10 let vsako leto za 3,300,000 kroni, tako da bi imeda na razpolago vsako leto za izredne izdatke 19 milijonov kron. Pre-osnovo oboroženja topov proracunajo z 72 milijoni, a upajo, da prihranijo pri tej postavki 15 do 20 milijonov kron in to tembolj gotovo, ker ne izpremene 105 baterij, iki imajo novejše 7.5 eentim. jeklene topove. Pri teh baterijah bode le malo izpre-memb. Dejansko dobi nove topove 145 baterij. Preosnova italijanskega topništva bode stala 99 do 115 mi.i-jonov kron. Sodijo, da dobi Italija nove topove nekako takrat, ko jih dobi Avstrija.
Velik del izrednih izdatkov je pa namenjen za utrditev severoiztočne italijanske meje. Že leta sem razpravljajo o teh italijanskih obmejnih ut rdbah strokovni listi in pa večji italijanski dnevniki. Neprestano nagi aša jo, da zapadna italijanska meja proti Soči ni utrjena in da bi se moral izvršiti prvi nastop italijanske armade j>opolnoma nezavarovan. Pri teh pritožbah se pa ne sme prezreti, da je prostor med Adižo in Sočo z naravnimi utrdbami prav dobro preiskrbljen. Do.ine Taghamento, Li-venza, Piave in Brenta imajo ja»ko veliko naravnih utrdb. Utrjeni mostovi še povečajo vrednost teh naravnih utrdb in so izborno obrambeno sredstvo glede na frontalne napade z Goriškega. Italijanska vojna uprava bode torej najbrže gradila utrdbe za varstvo fronte, kril in hrbta. Zgradili bodo tudi utrdbe ob prehodih z Goriškega in Koroškega.
Zdaj grade ali nameravajo Italijani graditi utrdbo pri Čedadu in Stupici. Ta utrdba bi zapirala pot, ki vodi s Soške doline iz Kobarida čez Robič v Čedad in v Videm. Nadalje pride v 'poštev utrjena baterija pri Pontebi, utrdba pri Raeolanu, večja utrdba na gori Mont Camielli. Te utrdbe naj bi zavira e prodiranje iz beljašiko-celovške kotline. Večjo trdnjavo nameravajo zgraditi pri Tolmezzui, nadalje napravijo utrdbo pri Forai Avotriju. Te vojne utrdbe bi zahranile avstrijski armadi, da bi se avstrijska armada ne mogla izogniti italijanskih utrdb v Taglia-mento dolini. Ceste pa zavarujejo povsod še s trajnimi po d kopi.
Stroške za -posamezno utrdbo proracunajo okroglo na dva milijona kron} vse mejne utrdbe bi pa stale približno 35 do 40 milijonov kron. Gradili bodo pa tudi utrjene mostove Čez Tag.iamento in čez Livenzo, kar bode stailo približno 10 milijonov kron. Vsi stroški za utrditev italijanske iztočne meje hi torej znašali približno' 50 milijonov krom. Da se hitrejše iwede mobilizacija
ljuje.
Posebno pa so zanemarjali Slovenci to svojo domačo obrt. Borovski dobavitelji Slovenci se morajo pog-stokrat potegovati za nemšike kupce in so tako prisiljeni k narodni mlač-nosti, ker od S.'ovencev ne dobijo dosti zaslužka. Ko bi se slovenska javnost zavedala, kakega pomena so Bo-rovlje za slovenski Kož in da grozijo postati v novejšem času katastrofa za celo slovensko Koroško, bi pač bila nje narodna dolžnost, krepkejše podpirati tamošnji domači živelj slovenski, posebno pa puškarstvo, od kterega živi sedaj otkolo 600 ljudi v Borovljah in deloma tudi vsa okolica.
Lunch na Wall Streetu.
— Par slik.
in da m okrajšajo dolg« zvezne proge pa pridno atjbrife . v ItaUji graditi
Zdaj imajo
Človeka je najbolj opazovati pri jedi. Kako je in kaj je, je v mnozih slučajih kaj čudno karakteristično in radi tega tem značilno opisujejo ljudje sami sebe, ali svoje prijatelje.
Newyorskega trgovca vidimo najbolje -v kaj čudni luči na Wall Street in okolici. V svoji hiši je mogoče gentleman, na potu v business in zopet proti domu se drži kakor kask "nemanič", na Wall Streetu se pa pokaže kar je, in to redka smem, pol nemanič in pol gentleman, kmalo ga prvo nadvladuje, kmalu drugo.
Ako to zatrjevanje smatramo za pravo, potem moramo tudi vsem postavam logike dodati še posebne izjeme: Newyorškega trgovca ali busi-nessmana je najbolje opazovati, kadar na Wall Streetu je.
Toda oglejmo si različne slike pri opoludanskem lunchu«.
Veliko je števi.o vslužbencev, kteri prihajajo na lunch iz Wall Streeta, tam imajo, kaikor znano, vse velike banke svoje pisarne. Mnogo teh vslužbencev so rodom Nemci. Deloma so sinovi bogatih starišev, kteri tukaj študirajo finančne razmere ter poleg plače dobe še z doma lepe do-kdade; deloma so vslužbenci, kteri so tukaj stalno naseljeni in so se v Nemčiji ali Avstriji šo <ali ter jih tu sprej-mo v službe zaradi razmih jezikov in lepe pisave.
Ti nemški služabniki so, kakor tudi ameriški, po -navadi dobro plačani vendar pa ne spadajo v razred onih Amerikaneev, kterim se vedno * 'mudi". Jedno uro imajo na razpolago opoludne. Pri lunču postavi j eden teh svojo žepno uro na mizo, velikokrat jo celo nazaj potisne, da traja lune 80 minut. Dovolj imajo časa, da se 'lepo najedo in kozarec vina ali pivo spijo ter pripovedujejo razne dogodke in politizirajo pri "vrču".
To je torej najprijetnejši lunč k.er-ikov iz Wall Streeta, in je še precej sličen kosilu hamburških komijev, londonskih klerkov in dunajskih kosntoaristo v.
Pqtem pride na vrsto cela armad* nižjih vslužbencev iz hank, ekspedi-i cijskih in importmh his, to bo: office ^ eleva^^meoi. sluge, napadalci
aH iMi®
t« je Wat street taka ulica kakor
draga; od zlatega dežja, kteri tam pada, ni niti kapljice za nje, njih anali dohodki jim pa ne dovoljujejo, da hi dali veliko vrednost na lunch. V eemh rest avrantih, pravi ameriški tipaš, jedo za deset aH petnajst centov, in seveda je v časih jed slaba, včasih dobra; za priložek dobe tudi kak "pie", da si želodec pokvarijo. Ti prostori so po navadi zelo gor ki in prenapolnjeni^ vsakdo je vesel, da tem preje pride na prosto. Vsakdo raje ostali del premora opoluldne prebije na cesti, čepo v gručah ob hišah, tam neusmiljeno pljujejo, cikajo, aH
cigarete kade.
Pravi typus vedno poslujočega A-merikanca, tkteremu je življenje le življenje le nadležen in neprijeten dodatek k zaslužku denarjev, je bankir sam in špekulant, kteri je postal milijonar, in sieer takozvani "self-made man".
Seveda se tudi med temi nahajajo izjeme. Gospodje, kakor Ladenburg, Thajmann, Schiff, Schall, Keidelbach, Ickelheimer in več druzih, so tukaj in y Evropi že mnogo videH in se učili, ter dobro vedo, da napredek v trgovini in špekulaciji ter uživanje so dve stvari, ktere se dajo dobro spojiti. Tem gospodom niti na um ne pride, da bi si nakopaH kako bolezen; ti se'raje lepo vozijo v svojih vozovih ali avtomobilih domunaluinč, ali pa svoje poslovanje ob 3. uri po-poludne ostavijo in se zgube iz pisarn. Ti dobro vedo, da je njih voz dobro namazan, da dobro teče, ne da bi ga nadzorovali.
