Botanično društvo Slovenije 54 Ljubljana, november 2024ISSN 2630-4074 54 | 2024 VSEBINA: Aljaž Jakob Ostra ščetica (Dipsacus strigosus Willd. ex Roem. et Schult.): nova tujerodna vrsta slovenske flore Notulae ad floram Sloveniae Nova nahajališča Miscellanea 3 14 68 87 CONTENTS: Aljaž Jakob Yellow-flowered teasel (Dipsacus strigosus Willd. ex Roem. et Schult.): a new alien species for the Slovenian flora Notulae ad floram Sloveniae New localities Miscellanea Napotki piscem prispevkov za revijo Hladnikia (English version of instructions for authors at http://BDS.biologija.org) Splošno Revija objavlja znanstvene, strokovne in pregledne članke ter druge prispevke (komentarje, recenzije, poročila), ki obravnavajo floro in vegetacijo Slovenije in soseščine. Članki ne smejo biti delno ali v celoti predhodno objavljeni. Vse avtorske pravice ostanejo piscem. Članki morajo biti napisani v slovenskem ali angleškem jeziku in morajo vedno imeti naslov, izvleček in ključne besede ter legende slik in tabel v slovenskem in angleškem jeziku. Vsak članek recenzirata dva anonimna recenzenta. Oblikovanje besedil Prispevki naj bodo napisani brez nepotrebne uporabe velikih črk, znanstvena imena vseh taksonov naj bodo napisana v kurzivi, naslovi napisani v krepkem tisku, priimki avtorjev s pomanjšanimi velikimi črkami (small caps). Za interpunkcijskimi znaki, razen za decimalno vejico in vezajem, naj bodo presledki. Nadmorsko višino krajšamo kot »m n. m.«. Tuje pisave prečrkujemo po pravilih, ki jih določajo Pravila Slovenskega pravopisa (2007). Vsi odstavki in naslovi se pričenjajo brez zamikov na levem robu besedila. V besedilu citiramo avtorje po vzorcu: »Paulin (1917)« ali »(Loser 1863a)«, za dva avtorja »(Amarasinghe & Watson 1990)«, za več avtorjev pa »(Martinčič & al. 2007)«. Številko strani dodamo letnici (npr. »1917: 12«, »1917: 23–24«) le ob dobesednem navajanju. Da se izognemo nepotrebnemu navajanju avtorjev, se v prispevkih, ki navajajo večje število znanstvenih imen rastlin ali združb, držimo nomenklature izbranega standardnega dela (za območje Slovenije Mala flora Slovenije (Martinčič & al. 2007)). Nomenklaturni vir navedemo v uvodnem delu članka. Avtorski citat vedno izpisujemo le ob prvi navedbi določenega rastlinskega imena v prispevku. Članki (razen tistih za rubriko »Miscellanea«, kjer je dopuščeno več svobode) se začno z naslovom in morebitnim podnaslovom (vsi naslovi in podnaslovi naj bodo natisnjeni krepko). Sledi navedba avtorja(-ev) s polnim(-i) imenom(-i), poštnimi in elektronskimi naslovi in izvleček/abstract. Naslovi poglavij so oštevilčeni z arabskimi številkami, pred in za njimi je izpuščena vrstica, podnaslovi nižjega reda so oštevilčeni z dvema številkama ločenima s piko (npr. 1.4). Dolžina članka naj ne presega 83 000 znakov (s presledki). Viri Pod viri navajamo literaturo, herbarije (z mednarodno priznanimi kraticami ali opisno), zemljevide, podatkovne zbirke, spletna mesta (kadar vsebine niso dostopne tudi v tiskani obliki, npr. pdf), arhive ipd. Literaturo navajamo po vzorcu: Amarasinghe, V. & L. Watson, 1990: Taxonomic significance of microhair morphology in the genus Eragrostis Beauv. (Poaceae). Taxon 39 (1): 59–65. Cvelev, N. N., 1976: Zlaki SSSR. Nauka, Leningrad. 788 pp. Hansen, A., 1980: Sporobolus. In: T. G. Tutin (ed.): Flora Europaea 5. CUP, Cambridge. pp. 257–258. Medved, J.: Širjenje japonske medvejke. http://www.tujerodne-vrste.info/blog/, dostop 28. 9. 2013. Med viri navajamo vse tiste in le tiste, ki jih citiramo v besedilu. Pri citiranju manj znanih revij navedemo v oklepaju še kraj izhajanja. Kadar avtor ni znan, pišemo »anon.