Viktor Pirnat ¦>*¦* Mi smo čuvarji... (Govorečl zbor) Osebe: 1, 2., 3., 4. deklica teT zbor 4 DEKLICA (stopi iz skupine, dvigne deklic in kasneje 11 dečkov. Deklice so roki): izmenoma v narodni noši iu v mornariških Ne obupaj, draga Mati, krojih, po potrebi so lahko oblečeue tudi saj jma§ dovolj sinov! pisano, da je sltka bolj pestra. Sveto bodo Ti služili, zbrali vse pod skupen krov! Dečki so mladi mornarčki. DECKI (nastopijo):: ..*•,,. Ozadje morje. (Štrumno prikoraka na oder 11 mornarč- kov z buzdovani v desnici. Obstoje v čel- DEKLICE (se igrajo ob morskem obrežju. "i vrsti: 'T'¦'"*'*' _L< <¦¦ V , Imajo več žcg, ki si jih meoejo ter. jih 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 živahno love. Med tem pojo): . Skrit režiser jim tiho šteje: »Tri, štiri. Pisana jadra napeta, En, dva, tri, štiri.« Na »en« skoči vsak čolnič po morju brzi, drugi mornarček za korak nazaj, da je jata galebov ga spremlja, slika sledeča: za brazdo delfin se podi. - V 2 4 6 8 10 Brodar se obrača po vetru, 13 5 7 9 11 križari, krmari svoj čoln, veselo zavriska, zapoje, Tako stoje mirno do »štiri«. Na sl&deči sreče neskončne je poln... »en« stopijo z desno ncgo naprej. dvigne- jo istočasno desnice z buzdovani, levica 1. DEKLICA (stopi iz gruče in nagovori se skrčj y pest ob bokUi cči Zfo Qstro M. tovarišice): ravnost predse in v zboru kriknejo): ;, . Od izliva bistre Soče lu ~i: ^° skipetarskih planin, , • naše morje se preliva, (Režiser tiho šteje dalje: »dva, tri, štiri«, naše majke tam je sin. nakat nadaljuje zbor dečkov glasno in 2. DEKLICA (nadaljuje nekje sredi tova- rišjc*)- — smo čuvarji Jadrana, ¦' ' -'¦' ves svet (mahnejo z buzdovanom Pa sinove kruti tujec .. ,. Mvtdal ter stopijo z desno nogo zopet ... . je razgnal in odd-vojil, na/aj in obstoje mirno vzbočenih prsi, mar mu je za bridke solze, roke stegnjene ob trupu navzdol, govore da le v pest jih je dobil. junaško da,je). 3. DEKLICA (se oglasi v skupini): — to ve, ves svet to zna, Mati joče, stoče, moli ' "' . srce (lcvico na srce) P°gurano zs nesrečno deco to, , ln zvesto' ki trpi pod kletim tujcem, ^ . _, pazIjivo' (na dru^ /Ao* stOpijc> da očuva nam zemljo. . '- z desno nogo spct naprej' dv'g"eJ° Iev0 '" '¦ pest v višino srca, desno z buzdovanom VES ZBOR DEKLIC (samozavestno in s še malo više, ostro */.ro predse in govore primernimi kretnjami): brez odmora): Da očuva zemljo našo, — budno je oko. . • da očuva nam morje . (Na zadnji zlog skcčijo z desno nogo spet ..:.¦ gori od Tilmenta, Soče, nazaj, povesijo roke ter strumno stoje, pa do Rečine hladne. medtem, ko se oglasi zbor deklic (ki so 1ZS ob nastapu dečkov stopile v czadje, po- DEKLICE: Jlft. - * • tem pa jih počasi zadaj in ob straneh Kar je ^ nekdaj flaše obkolile): - ^ ¦ **". »* ' ¦ ne damo več iz rok... Jadransko naše morje, naš svetli gospodar, . ;¦ VSI: ..,¦-- ¦ • njegove vale orje .' . Kdor misli pa drugače( naš brod in naš mornar. ' usmiU ge ga g^, DECKI (dvignejo pesti v višino prsi): (Ob zadnji besedi stopijo de6ki 2 desno. , , .,. Valov bobnečih hrum in šum nogo naprej ter grozeče dvignejo bu- utrja v srcih nam pogum, zdovan, deklice pa proseče in žalostno in vriš in piš valov besneč sklenejo roke ali sklonijo glave.) {pri tem stihu pcstopoma dvigajo pesti ter jih ob zadnjem zlogu sunkcMna spuste (Na režiserjevo tiho štetje: »Tri, štiri, ob trup ) en .. .« skočijo dečki spet v prejšnji po- podžiga ogenj nam plamteč. ložaJ- deklice se zravnajo. Po majhnem 'li: " (Mirno stoje poslušajo.) presledku.) DEKLICE (s primernimi kretnjami): DECKI (dvignejo pesti v višino prsi): Brez morja ni življenja, .^ jj-,_.,. Udar valov in grom topov brez morja je le smrt,... • . nagnal sovraga bo domov I ko bo dovolj trpljenja, in tni (dvignejo desnice kat ob sovražnik naš bo strt. nastapu ter stopijo z desno naprej) _„»,,. ... . , . . , . , čuvarji Jadrana, DEcKI (dvignejo obe roki nad glavo, des- , ,. , ' , ,v.. t , . . , c' , zaukali bomo: Ura! nica drzi buzdovan, levica pest. S tako fproseče iztegnjenimi rokami ofostanejo (Ob kcnčnem vzkliku dvignejo obe roki, skozi celo kitico, ki jo govore zaklinjaje deklice zavihte dotlej skrite zastavice, med ter ob zadnjem zlogu sunkoma povesijo vsemi pa zaplapola v ozadju velika naša roke): trobojnica. Godba zaigra jugoslovensko Jadransko biserno morje, himno in vsi na odru obstanejo tako, . , jj uteši, izpolni nam želje, dckler ne pade zastor.) da hrum valov in grom topov nagnal sovraga bo domov! ' ' ' KONEC : .¦ . •-•.¦.•'. •*¦ i •¦• . >.i ¦