Umrli Alfons RothschiJd v Parizu je nekoč rekel: "Človek, kteri si je pridobil milijon^ naj se sramuje, ako s svojim lastnim delom po tri uire na dan svoje premoženje vsakih par let ne podvoji."
Med velikaši na Wall Streetu se nahajajo pa še drugi, kteri življenje vse drugače smatrajo. To so oni, kateri se sramujejo vsako minuto biti brez dela, te sili k delu prava požreš-nost ter so podobni uri in tako vse živ.jenje zapravijo v nepotrebnej hla-sti po dobičku, konečno se izrabijo in upehajo ter umrjo kot bogati berači.
Skopušni Rutesell Sage je bil znan zaradi njegovega ogromnega bogastva in objednem zaradi bedastega skopu-Štva. Mož si je bodisi po leti ali po zimi od doma prinesel jabolko in žem-ko je to jedel opoludne za lunch, je stal pri stroju, kteri donaša novosti in še pri jedi vedel, kaj se na borzi godi.
Dan za dnevom je na Wall Streetu lovi,! zlate ribe, ob nedeljah bil par ur v cerkvi, vsaik večer pa šel ob 9. uri k počitkui. To je pač življenje, za ktero se ne splača živeti!
Temu
možu dobro ponarejena živa slika je gospa Hatty Green. Ta stara žena > svojimi malimi očmi je pri jedi
še bolj jednostavna, kakor je bil Russell Sage; oua zavžije opoludne svoj "sandwich" in kozarec mlaka pri pisalnej mizi in še med jedjo daje vslužbencem povelja, ali narekuje pisma ter si ne privošči sekunde počitka med de Jam. Ako ljudje pravijo, da jim gospa Hatty Green "imponira", bi morali reči, da je oni Hoch v Chicagu tu<di "imponi-ra." zaradi kopice umorov.
Toda ne le ljudje, kakor Hatty Green in Russell Sage, žrtvujejo ves čas mamonu in si niti opoludne ne privoščijo oddihljaja, temveč tem sledi še velik del druzih špekulantov. Veliko je mladih ljudi, kteri so si ustanovili banke a.i obrtna podjetja ter se nahajajo blizo Wall Streeta, kakor na primer na Broad Streetu, ti se še bolj pehajo za denarjem ne-prej omenjeni. Ti ljudje opoludne ali jedo "sandwich" in brzopisalki narekujejo pisma, ali imajo telefon na usesih. ali na jednaik. način drve za zlatom.
Toda dovolj o \eh čudnih ljudeh, naj se le pehajo za mamonom, saj seboj ne bodo nič odnesd, ker k sreči smrt te ravno tako pobere, kakor one ljiedi, ki življenje pravilno uživajo.
■ ■ m m m	n_-i_-i_-i_-u-iru-i_ri.- -i Li i_ n n n
Slo vensk katoliško
POZOR!
Varujte se pred ničvrednežem FRANKOM VOJŠČAK, po domače Tončetov, doma iz Malega Gabra, fa-ra Št. Vid pri Zatični. Omenjeni je delaboječ ter jako rad poseže v tuji žep. Dvema sotovarišema je izmaknil $10, meni pa pustil dol^ na stanu in hrani. Torej čuvajte se ga!
JOHN OKOREN, 502 Moen Ave., Rockdale, (23124—1)	Joliet, IX
ROJAKl, NAROČAJTE SE N a "GLAS N1RODA", NAJVEČJI i.v NAJCENEJŠI DNEVNIK!
- - - -i nwiwum^ - ~.i"u'ui_in n
Pozor, rojaki!
6000 dolarjev se jamči, da si vsakdo ozdravi potne noge, kurje očesa in ozeblino samo edino od
KNAJPOVEGA PRAŠKA! Zavitek praika stoji fLOO. Traja za jedno osobo celo leto! ,
i&tčzmj&f* *
MrtWaUS,
podp. društvo
o

svete Barbari

ZJodlnJene države Severne Ameriko.
Sedež: Forest City, Pa.
> a«, januarja 1903 -v drfavl PimM^aaa^
-o-o-
ODBORNXKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, p*. IL tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Ta FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj ss pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. City, Pa.
box mf, pa-
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd Street, N. E., Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in nemških
harm o in i k.
I |Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene sc primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstmm ie od $45 do $80.	J
Rojaki, naročajte ss na "Glas Na roda", največji in najcenejši dnevnik
NAROČNIKOM NA ziNANJE.
Cenjenim naročnikom našega lista, zlasti pa onim v Fennsylvaniji, naznanjamo, da jih ▼ kratkem obišče zastopnik "Glas Naroda" in bančnega podjetja tvrdke Frank Sakser Co., Mr. Janko Pleško. Imenovani rojak bode nabiral naročnino za list in opravljal tndl druge v našo strok« spadajoče posle ter ga cenjenim rojakom najtopleje priporočamo.
I
l'i m i
KOGA MI ŽELIMO.
Mi želimo da se vsi tisti ljudje oglasijo, kateri trpijo na kroničnim, zastaramm iu akutnim boleznim, ali posebno tisti katere niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Tudi vsim tistim kateri so bolni in da jim ni mogoče najti zdravnika kateri bi jih ozdravil, dajemo svet iu ;»ovduk brezplačno.
Vsaki bofnik nam mora pisati ako sc hoče popolnoma iizdraviti!
In veste zakaj ?	*
Tukaj v Ameriki slo venci služijo svoj kruh večinoma s prostim iu teškim delom kateri je tudi večinoma nezdrav tako da dobivajo razne bolezni ali neznajo se obrniti do dobrega in poštenega zdravnika, da bi jim dal pravo pomoč. Naši rojaki neznajo za zdravnike kateri so v boleznih ko kg naj bolj po gosto nahajajo. Specialisti, ter hodijo k zdravnikom kateri jih ne zastopijo in tudi nemarajo veliko za naši Narod. ZATO SMO MI USTANOVILI ODDELJEK ZA SLOVENCE, V KATEREM DOBIVAJO NAŠI ROJAKI DOBRO POMOČ IX BRA-TOVSKI SVET. TORAJ PREDNO SE DASTE PRI KATEREM ZDRAVNIKU ZDRAVIT PIŠITE NAM DA VAM SVETUJEMO!
Hočemo Vam naznanit kakšna zdravila pošiljajo naii zdravniki!
Naši zdravniki zalezujejo kronične iu zastarane bolezni Ž3 skoz mnogo let ter skoz njihovo dolgo prakso so prišli do prepričanja da so te oolezui n.-ij bolje za ozdraviti s zdravili kateri so pripravljeni po predpisih katere so tistauovili naj bolj slavni zdravnici «><1 t;elega sveta. Ali veste da jo mnogokrat vzelo Mnogo i.i mnogo let in tudi celo življenlo od euga .človeka da je iznajdil samo za eno bolezen zdravilo po kater-m se je tista bolezen gotovo ali pa vsi j najbilj i ozdravila. Ako tako kakšen zdravnik znajde zdravilo za bolezen, katero uikdo ni mogel poprej za gotovi ozdraviti, potem postane on poznan iu slaven po celem svetu kjer On ie dospel do tega, da se bolnika s tako bolezen sedaj zamore ozdraviti. Naši zdravniki imajo za vsako bolezen posebno in stanovitno zdravilo, kjer ta zdravila so pripravljena točno po predpisu jednega velikega svetovnega profesorja in zdravnika, ter pošiljamo te zdravila vsakemu našemu bolniku. Te zdravila po sistemu OROSI so čisti in naturalni kateri so pripravljeni iz raznih rastlin, zelenjav, korenin in vee drugih t vari u ter se rabijo po vsih državnih bolnišnicah in posebno v slučaju vojsko. Toraj bolniki kateri rabijo OROSI zdravila morajo vedit da so te zdravila najl>olji iu naj b°lj gotovi zdravili kjer so že bili popreje poskušeni nad ljudmi ko so bili bolni in pri katerih so se pokazale te zdravila vedno za naj boljša iu i:c naj večjim uspehom.