«. Fitocenološke tabele Enostranska tabela naj ne presega 50 vrstic z do 25 popisi (če navajamo tudi sociabilnost, z do 15 popisi). Večje tabele lahko pripravimo ležeče (do 70 vrst in 45 popisov) ali jih razdelimo v več tabel. Po presoji uredništva in v dogovoru z avtorji se tabele lahko objavi tudi v elektronski prilogi na spletni strani revije. Oblikovanje slik in preglednic Slike naj bodo črtne, pripravljene z računalniško grafiko in kontrastne. V poštev pridejo tudi kontrastne črnobele fotografije. Slike morajo biti opremljene z merilom. Na sestavljeni sliki mora biti jasno, na katere dele se merilo nanaša. Če je slik več, so zaporedno oštevilčene z arabskimi številkami, posamezni deli sestavljenih slik pa dodatno s črkami. Preglednice oštevilčimo z arabskimi številkami, neodvisno od oštevilčenja slik. Vsi naslovi, napisi in pojasnjevalno besedilo k slikam in preglednicam morajo biti v slovenskem in angleškem jeziku. Slike označimo s »Slika 1:« in »Figure 1:«, preglednice s »Preglednica 1:« in »Table 1:«. Vsaka slika ali preglednica mora imeti sklic v besedilu kot (sl. 1 ali tab. 1). Približen položaj slik in preglednic nakažemo z vključitvijo pojasnjevalnega besedila v besedilo članka. Slike in preglednice priložite na koncu besedila in dodatno kot samostojne datoteke ob oddaji digitalne oblike prispevka. Slike oddajte v katerem od splošno razširjenih formatov (npr. .tif, .jpg, .png, .pdf), z minimalno ločljivostjo 300 dpi ob širini revije torej vsaj 1200 px. Floristične notice V tej rubriki objavljamo zanimive floristične najdbe, predvsem z območja Slovenije, izjemoma tudi nove vrste za slovensko floro. Avtorjem predlagamo, naj nove vrste podrobneje predstavijo v samostojnem članku, s slikovnim materialom in diagnozo obravnavane vrste. Obseg florističnih notic naj praviloma ne presega 6500 znakov s presledki (vključno z naslovom, podnaslovi, literaturo in preglednicami). Naslov notice predstavlja popolno znanstveno ime obravnavanega taksona brez citiranega vira in letnice. Naslovu sledi kratka pisna oznaka pomena najdbe (npr. »Potrditev več desetletij starih navedb za Belo Krajino.« ali »Nova nahajališča redke vrste.«) v slovenščini in angleščini in navedba novih nahajališč po vzorcu: 9559/1 (UTM WM44) Slovenija: Štajerska, Pohorje, Frajhajm nad Šmartnim na Pohorju, pri kmetiji Vošnik, 900 m s. m.; suhe košenice. Leg. D. Naglič, 5. 7. 1987, det. M. Ristow, 7. 7. 1987 (LJU XXXXXX). Navedbi nahajališč sledi komentar z obrazložitvijo pomena najdb in morebitne pripombe avtorja. Navajamo le bistvene literaturne vire. Avtor notice je s polnim imenom naveden na koncu prispevka (small caps). Po istem zgledu sporočamo podatke za rubriko »Nova nahajališča«, kjer komentar k najdbam ni potreben. Oddaja besedil Ob predložitvi prispevka v objavo naj avtor glavnemu uredniku pošlje elektronsko obliko besedila (.doc ali .odt). Po recenziji oddanega članka avtorju vrnemo natisnjeno ali elektronsko obliko besedila z morebitnimi pripombami recenzentov, na podlagi katerih v roku največ dveh tednov popravi besedilo in vrne članek s pripadajočimi slikami v digitalni obliki po elektronski pošti. V primeru, da je besedilo pred recenzijo jezikovno šibko, lahko uredniški odbor od avtorja zahteva, da poskrbi za lektoriranje. Revija prispevkov ne honorira. Avtorji člankov brezplačno prejmejo izvod revije. Revijo Hladnikia izdaja Botanično društvo Slovenije s podporo Javne agencije za znanstveno- raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in jo brezplačno prejemajo člani društva. Spletna izdaja revije je dostopna na: https://botanicno-drustvo.si/publikacije/hladnikia/. Uredništvo: T. Bačič (glavna in odgovorna urednica; martina.bacic@bf.uni-lj.si), A. Čarni, P. Glasnović, T. Grebenc (tehnični urednik; tine.grebenc@gozdis.si), F. Küzmič, S. Škornik in zunanji člani uredniškega odbora: B. Frajman (Innsbruck), F. Martini (Trst – Trieste) in B. Mitić (Zagreb). Recenzenti 54. številke: Tinka Bačič, Žan Lobnik Cimerman, Igor Dakskobler, Božo Frajman, Peter Glasnović, Filip Küzmič, Igor Paušič, Andrej Podobnik, Jošt Stergaršek, Simona Strgulc Krajšek in Branko Vreš. Naslov uredništva: Tinka Bačič (Hladnikia), Oddelek za biologijo BF UL, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; tel.: +386 (0)1 320 33 29, e-mail: martina.bacic@bf.uni-lj.si Ceno posameznega zvezka za nečlane uredniški odbor določi ob izidu. Botanično društvo Slovenije Večna pot 111 Ljubljana Davčna številka: 31423671 Številka transakcijskega računa pri Delavski hranilnici: SI56 6100 0001 3111 158 ISSN tiskane izdaje: 1318-2293, UDK: 582 ISSN spletne izdaje: 2630-4074 Oblikovanje in priprava za tisk: Svetilka d.o.o. Naklada: 250 izvodov Revija Hladnikia je indeksirana v mednarodni zbirki CAB Abstracts in CAB Direct (http://www.cabdirect.org/) ter EBSCO Slika na naslovnici: Dlakava ščetica (Dipsacus pilosus L.). Foto: A. Jakob. 54 | 2024 Hladnikia Hladnikia 54: 3–13 (2024) 3 Ostra ščetica (Dipsacus strigosus Willd. ex Roem. et Schult.): nova tujerodna vrsta slovenske flore Yellow-flowered teasel (Dipsacus strigosus Willd. ex Roem. et Schult.): a new alien species for the Slovenian flora Aljaž Jakob ZRC SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Novi trg 2, 1000 Ljubljana; aljaz.jakob@zrc-sazu.si Izvleček Vrsta Dipsacus strigosus je domorodna od Karpatov na vzhodu Slovaške do južne Rusije in Kavkaza. V Sloveniji je bila leta 2023 najdena na štirih nahajališčih v Ljubljani. Do zdaj v slovenski flori še ni bila znana. Herbarijska revizija v LJU je pokazala, da je v Ljubljani uspevala že pred sto leti, vendar ni bila prepoznana kot D. strigosus, temveč kot D. pilosus, ki je domorodna in morfološko podobna vrsta. Ključne besede ostra ščetica, neofit, flora, Ljubljana, Slovenija Abstract Dipsacus strigosus is native from the Carpathian Mountains of eastern Slovakia to southern Russia and the Caucasus. In Slovenia, it was found in 2023, on four localities in Ljubljana. Until now, it has not been known in the Slovenian flora. Our herbarium revision in LJU revealed, that yellow-flowered teasel occured in Ljubljana already a hundred years ago, but was not recognised as D. strigosus, but as D. pilosus, which is native and morphologically similar. Key words Yellow-flowered teasel, neophyte, flora, Ljubljana, Slovenija 1 UVOD Poleti 2023 sem na več nahajališčih v Ljubljani našel primerke nenavadne ščetice (Dipsacus), ki se je na prvi pogled zdela podobna dlakavi ščetici (D. pilosus), le da je bila od nje precej večja. Uporabnik spletnega foruma iNaturalist me je opozoril, da bi to lahko bila ščetica vrste Dipsacus strigosus. Po pregledu literature se je izkazalo, da gre res za to tujerodno vrsto. V tujih jezikih jo imenujejo vitka (nem. Schlankekarde), rumenocvetna (ang. yellow-flowered teasel) ali večja ščetica (češ. štětička větší), prevod latinskega imena pa izvorno pomeni brazdast, lahko pa tudi mršav (v smislu brazd med rebri pri zelo stradajočih, (https://en.wiktionary.org/wiki/strigosus, dostopano 15. 11. 