* * Vsim bolnikom sledeče na znanje!
NAŠA POŠTENA IN NSPOBITA PONUDBA.
Kjer smo gotovi ti;s, nasa zdravila v vsaki 1> -le^ui pomsigajo. Vam moremo za gotovo obljubiti sledeče: Ak > s -Vi p.-t clui posl j ko ste
dobili nago zdravila no čutite bolje, in n«? opazite da Vrini naši z.lra-vili hočejo pomagati, pošli te nam jih po expressa plačano s dovoljenjem pregledanja in ako niste porabili o.l njih vt o od jedne tretinje, Vam hočemo povrniti brez kakšne okolnosti VuSi denar katerega ste nam dali nazaj. To Vum garantirajo:
Po celem svetu slavni profesorji Br^ ROOF, Dr. SCHIIH in Dr. KNSOHT!
ALI VAM MORE KE00 DRUGI TO OBLJUBITI? NE I SAMO TISTI, KATERI JE GOTOV DA VAM MORE POMAGATI.
Vidite, vpra&alie In prepričajte se sani, posebno tisti kateri eo v New Yoricu.
Mi ne dajemo v časopise 1 ,>_lve ] i sin a s pod-;F,om od ljudi katerih še i:i. Vi kateri nt:mujote v Ilevv Y< rlcu poznate gotovo gosjuida lludir r, samo pišite na njefra ali ga pa vprašajte osebno. B jirite kakšno i>ismo nam je dal.
Velecenjeui zdravniki od	'
cAMSRICA-EUROPE COMXANIJE v New Yorku. Veleučeni gospod!
Prav navdufien sem od VaSegu uspeha katerega ste pokazali pri moji bolezni, katera meje trpinčila celih pet let in od katere me niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Naznanim Vam gospod zdravnik da prvi teden ko sem začel ral.iti Vaša zdravila, katera ste mi Vi dali proti moli bobzni katero sem imel na prsih, izgubil sem bolečine in ne da bi s«? samo boljšega čutil, tem več imam prepričanje ila sera popolnoma ozdravil.
Zato gospodi zdravniki Vas prosim da oglasite to pismo, da bodo tudi drugi ljudje zaupali na Vas in Vaša zdravila i:i se pustili o l Vas zdraviti kitkor sem se jest pustil in da s - nebodo daii prenjotit od drugih zdravnikov kakor seje z m. noj gojilo. Hvala bogu sedaj sem zdrav ali Vam želim da živite tisoče ud let v korist bolnikom.
Bratje slovenci, jest sem Zagrebčan živim tukaj v New Yorku, in ako ne verjamete temu pismu, pridite k meni jest Vam L .eeui vsem svetovati da se pustite zdravit pri zdravnikih od America Europe Companije kjer to bode v Vaš korist. — Za vedno Vam se zahvaljujem!
„ „ . . r ,	Ivan Hudin.
V New Yorku, dne 2. Septembra lfX)fi.
TO NI LAŽNIVO PISMO TO JE DESNICA, IN KEDO NE VERJAME NAJ VPKAŠA GOSP. HUDIN A!
PoBlite nam VaSi naslov da Vam takoj pošljemo nago malo knjigo: i Toraj vsi kateri hočete da Vas ozdravimo pišite ali pridite sami na ZRAVNIŠKI ODDELJEK ža SLOVENCE od
& AMERICA-EUROPE Co. &
161 Columbus Av*	NEW YORK.
^ Iirid >oakoie mogoče

				
Ju	goslov	anska		Katol. Jednota.
				
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota«
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. 0. Box 57, Brad dock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, HL IVAN PRIMOŽIČ, H. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, IL porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich.
JOSIP PEZDIRC, IH. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, HI.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poiiljstve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo aa predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Priuejani morajo bitijiatančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo
DROBNdSTI
f
GLAS NARODA".
lavi
KRANJSKE NOVICE.
Vojska na cesti. Neka vdova, de-
v tobačni tovarni v Ljubljani, ie imela y.e d i je ča sa sem ljubimsko razmerje z nekim od svoje žene ločenim možem, delavcem v tobačni tovarni. Ko so nedavno šle delavke od dtla, je ločena žena napadla s%ojo nasprotnico z dežnikom. Napadena ee je branila z neko steklenico. Ko so pa to opazile druge delavke, so na-padenko obkolile in ko je ta spoznala kritičen položaj, je zbežala s Tržaške ceste na poljsko pot na Mirje. Kakih *to delavk se je udrlo za njo, jo vrglo na tla in jo vleklo za lase. Poklicani policijski stražnik je napadenko le z veliko težavo oprostil. Slišale so se razne psovke, pfuj itd. Konečno je prišel izvoŠček, ki je napadenko odpeljal v spremstvu stražnika na centralno stražnico in potem na njen dom.
Nesreča vsled mraza. Iz Rudolfove-ca se poroča: I>ne 2. jan. je hmelni-ški hlai>ec peljal proti večeru domov frančiškana, ki p<> navadi mašuje ob nedeljah na Hmelniku. Vsled žametov sta pii>la na tako slabo pot, da nista mojrla naprej. En konj je vsle 1 mraza poginil na mestu, drugega so privlekli domov zjutraj ob tretji ur*. Hlapec in duhovnik sta še srečno ušla nesreči. Pripomniti je, da so tudi v me^tu pota jako slaba vsled južnega vremena. Naj bi toraj mestna občina napravila vsaj po Glavnem tr-ru in po ljubljanski cesti trotoar.
Gorenjka — slušateljica na dunajski univerzi. Gospa Tončka Gaber, rojena Jesenko, bivša učiteljica na Primskovem, je vpisana na filozofski fakulteti, kjer študira umetniško zgodovino in narodopisje. Zanimivo je, da je ona prva Jugoslovanka v tej stroki.
Nesreča. Podlonkom je ponesrečil ]x>-i'striik Anton Šmid. po domače Kovač. Kolo ki goni slamoroznico, je zamrznilo. Sekati je začel led okrog kolesa. A on ni pazil na vodo, ki je med tem jela napolnjevati korce kolesa. Kolo se zavrti, privzdigne gospodarja, stisne glavo in vrat ter ga v trenutku tako zadavi. Žena ga pride klicat na zajtrk in dobi že mrtvega. Zapustil je ženo in štiri nedorasle otroke.
Tatvina. Postreščeku Francetu Baru je v Spodnji Šiški njegova služkinja f>.ekradla denarja in obleke za 100 kron in po tatvini neznano kam pobegnila. Navedenka je še precej mlada in je rekla, da je doma iz Celja.
PRIMORSKE NOVICE.
Infiuenca je začela napadati po 'Gorici in goriški okolici. Zahtevala je tudi že nekaj žrtev.