2024), v botanični latinščini pa lahko tudi porasel s trdimi ali srhkimi dlakami, sploh, če so dlake razporejene v vrstah ali 4 A. Jakob: Ostra ščetica (Dipsacus strigosus Willd. ex Roem. et Schult.) ... prilegle (Henderson & Henderson 1963). Ker ni enoznačnega prevoda latinskega izraza strigosus, predlagam za to vrsto opisno ime ostra ščetica. Pridevnik oster je ustrezen za to, ker je v primerjavi z najbolj podobno vrsto dlakava ščetica (Dipsacus pilosus), ta vrsta na otip bolj ostro bodeča, njeni krovni listi pa se končujejo v daljši in ostrejši konici. Dipsacus strigosus je vrsta iz družine ščetičevk (Dipsacaceae), ki jo klasifikacijski sistem APG IV sicer kot poddružino (Dipsacoideae) uvršča med kovačnikovke (Caprifoliaceae, Chase & al. 2016). Gre za dvoletnico, ki v prvem letu razvije rozeto enostavnih ali trojnato lirastih listov. Stebelni listi so pecljati, spodnji so lirasti, zgornji pogosto enostavni, široko suličasti. Visoka je med 80 in 200 cm, v izjemnih primerih lahko doseže velikost 250 cm. Stebla so razrasla, na koncu vejic in na vrhu stebla so do 40 mm široka, oblasta socvetja z 90–150 belimi do zeleno rumenkastimi cvetovi, ki se razvijejo v zalistju 15–20 mm dolgih krovnih listov z ostro, trnato konico. Venec je 4-števen. Rastlina ima ščetinaste dlake, ki so bolj pogoste v cvetni regiji in na listnih pecljih, na steblu ima poleg njih tudi majhne bodice. Cveti od poznega poletja do jeseni (julij–september). Plod je temno rjava, dlakava rožka (Štěpánek & Holub 1997). Vrsta je v naši okolici razširjena še v Avstriji (Fischer & al., 2008) ter na Madžarskem (Bartha & al. 2015, Wirth & Csiky 2019), v obeh državah je bila odkrita šele v 21. stoletju. Dalj časa je znana iz Nemčije (Ahrens 2007, Bomble 2020), Velike Britanije, Češke, znana je tudi na Poljskem in Skandinaviji (Euro+Med, Domina 2017+) ter v Belgiji (Verloove 2012); leta 2021 je bila najdena tudi v ZDA (Dolan 2021). V Italiji še ni bila opažena, pač pa je pričakovana (Pignatti 2018), prav tako pa še ni znana s Hrvaške (Nikolić 2019), kjer pa njeno pojavljanje ni izključeno; vrsta se očitno širi, na Hrvaškem pa je zanjo ustreznih habitatov (nekoliko ruderalna, vlažna mesta v kontinentalnem podnebju) v panonskem delu države veliko. Vrsta je sicer avtohtona od Karpatov vzhodne Slovaške do južne Rusije in Kavkaza (Euro+Med, Domina 2017+; Cannon 1976). Ekološko je vrsta Dipsacus strigosus manj občutljiva na motnje, zato raste na bolj ruderalnih in motenih rastiščih od D. pilosus (Štěpánek & Holub 1997), taka so tudi vsa njena rastišča na nahajališčih v Ljubljani. 2 MATERIALI IN METODE Rastlino sem prvič opazil med naključnim sprehodom in tudi ostala nahajališča niso bila iskana s sistematičnih terenskim delom, pač pa priložnostno v letu 2023. Vsa nahajali- šča sem obiskal in preveril tudi leta 2024. Dipsacus strigosus manjka v Mali flori Sloveni- je (Martinčič & al. 2008), Registru flore Slovenije (Trpin & Vreš 1995), Mayerjevem seznamu (Mayer 1952), tudi v podatkovnih bazah o flori Slovenije (Jogan & al. 2001, Seliškar & al. 2003) je ni, niti ni omenjena v prek spleta dostopni relevantni slovenski literaturi, niti v mednarodnih bazah (Euro+Med, Domina 2017+, Pladias 2014+), zato jo lahko štejemo za neznano in prezrto vrsto slovenske flore. Zbrana je bila relevantna literatu- ra (Štěpánek 2019, Ahrens 2007, Fischer & al. 2008, Štěpánek & Holub 1997, Bomble 2020 itd.). Na osnovi tujih določevanih ključev in opisov vrst v literaturi ter lastnih opažanj smo oblikovali določevalni ključ rodu Dipsacus za Slovenijo in ga preizkusili na herbarijskem materialu relevantnih vrst v herbariju LJU na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in herbariju LJS na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija, ZRC SAZU. S podatki herbarijskih pol (Priloga) in podatki iz baze FloVegSi (Jogan 2001, Seliškar Hladnikia 54: 3–13 (2024) 5 & al. 2003, Dakskobler 2005, Anderle 2023) smo prikazali razširjenost obeh vrst v Slo- veniji. 