Obnovljen rudnik. Na kranjsko-' primorski meji blizu Cerknega se nahaja star rudnik, ki pa je zapuščen. Sedaj ga nameravajo oživiti.	,
Ogenj v goriškem "Trgovskem do-, mu". Goreti je začelo nedavno okrog 11. ure dopoldne v "Trgovskem do-^ mu'' v Gorici. Užgalo se je spodaj v _ kleteh. Škode je okoli 8000 kron. Mnogo blaga je pokvarila voda, ki so j jo gasilci metali v goreči prostor. ^ Tvrdka je svojo prodajalno imela za-.
varovano, a prostorov v kleteh ne. Ogenj je nastal po neprevidnosti. Vajenec je Sel s gorečo svečo b svečnika v skladišče, kjer j« bilo
sti. j
z\
=ti pa vole. Pri delu je postavil svečo na stran. Pri tem pa pade na svečo en zavoj; sveča je padla v pavolo in začelo je goreti. Vajenec, ki ni mogel ognja pogasiti, je takoj tekel po gasilce. Pri gašenju sta bila ranjena dva gasilca.
Neznani tatovi so v noči od 29. do 30. decembra vlomili v trgovino Emilija Coen na trgu Carlo Goldoni v Trstu. A njih trud je bil brezuspešen, ker niso našli nič tacega, da bi mogli odnesti seboj.
Pazite na deco! V ulici dei Piccar-di v Trstu, kjer stanuje družina Pon-toni, bi bila lOIetna hčerka Neža kmalu storila grozno smrt. Približala se je ognjišču, kjer je plamen veselo plapolal. A hkratu se je vnela obleka na njej in revica, ki je bila isti hip sama v kuhinji, je začela grozno vpiti in klicati na pomoč. Slednjič so prihiteli sosedje in pogasili na njej gorečo obleko. Deklica je bila vsa ožgana. Eden sosedov je šel telefonirat zdravniški postaji za pomoč, a predno je prišel zdravnik z zdravniške postaje, so ljudje odnesli deklico v mestno bolnišnico, kjer so jo vzprejeli v derma lologični oddelek ter jo dejali v trajno mrzlo kopel j. Revica je ožgana po vsem životu, le noge ima popolnoma zdrave.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Poskusen samomor. 251etna brez-l>oselna Marija Korošec iz Vrhol doma, je liotela končati svoje življenje s tem, da je v stanovanju svoje sestre v Mariboru pila raztopino fosforja. Našli so jo še pravočasno in jo prepeljali v mestno bolnišnico. Korošec je že večkrat poskusila samomor, a so jo še vedno rešili.
KOROŠKE NOVICE.
Slovenske zmage na Koroškem.
Slovenci so zmajrali pri občinskih volitvah v Borovljah in sicer v I. in II. razredu, v Dholici, v Djekšah, v Ho-dišah, v Šmihelu nad Pliberkom, v Žitaravasi so Slovenci priborili II. ruzred, prvi in tretji razred sta ostala še nemškutarska. Na Rudi so Slovenci priborili tretji razred, prvi in drujri sta ostala še za sedaj v rokah nemškutarjev.
BALKANSKE NOVICE.
Nove poštne znamke dobi v kratkem Srbija. Dotične načrte je izdelal načelnik ksilografije v državni tiskarni v Belgradu, Peter Aničič.
Izgnanje srbskih socijalistov. Srbska vlada je izgnala 50 socijalistov, med njimi tudi njihovega vodjo Ve-ličkoviča. Ogrska vlada pa je ukazala varnejše zastražiti mejo pri Zemlinu in Petro*-«iradinu, da bi preprečila izgnancem pot v svoje ozemlje.
Društvo bolgarskih publicistov je sklenilo, da sezida svoj dom in osnuje književni fond.
RAZNOTEROSTI.
Zločin kopališčnega zdravnika. U-
gledni zdravnik kopališča "Wildung na Nemškem, dr. Roerig, je bil nedavno na kolodvoru v Berolinu are-tovan. Obdolžen je, da je operiral lepo bolniško strežajko, da bi odpravil posledice njegovega občevanja ž njo. Dekle je vsled operacije umrlo.
Stolp se je zrušil. V Palermu je vihar zrušil stolp oenkve Buon Ripo-so. Stolp je padel na sosedni ženski samostan ter zasul devet nun v njihovih celicah. Orožniki in ognjegasci so jih rešili, in sioer le malo poŠkodo-

V?goja kmetskih deklet
dinjstvo bi se morala pričeli ie prav za prav v šoli. Dečki se sicer poučujejo v slovenskih deželah tu pa tam vsaj v najbolj potrebnem, kar se tiče njihovega prihodnjega stanu, za deklice pa se stori prav malo ali nič. In vendar bi bilo to neobhodno potrebno, kajti dobra gospodinja je pri kmetiji ravno tako važen faktor, kakor dober gospodar. Deklice bi se morale učiti v nadaljevalnem tečaju posebno v nar-slednjih predmetih: gospodinjstvu, kuhanju in pripravah jedil, šivanju, osobito krpanju, pranju, čiščenju in vzgoji otrok, oskrbi 'bolnikov, še posebno pa v mlekarstvu, svinjereji, ko-košarstvu, vrtnarstvu. Seveda, imeti bi morali v ta namen učiteljice, ki so v teh strokah dovolj poučene. Zato ne bi bilo slabo, če bi se ti predmeti tudi na učiteljiščih poučevali.
Ibsenov grob. Nedavno so postavili na grob pokojnega dramatika Ib-sena pet metrov visok obelisk. Poleg tega se nahaja na grobu ploča z napisom: Henrik Ibsen. V hiši, kjer je zadnje dni stanoval in umrl, postavijo spominsko ploščo.
Kteri je norec? V neki švicarski vasi je zblaznel mož, ki se je pisal Legrand. Vaški župan ga je poslal v spremstvu dveh občinskih odbornikov — eden je bil lovec, drugi pa pek — v blaznico v bližnje mesto. Spremljevalca pa sta po poti opažala, da njun norec postaja čim dalje pametnejši ter sta se bala, da ga sploh ne sprejmejo v blaznico. Dolgo sta ugibala, kaj naj storita ž njim; končno sta se odločila, da ga v gostilni opijanita, da bi morda v pijanosti neumno govoril ali se vedel. Mnogo so pili, toda med vsemi je" ostal najtrez-nejši in najpametnejši ravno — norec. In taki so šli potem v blaznico. Ker pa so se vsi trije obnašali tako smešno, ni mogel ravnatelj blaznice dognati, kteri med njimi je pravzaprav blazen, zato je brzojavno vprašal župana: "Kdo je med trojico nor?'' Župan je odgovoril Legrand. Brzojavni uradnik je zapisal besedo narazen "Le grand" t. j. veliki. Takoj je dal ravnatelj zgrabiti lovca, ker je bil ta med njimi največji. Nič ni pomagalo protestiranje in razbijanje, oblekli so mu prisilni jopič ter ga zaprli v celico. Pravi norec pa se je zmagoslavno vrnil s pekom domov.
Časnikarska šola v Napulju. S 1. decembrom se je začel pouk na novinarski šoli, ki jo je ustanovilo dru-* štvo "Circolo di Col tura" v Napulju. Za prvo leto so določeni sledeči tečaji: splošna socijologija, tiskovni zakon, narodna ekonomija, statistika in in demografija, politična zgodovina najnovejšega veka, zgodovina diplomacije in mednarodni dogovori, zgodovina in tehnika žurnalistike, socijalna geografija, žurnalisticne praktične vaje in sociološki razgovori o aktualnih socijalnih vprašanjih. Med docenti so soeijalisti Lucci, La-briola in Niceforo.
Novo poslopje za vojno minister-stvo se začne gTaditi na Dunaju tik umetno-obrtne šole. Stavbišče je veljalo štiri milijone, gradbeni stroški pa so proračunjeni na osem do deset milijonov.
Poplava. Ker se je led na reki Ini nagromadil, preplavila je reka vas Ort ter odnesla skoraj vsa poslopja. Nad 500 prebivalcev je brez strehe.
Rodbinska drama. V Maku na Ogrskem se je zasebnica Julija Gseh u-smrtila. Vsled žalosti nad izgubo svoje žene se je mož obesil, njena mati pa si je prerezala žile.
Zastrupil se je na Dunaju lekarnar dr. Oton Trnkoezy.
Nemčija se uči pri Japoncih. Bero-lLn, 4. jan. Štirje nemški stotniki so odpotovali na Japonsko, kjer ostanejo dve leti prideljeni japonskih polkom, da proučijo vojaško organizacijo. Častniki so se na svojo misijo pripravljali več let v generalnem štabu ter se učili japonščine v orijental-ski akademiji.
Zaradi snežnih žametov obtičijo v Galiciji vlaki sredi prog. Neki osebni vlak je tičal v snegu celih 12 ur in potniki so morali ves čas prebiti v nezakurjenih vozovih.
40 delavcev je podsqlo v predoru pri gradnji železnice Lamscheid-Ilunsruck na Nemškem. Dosedaj so izkopali deset mrtvih ih 15 ranjenih.
Nezgoda italijanske kraljice. Sedaj se je šele zvedelo, da si je kraljica Jelena pred tremi meseci na petih mestih zlomila nogo, ko sta se s kraljem vozila v avtomobilu ter je skočila iz voza vsled strahu, da prileti avtomobil ob obces-tni kamen. Nezgoda se je prikrivala na njeno izrecno željo, a sedaj je zopet popolnoma zdrava.
Ladija zgorela s 40 zaboji dinami-
ta. V Port Dufferingu se je vnel parnik "Sfroteona", ki je vozil poleg potnikov tudi 40 zabojev dinamita. Med potniki je nastala silna panika, ali rešili so se srečno. Mornarji so pometali dinamit v morje, spravili potnike na rešilne čolne in zapustili la-dijo, ki se je kmalu nato potopila.
Nesreča ▼ pekarni. V Belgradu je pozabil zapreti 'pek Onjanovič ventilacijo ventilov* pe& jPoslediea je ftfi-la, da je zadušil plin
-; A, v.
in dva pekovska pomočnika. Zjutraj so našli ljudje vse štiri mrtve na tleh.
Božična noč nesrečne matere. Na
Sveti večer je videl neki dunajski policaj ob donavskem prekopn zelo revno ženo, ki je nesla na eni raid majhno dete, a z drugo peljala dveletno hčerko. Policaju se je zdelo, da' namerava ženska skočiti v vodo in zato jo ustavil in jo peljal na počijo. Tam je izjavila, da je ona 271 etna omožena delavka Marija Schubert, a njen mož je brez dela. Zato je res nameravala privezati otroka k sebi in skočiti v vodo.	j
S to kronski ponarejeni bankovci so v prometu po belovanskem okraju na Hrvaškem.
NAJNOVEJI IN NAJCENEJI
pisalni stroji
od $12.00 naprej. Najpripravneji za privatno dopisovanje, posebno za one, kteri imajo slabo in težko čitljivo pisavo. Za razjasnila pišite na:
JERSEY SUPPLY COMPANY, P. O. Box 34,	Hoboken, N. J.
(12-26—1)

DELO DOBE SLOVENSKI DRVARJL
Cleveland Cliffs Iron Company v Marquette, Mich., porabi vsaki mesec 17,000 vozov lesa, kterega spremeni v svojih treh pečeh v oglje.
Ta družba ima dovolj gozdov za 50 let, tako da imajo njeni delavci vedno dovolj dela. Delavcem izplačuje v gotovini deseti dan v vsakem mesecu. Za nasekan les plača po $1.15 za voz.
Tu je več slovenskih bivališč, in sicer v družbenih taboriščih, kjer je dobiti dobro hrano in stanovanje za $16.00 na mesec. Družba nima svojih prodajalnic.
Ako hočete zvedeti podrobnosti, pišite jednemu izmed naslednjih lastnikov boarding houseov:
FRANK KNAUS, P. O. Limestone, Alger Co., Mich. KEKLE LUSTIK, Co al wood, Alger Co., Mich. FRANK DEBELAK. P. O. Rumley, Alger Co., Mich.
(7-29—1)
Rojaki Slovenci
Cftajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE"
Novih 50.000
se zastonj razdeli
med Slovence
__Knjiga »ZDRAVJE"
Katera v kratkem izide od slavnega im obee znanega:
Dr-. E. C. COLLINS M. I.
Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji.
-	Obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je na-
pisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzanesliveiši svetovalec za moza in ženo, za mladeniča in deklico.
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne aii zastarele (kromčue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Cenjeni gospod Collins M. I.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav In se Vam presrčno zah-Ttalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali iu to Vam rečem, da takega zdravnika sa ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi jirav fino nucala. Jaz sem si dosti irizadeval pri druzifc zdravnikih, pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ier Vam ostajam hvaležen do hladnega groba.
ANTON MIHELIČH 12 E. 39th St. N. E.
Clevelan. O.
Velespostovani Dr. E. C. Collins M. I.	v
Jaz se Vam uajprvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam ve. selo sporočnjen.. da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti gospod, da jaz sem po \ aših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal. ker jaz sem se poprei 4. mesce zdravil pri druzih zdravnikih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo vse zamau samo da so mi žepe praznili. Sele potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi. del, da mi drugi ne morejo poniairali. Jaa Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne.
Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem
Vaš iskreni prijatelj
J. LOWSHA.
Jenny Lind, Ark.
Kje je MATIJA KRIŽMANf Pred 4. meseci je bil v Telluride. Colo. Za njegov naslov bi rad zvedel bratranec: Frank Križmant P. O. Box 233, Aspen, Colo. (19-23—1)
Naznanilo,
NAZNANILO.
Slovensko katoliško podporno drn-žtvo SY. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J., Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
Družtvecikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nt&terega izmed izvršujočib uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo.
Prededniik. Josip Čekuta. 34 Villa St., Allegheny; podpredsednik Ivan BoŠtnar 57 Vila St., Allegheny; tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Alleg- Roiakom Slovencem in Hrvatom, henv; blag. tajnik Fran Strniša, 301 kteri pijejo žez Duluth, Minn., pri-Villa St., Allegheny; blagajnik Ivan poro5amo našega zastopnika g. Areh, 79 Villa St., Allegheny; za-	#
stopnik Ferdinand Volk, 122 42nd JOSlp ScharabOI1=a, Sti., Pittsburg. — Odbor: Fran Povše, 2S Tel: Stt. Allegheny; Fran Golob, 57 Villa St., Allegheny; Fran Laurie, 5102 Butler St., Pittsbuirg; Ivan Ka-šeek. 853 Perry St., Allegheny. — Zastavonoša Anton Drašler, 416 Bell Ave., North Braddook, Pa.
prav blizu kolodvora. Vsak rojak je
PETER CHULIG-.	P" njemu najbolje postrežen.
Pošilja denarje ▼ staro domovino 303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo., najceneje in najhitreje po našem po-
pobira naročnino za "Glas Naroda",	sredovanjn. Zastopa nas v vseh po
sprejema denar za Slovensko-ameri-	slih; torej pazite, da se ne vsedete
kanski koledar, pratike in druge vsa-	na laskavim besedam nievredne-
kovrstne knjige, ter ga rojakom topl<?	žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka,
priporočamo.	Spoštovanjem
Upravništvo "Glasa Naroda".	FRANK SAKSER 00.
Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne mo-remo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, alrpišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 WEST 34th ST.,	NEW YORK, TV. Y.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.	v
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io dopoldne do popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljib in praznikih od popoludne.