3 REZULTATI IN DISKUSIJA 3.1 Novoodkrita nahajališča Vrsta je bila na terenu najdena v l. 2023, in sicer na štirih lokalitetah, v dveh MTB kvadrantih. Vse do zdaj znane lokalitete so na območju Ljubljane. 0053/1 Slovenija, Ljubljana, Ižanska cesta pri Hauptmanci in znaku za Ljubljano, na obeh straneh ceste, ruderalno rastje na bankinah in brežini, pa tudi v obcestnem jarku. Leg. & det. A. Jakob, 1. 9. 2023. Fotoarhiv avtorja. 9953/3 Slovenija, Ljubljana, severna brežina Gruberjevega nabrežja pri športnem centru Kodeljevo; ruderalno rastje v živi meji in obrežni gozd na umetni brežini. Leg. & det. A. Jakob, 17. 7. 2023. Fotoarhiv avtorja, herbarij LJS 13179. 9953/3 Slovenija, Ljubljana, Golovec pri križišču, kjer se odcepi cesta proti observatoriju od ceste med Londonom in Spodnjo Hrušico, pri telovadnici na prostem. Ruderalno rastje na robu ceste. Leg. & det. A. Jakob, 27. 8. 2023. Fotoarhiv avtorja. 9953/3 Slovenija, Ljubljana, Ižanska cesta 1 km južno od križišča z Jurčkovo, ruderalno rastje na bankinah in brežini, pa tudi v obcestnem jarku. Leg. & det. A. Jakob, 1. 9. 2023. Pri Gruberjevem kanalu vrsta uspeva v združbi z mnogimi drugimi ruderalnimi in/ali nekoliko vlagoljubnimi rastlinami, npr. Ballota nigra, Conyza canadensis, Impatiens glandulifera, I. parviflora, Galega officinalis, Sonchus oleraceus, Calystegia sepium, Lactuca serriola, Aethusa cynapium, Torilis japonica, Aegopodium podagraria in Echynocystis lobata. Na Golovcu je tvorila sestoj z vrstami Lycopus europaeus, Aegopodium podagraria, Festuca gigantea in Pteridium aquilinum, ob Ižanski cesti pa v več različnih združbah, najbolj pogosto med redkim in košenim trstom (Phragmites australis) na robu obcestnega kanala. 3.2 Rezultati revizije v herbarijih LJS in LJU V času revizije v nobenem od herbarijev ni bilo primerka, ki bi bil določen kot D. strigosus, zato smo pregledali nabirke podobne vrste, torej D. pilosus. V herbariju LJS je samo ena in pravilno določena pola D. pilosus, v herbariju LJU je bilo 10 pol, določenih kot D. pilosus, od tega jih je bilo devet določenih pravilno (Priloga), za eno polo pa se je izkazalo, da gre v resnici za vrsto D. strigosus: 9953/3 Carniolia. Ljubljana. Ad ripam fluvii Ljubljanica dextram in vicinitate Horti botanici Labacensis!, 17. VIII. 1926. Legit Dr. Fr. Dolšak. Pola, ki pripada vrsti D. strigosus iz herbarija LJU, je zelo zanimiva, saj predstavlja prvi podatek (sub)spontanega uspevanja te vrste v Sloveniji. Primerek je nabral Dolšak l. 1926 v 6 A. Jakob: Ostra ščetica (Dipsacus strigosus Willd. ex Roem. et Schult.) ... okolici Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Ker so vse štiri novoodkrite lokalitete ostre ščetice zelo blizu Dolšakovega nahajališča, je verjetno, da se ta ista populacija ohranja in se počasi širi vzdolž Ljubljanice in njenih pritokov, verjetno pa tudi s sprehajalci ali stroji za urejanje cest. Zaradi lokacije Dolšakove najdbe v bližini botaničnega vrta bi lahko sklepali, da je vrsta prišla v naravno okolje od tod, vendar naj vrste v Botaničnem vrtu v Dolšakovem času ne bi gojili, niti niso gojili dlakave ščetice, v