5 ure 10—1
409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN.,
kteri ima svoj
SALOON
GLAVNA SLOVENSKA
HBII0IL)U6jl IJi POSOJILNICA
registrov ana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Kongresni trg št. 15,
n apt- ti nunske c rkve spjrejema ia izplačuje Hranilno vlojje ter jih obrestuje do
.i0/ 2/0
to je od vsacih L00 kron 4 K .">0 vin., in sicer takoj od dneva vložitve po do dneva dviga, tako da vlug.itelj, bodisi da vi ži bodisi dii dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, r* :z-gu»»i n č na obrestih. Za vložene z neske pošilja vlož e knjižii-e priporočeuo po-tnine prosto. Hranilnica Šteje300 članov, ki reprezentujcj > 5 milijon , v kron čistka premoženja. Ti člani jamčijo, vs ed re^'srrirane n^wiiej^nc zaveze zay>>da, s celun svojim premož-njem za vloge, tako da so kake izgube ni l ati. Zatoraj poživljamo vsaeega Slovenca v Ameriki ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s Čem-.r se ob. aru je nevarnosti da pride njegov 8 trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jedne.r. to dobro, da mu ta takoj obresti rese.
Naslov je to:
GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
*	v LJubljani, Kranjsko, Avstrija.
Pwdaednik; Dr. Matija Hodnik.
Bratom Slovencem in|Hrvatom
nawianjam, da imam na prodaj po ZNI2ANEJ CENI izvrstna, domala NARAVNA VINA, bodisi bela ali črna. Cena je B5e galona in sicer do 1. marea 1907. Za vsako posodo računam $2.00. Z naročilom naj se pošlje polovico zneska in ostanek se plača pri sprejemu vina. Za obilna narofcila se toplo priporočam.
Frank Stefanich,
posestnik vinogradov, R. B. No. 7, Box 34, Presno, CaL
Regularni potni parnikl
"OERTY" odpluje 9. februarja. "RRAINGESCA" odpuje 1*3. februarja. "QIULIA** odpluje 5. marca. "Sofia Hohenberg" odpluje 13. marca. vojt!jo;med New Yorkom, Trstom In keki
Kajpripravnejša in najcenejša parobred na črt& v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le 50 centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo;
c& Co., General Agents,
3 Washington fitM New York.
P
w
■ - "■'.■ "V .;. 1' .»-'"!: ', ■■"
ssse


99
"Winnetou, rdeči gentleman
Spisal K^ar 1 May. Priredil za "Glaa Naroda" R.
(Nadaljevanje.)
Skupina poslopij, kterim se bližam, se dviga popolnoma črna pred menoj. Ko napravim mal ovinek, zapazim gospodarjevo poslopje; na verandi gori svetla luč, pri kteri je zbrana mala družba. Ko pridem do zidu, kteri ograja poslopje, zaslišim polahno prhanje; jaz takoj vem, kaj to pomeni.
Jaz vem, da ni mogoče spraviti Swallowa v tuj hlev. Zato so ga morali pustiti na prostem. Baš pod verando je privezan, ker je tam najbolj varen. Splazim se polagoma na nekem temnem mestu do zida. kteri je pokrit z leseno, deloma že usedlo streho. Zdaj sem v bližini mojega konja; v mojo' zadovoljnost zapazim tudi Harryja, kteri leži v gugalni mreži. Bas hoče nekaj pojasnevati poleg njega stoječemu Forsterju. Ne da bi me kdo zapazil, privežem svojemu konju za sedlo napolnjeno torbo. Dobra žival ni pustila, da bi ji bil kdo odvzel sedlo. Če bi bi le zažvižgal, ko ga je Forster jahal, bi ga bil gotovo vrgel na tla in pritekel k meni.
4'To je nevarno in težavno podjetje, dear uncle; ti nisi najbrž dobro premislil te stvari," slišim dečka.
"Ali me hočeš mogoče ti učiti? Cene petrolja. so samo radi tega tako nizke, ker ga je preveč. Če pustimo^se petrolje teči vsaj jeden mesec, mora postati dražje; rečem ti, da napravimo potem dobro kupčijo. To hočemo-izpeljati; to je sklenjeno in vsi ostanemo pri dani besedi. Iz mojega vrelca teče vse v Benango River. Predno poskočijo cene, pridemo do petrolja tudi malo višje. Ker imam dovolj sodov, pošljem lahko na vztok tako množino petrolja, da pridobim stotisoče!"
"To ni pošteno podjetje. Pri tem ste menda prezrli tudi vrelce, kteri so po drugih deželah izven Amerike. Vaše postopanje bode vzpodbudilo lastnike drugih pokrajin; tako jim izročite sami orožje. Sploh pa so do zdaj nabrane zaloge tolike, da zadostujejo za dolgo."
"Ti ne poznaš velikanske porabe in si sploh premlad, da bi mogel soditi." —
"To bi se mi moralo šele temeljito dokazati!"
"Dokaz je tukaj. Ali mi nisi prej poznal, da si se zmotil v woodsmanu, ali kar je žef Jaz bi ne mogel nikdar sanjati, da ti bode ugajala taka družba!"
i Vidim, kako pordi Harry in odvrne naglo:
"Ti veš, da sem vzra^tel v taki dražbi. Moje dosedanje življenje je šlo po 'temnih osnovah'. Jaz bi ne smel ljubiti očeta niti najmanje, če bi se moral ogibati take 'dnube* samo radi vnanjosti. Med to družbo so ljudje, kterili ne prekaša v duševni vrednosti noben gentleman in noben denarni baron. Sploh pa ne morem govoriti danes od kake prevare ali zmote. Rekel sem le, da se mi je prvotno zdel drugačen. Med dozdevanjem in trditvijo pa delam jaz navadno razloček."
Forster hoče nekaj odvrniti, a ne pride do tega, V tem trenutku se zasliši grmenje, kot bi bila zemlja počila. Tla se stresejo. Ko se prestrašen obrnem na stran, zagledam v zgornjem delu doline, kjer so vrtali nove studence, velikanski, gotovo petdeset čevljev visok ognjen steber. Na vrhu se razdeli, puda po dolini, kjer se bliskovito razlije in vname na tleh. Zajedno prihaja v prsa oster, zaprii, po plinu dišeč duh; zrak je tak, kot bi bil napolnjen z ognjem.
Poznam take naravne prizore in sem jih videl v vsej grozoti v dolini Kanawha. V trenutku sem med prestrašeno družbo.
"Pogasite hitro luči. Sveder je prišel do petrolja, vi ste pa pozabili pogasiti luči v bližini. Zdaj se razširjajo plini, kteri so se vneli. Pogasite luči, drugače je v dveh minutah vsa dolina v plamenu," vpijem.
Grem od svetilke do svetilke in jih gasim. Toda v zgornjem nadstropju gore svetilke, v prodajalni pa tudi. Vrhtega se plamen pri vrelcu razširja z neizrečeno hitrostjo in je v trenutku pri reki. Zdaj se mora zastaviti vse, da si rešijo golo življenje.
"Rešite se, ljudje! Tecite, kar se da! Glejte, da pridete na višine!" nadaljujem.
Ne brigam se za druge. Potegnem Harryja in sedim v trenutku v sedlu ž njim. Harry me ne razume in ne spozna nevarnosti; zato se mi upira z vsemi močmi. Toda v takih slučajih je človeška moč izredna; kljub vsem njegovim naporom ga držim tako, da se ne more ganiti. Swallow naju nosi z izredno hitrostjo ob reki. Prepustim se popolnoma njemu in ga prav nič ne priganjam.	%
Do tiste poti ne pridem več, po kteri smo prišli v New Benango, ker je že vsa v plamenu. Le navzdol se še da rešiti. Tam pa nisem zapazil podnevu nobenega sledu kake poti, pač pa sem videl, da se stene tako zože, da se le reka s težavo preriva med njimi.
"Povjte mi,če drži tukaj kaka pot iz doline?" vprašam hlastno ves v strahu.
4* Ne, ne!" hrupi in se krčevito napenja, da bi se rešil. "Izpustite me. Jaz vas ne rabim in si zadostujem sam!"
Seveda ga ne j»oslušaui, ampak preiskujem pazno stisneno skalovje prel menoj, ktero se dviga strmo v višavo. Zdaj začutim sunek okrog pasa; istočasno zavpije deček:
"Kaj mi hočete? Izpustite me, drugače vam zasadim vaš lastni nož
v telo!"
Kes zapazim, da se sveti nož v njegovi roki. Ne utegnem mu razlagati, zato ga hitro zgrabim in sklenem obe roki v moji desnici, z levico pa ga trdno držitn.
Nevarnost raste z vsako sekundo. Goreč val doseže skladišče; sodje pokajo kot topovi. Petrolje se razlije in vname takoj. Vedno večji goreč potok so vali po dolini. Zrak je tako vroč, da kar duši. Zdi se mi, kot bi bil v loncu \ rele vode. Vročina in suša narašča tako, da se mi zdi, da gori v meni. Sk«»n» mi zginjajo čuti; toda ne gre se samo za moje življenje, ampak tudi za dečkovo.
"Cone nn, Swollov.-, dalje, dalje Swall —!" Od strašne vročine mi zastane beseda v u.-tih; niti govoriti ne morem. Sicer je pa taka vzpodbuda <xlve<"-. Krasna, pridna žival dni kot veter. Toliko vidim, da ni na tej strani reke nobenega izhoda. Plamen sveti dovolj, da lahko vidim, da ni mo-i»oče preplezati teh sten. Zato v vodo, v vodo, — dalje na ono stran!
Stisnem ga lahno s stegni — mustang uboga takoj in skoči. Visoko nad nami se zgrnejo valovi. Jaz čutim novo moč in novo življenje v mojih žilah; toda konj zgine pod menoj. Toda to je zdaj vsejedno; samo preko —
Vedno pri rokah.
Zdravnik je mogoče daleč od Va9, toda ako imate doma Btaro in vredno nemdko domače zdravilo
Dr. RICBTERJEV Sidro Pain Expeller,
zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neural gi je, prehlajenja, bolezni v prsih ^^ in hrbtu. Ono ima 351etni rekord svojega vspeha. k Brez varnostne "^mkf* "sidro" ni pravo. 25 in 50 centov.
# F. AD. RIQHTER & Co.
215 Pearl Su	New York.
ralgije,
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom ▼ Canonsburgn, Pa., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj nas zastopnik g.
JURIJ ŽALEC, East Pike Street, Canonsbnrg, Pa.
Zastopnik pivovarne Star Brewing Company.
(BeU telephone No. 145 R.)
Rojakom ga toplo za vse posle priporočamo.
FRANK SAKSEB CO.
Cenik: knjig,

KATERE SE BOBS V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, WIGH STREET. NEW YORK.
100
Msgr. Seb. Kaelpp.
Ako kailjai, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki dragi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati; ne odlašaj pisati takoj po knjižico:
"NAVODILO IN CENIK
vihj Knaipovih zdravil" Vatero zastonj ako dop
(Kneippo itero dobii
iš
dopošiješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena i o celtm svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Knajpova iznajdba je neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človeštv o in nikaka sleparija, katerih je dandanes ivnogo na dnevnem redu. To je moj naslov;
K. AUSENIK,
1146—40th St., Brooklyn, N. Y. ^ *
ROJAKI,
kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLORADA in želite kupiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW YOBKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri mgen tih. C. M. Cox ali pri C. A. Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod v New York brzojavno naznanila. Naš VBlnžbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dovede1. v našo pisarno.
To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali.
FRANK ATCRFR CO.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO MR IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemaugh, Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cen j. rojakom iz Conemaugh, Pa., in okolice toplo priporočamo.
Dotičnik ima tudi v zalogi raznovrstne slovenske knjige po izvirnik cenah.
FRANK SAKSER CO. ("&las Naroda.")
preko
Swallow je hitrejši, kakor preteča nevarnost; zdaj pridrvi „
visoko goreče j>etrolje po reki in dobiva vedno nove hrane iz vrelcev. V minuti, sekundi, da, mogoče ža v trenutku me doseže. Zdaj nezavesten deček se me drži krčevito. Jaz plavam kot še nikdar, nikdar za svoje življenje ljuje i _ tal dobri
NAZNANILO. Rojakom v Calumetu, Mich., in okolici naznanjamo, da je g.
PAUL SHALTZ, 11 7th Street, Calumet, Mich., pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in ga toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
z gor:
Ne, to ni plavanje, to je bliskovito drsanje po vodi, ktero razsvet-izna «:la prav do temnega dna. Jaz čutim strah — tako grozen —
'/ro/en--. Kar zaprli a na moji strani. "Swallow, ti zvesti, ti
ijf>» — Obrežje je tukaj---hitro v sedlo — jaz ne
,1JV vi h — mozeg se su<i v mojih kosteh--nebo pomagaj mi, da
;n [ .ikaj---še jedeukrat, — posrečilo se je, Swallow, dalje —
— kamor hočeš iz te<ra peklenskega ognja!"	j <
0	to vein. <la drvim dalje; kam — ne vprašam. Oči mi čepe kot .•na ruda v jamicah; svetloba, ktera mi prihaja po njih, mi žge mož-f< /ik -«• stolne n.ed osuplimi u-tnieami. Po celem telesu imam ob-:ot bi bil iz tleče gobe, ktera utegne vsak čas razpasti. Konj pod rha in -toka skoro kot človek. Dni, akače, pleza, šviga nad skalami
ba se kot kača. Z desnico sem se oklenil njegovega vratu, z t držim še vedno dečka. Še jeden skok, dolg, strašen skok — ko-onečno je stena pod nami. I^e nekaj sto korakov od ognja v čist ■iwalow obstane; jaz padem na tla raz njega.
nr, '_T< 7.r 'i napor "je bil tolik, da premagam omotico, ktera se me je
1	i jemati. Polagoma se dvignem, objamem z obema rokama vrat i« primerne živali, ktera se trese kot bilka na vodi. Poljubim ga -vitim jokom tako, tako prisrčno, kot redkokdaj poljubi mladenič
^ A A A

A
;r,

svojega srca
llow, ti divni, hvala ti, da si naju rešil. Te ure ti ne pozabim ni-
kdai
tK> ae svetli krvavordeče nad divjim požarom; soparica leži v gostih, iarečih plasteh nad opustošeno dolino. Toda ne utegriem se ozirati in premišljevati; pred menoj leži še vedno Harry bled in mrzel in trd; v roki drži fe vedno nož. Meni be zdi, da je mrtev; rešil sem ga sieer ognja, toda v
reki mi j« utonil.	jg	^
(Dalje prihodnji«.)	" ■
Ako dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
taKo se obrni na
IVI artln Oeršlča,
301 -303 E. Northern Ave.f Pueblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, Sunke itd.
Govorim v vseh slovanskih
obilni obisk.
■= t
MOLTVRMliLL
Dnina paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c., fina vezav«, zlata obreza, $1.00. Mali duhovni zaklad, v polusnje vez.,
zlata obreza 80c. Nebeike iskrice, platno 40a, zlata
obreza 60c. Otroška pobošnost, platno, rodeča
obreza 25c. Premišljevanje o Presv. Rešujem Telesa, šagrin, zlata obreza, $1.00. Presveto Srce Jezusovo, platno, rod.
obreza, $1.00. Kajaki glasovi, platno, zlata obreza,
(ličen molitvenik), 40c. Rožni ven%c, platno, zlata obreza, $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c. Zlata šola, zlata obreza, $1.00.
FESML
F. Prešeren: Poesije. Broširano, 50e. Vojanov-B. Majster: Poesije. 60a, rt***	L-
POVESTI IN ZGODOVINA. Aladin • čarobno cvetlico, lOe. Andrej Hofer, 20e. Avstrijski jnnaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15®. Beneška vedeževslka, 20©. Berač, 15c.
Boj tek, v drevo vprešeni vit«, lOe. Božični darovi, 10c. Barska vojaka, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica "RliTaheta, 10c. Ciganova osveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Darinka, mala črnogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15c. Dve čudopolni pravljici, 20e. Erazem Predjamski, 15c. ErL 20c. Evstahija, 15c. General Landon, 25e. George Stephenson, ode železnic. 40e. Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skopaj 70s. Grof Radecki, 20c. Hedvika, ban di to v a nevesta, 15c. Hildegarda, 20 c. Hirlanda, 20c. Ivan Resnicoljub, 20c. Izanami, mala Japonks, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil, 20c.^ Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15 c. Lažnjivi kljukec, 20c. Maksimilijan L, cesar mehikanski, 20c.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči poHkova, 20c. Marjetica, 50c. Materina žrtev, 50e. Mati Božja z Bleda, 10c. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovi^ 20c. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Na indijskih otocib, 25e. Na preriji, 20e.
Narodne prijfbvedke, 3 neAl po 90e.
Naseljenci, 20c. Naselnikova hči, 20c. Naš dom. Zbirka povesti. Po 20e. Nedolžnost pregajana in povellžana. 20c.
Nezgoda na Palavann, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c. Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Oče naš. 50c. Odkritje Amerike, 40c. Pavllha, 20e.
Pod turškim jarmom, 20e. Poslednji Mehikanec, 20c. Povesti (Kalan), 20e. Pravljice (Majar), 20e. Pred nerflito, 20e. Princ Brim, 20e. Pripovedke, 3 srečka po 20e. •j Pri Vrbovčevem flrogi, Ve. Prst božji, 15c. Bepoitev, 20c. Robinson Onaoe, 40e.
Roparsko življenje, 20c. Senilis, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski ialjivec, 2 zvezka po 20e. Spis je, 15c.
SpominAi listi is avstarijsks zgodovine, 25c. S prestola na moriiče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25e. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notbnrga, 20c. 60 malih povestij, 20c. Šaljivi Jaka, 20c. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20c. Timotej in Pilomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20e.
V	deln je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20c.
V	zarji mladosti, 20c. Zlata vas, 25c.
Znamenje štirih, zanimiva povest,
12 centov. Žalost in veselje, 40c. Ženinova skrivnost, 20c.
UČNE KNJIGE. Za angleški jezik: Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c. Ročni angleško-slo venski in slovenako-
angješki slovar, 30c. Hrvatako-angleški razgovori, vezan 50c.
Žepni hrvatako-angleški
40c.
razgovori,
Za nemški jezik:
Grnndriss der aloveniachen Sprache,
vezan $1.25.
Dimnik: Besednjak slovenskega in
nemškega jezika, vezan 90c. Bočni nemžko-alovenski slovar, Jane-žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Slovarček priučiti ae nemščine brez učitelja, 40e.


Druge:
Abecednik, vezan 20c. Četrto berilo, 40c. Druga nemška slovnica, 40c. Evangelij, vezan 50c. Katekizem, veliki, 30c. Prva nemška vadnica, 35 c. Spisje, 15c.
Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze,
vezano 50c.
Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šol, 30c.
razne druge knjige.
Domači zdravnik po Kneippn, vezan 75c.
Domači zdravnik po Kneippn, nevezan 50c.
Hitri računar, vezan 40c. Kako postanemo stari, 25c. Mala pesmarica, 30e. Mali vseznalec, 20c. Navodilo za spisovanje ranih 75c.
Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20c. Pregovori, prilike, reki, 30c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c.
Spretna kuharica, brosirovano 80c.,
vezano $1.00. Stoletna pratika, 60c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20e. Šaljivi Slovenec, 75c. Velike egiptske sanjske bukve, 30c. Voščilni listi, 20c.
Zbirka ljubavnih in snubilnih pisem
30c.
Zbirka domačih zdravil, 50c. \
ZEMLJEVIDI: Evropa, 25c. Kranjska dežela, 20c. Rnsko-japonake vojake, 25c. Zemlja, 25c.
Zemljevid avstro-ogreke države 50c. Zjedinjene države, 25e.
Af TvmNICE:
Ljnbljanaka, newymfta, a eretUcami ta razne draft po Ssl, dneat 80s.
5a.
v Pittsburgu, Pa. in okolici
Rojakom
naznanjam, da jrt za tamošnji okraj moj
»edini pooblaščeni zastopniK za vse posle
>4824 Blackberry Alley
Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do * 8. ure zvečer.
IfcojrJlirifrn. ovp*, luiporoitaoj.
Frank Sakser.
MARKO KOFALT,
249|So. Front St.,/ STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Air. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hir.ela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev *n drugih.
L.el«y pivo je najbolj priljubljeno ter sc dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri (ieo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevoije vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Compagnie Generale Tiaosailaip.
jFrancoska parobrodna družba.j
DIREKTNA CRTA DG HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
1	F»OSTlNI PARNIKI SO t
"La Provence" na dva vijaka... "LaSavoie" „ „ „ .. "La Lorraine" „ ,, ,, "LaTouraine" „ „ ,, .. "L'Apuitaine" ,, „ „ ..
**La Bretange" ..... .........
"La Chamqagne" .............
"La Gascosne" ................
.........14,200 ton, 30,000 konjskih moči
.........12,000
.........12,000
........10,000
.........10,000
........8,000
_____... 8.000
........ 8.0« »0
25,000 2 ".,000 12,00!» 10,000 9,1 it >0 9,000
y.ooo
Slavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odpluje jo od spdaj »mprej yediio ob četrtkih «»1> 10. url dopolodiie iz pristanišča St. 4 2 North Itiver, ob Mor to 11 St., N.Y.
La Gascogne •LA LORRAINE La Bretagne •LA SAYOIE La Gascogne
24. jan. 1907. *LA PROVENCE 31. jan. 1907 La Bretagne 7. iebr. 1907 *LA SAVOIE 14. feb. 1906. *LA TOURAINE 21. feb. 1907. La Gascogne
28. febr. 1907. 7. marca 1907. 14. marca 1907. 21. marca 1907. 23. marca 1907.

Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po ura vijaka.
iV\. Wfm Kozminski, gr«»neralni agent za za pad.
71 Deaborn St., Chicago, III«
CUNARD
f>arivik:i plujejo ivieo
TRSTOM, REKO IN NEW YOBPi,
PARNI K1 IMAJO JAKO OBSKŽES IOKKI i ViUiSKrfl KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA U ZKEBA.
odplnje iz Nev Yorka diie 5 marca.
odplaje iz New Yorka dne 12.
marca.
CARPATH1A
odpluje iz Nevr Yorka dne'26.
marca.
TTLT0NIA, SLAVONIA in PANX0NIA so parniki na dva vi jaka. Ti parniki sa naprav jeni po najnovejšem kroj i in zelo prikladni sa tretji razred. JEDILA »o dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a^entje in
The H Steamslip Co., M,
BOSTONt	MINNEAPOLIS!	CHICAGO t
136 Stat® St. Guaranty Building. 67 Dearborn St.
31-24 STATE ST., NEW YORK.

\