Index seminum se ostra ščetica pojavi šele leta 2017, dlakava pa 1999 (Makše, pers. comm.). Vprašanje, od kod je ostra ščetica prišla k nam, tako ostaja odprto. Tudi sicer ni povsem jasno, kako se ostra ščetica razširja po Evropi; po lastnostih njenih rožk je pričakovana povprečna razdalja disperzije rožke 1–5 m, saj nimajo posebnih prilagoditev na kakšen drug način razširjanja in večinoma plodovi le padejo na tla okrog matične rastline (Lososová & al. 2023). Glede na habitat in vzorec razširjanja v Ljubljani pa je verjetno, da se razširja na daljše razdalje vsaj še z vodnim tokom, morda ornitohorno, izključeno pa ni niti nenamerno razširjanje prek človeških aktivnosti, npr. v blatu na čevljih sprehajalcev in delovnih strojih. 3.3 Razlikovalni znaki med vrstama Dipsacus strigosus in D. pilosus ter določevalni ključ Vrsta D. strigosus se od D. pilosus najbolj očitno loči po večjih socvetjih (Slika 2) in rumenozelenih prašnicah (Štěpánek 2019, Štěpánek & Holub 1997). D. strigosus je sicer v vseh pogledih večja rastlina od dlakave, a se razen v znakih socvetja mere obeh vrst široko prekrivajo. Znaki in razlike so natančno opisani v spodnjem določevalnem ključu. Poleg dolžine krovnih listov so pomembni znaki še zažetost na prehodu med ploskvijo in konico krovnega lista cveta (pri dlakavi izrazito zažet prehod, pri ostri prehod postopen), razmerje med dolžino konice in ploskve krovnih listov (pri dlakavi je konica dolga toliko kot ploskev, zato je zažetek približno na sredini, pri ostri je konica daljša od ploskve, zato zažetek v spodnji polovici), dlakavost (pri dlakavi so ščetinaste dlake prisotne skoraj do vrha krovnega lista, zato približno dosegajo in presegajo konico krovnega lista, pri ostri so dlake omejene na spodnji 2/3 krovnega lista). Dodaten terenski znak po opažanjih avtorja je, da so pri dlakavi ščetici ščetine in stebelne bodice mehkejše in manj bodeče kot pri ostri ščetici, zato je rastlina manj izrazito raskava, pri ostri pa so trde, krhke in se rade odlomijo v koži, zato je rastlina izrazito raskava in bodeča. V literaturi je večkrat omenjena podobnost ostre ščetice z dlakavo, zato obstaja velika možnost,da je bila vrsta vsaj na nekaterih nahajališčih spregledana oziroma zamenjana za domorodno dlakavo ščetico. V necvetočem stanju je treba biti pozoren na znake na krovnih listih (Slika 1). Ključ za rod Dipsacus v Sloveniji (povzeto po Bomble 2020, Štěpánek 2019, Fischer & al. 2008, Ahrens 2007, Martinčič & al. 2007, Štěpánek & Holub 1997): Dipsacus L. – ščetica Meritve krovnih listov je najbolje opraviti na najvišjih, srednjih socvetjih na vrhu glavnega stebla in največjih vej. Stranska socvetja in socvetja na manjših vejah so pogosto manjša, pri obeh vrstah. 1. Vsaj spodnji stebelni listi očitno pecljati, pri dnu zoženi, čisto pri dnu lahko globoko deljeni ali sestavljeni, z 1–2 paroma lističev, ki so mnogo manjši od končnega segmenta (izrazito lirasti), socvetje vedno oblasto, cvetovi vedno beli ali rumenkasti ............................... 2 Hladnikia 54: 3–13 (2024) 7 Vsi stebelni listi sedeči, zgornji paroma zrasli v vrček, celi ali pernato deljeni po celi dol- žini, socvetje navadno valjasto, pri slabo razvitih rastlinah včasih oblasto, cve- tovi beli ali rožnati .......................................................................................................... 3 2. Socvetje po odcvetu široko 10–20 (25) mm. Krovni listi dolgi do 13 mm, cvetove komaj presegajo, približno na sredini naglo zoženi v konico, ki je ščetinasta po vsej dolžini (vsaj do 4/5 dolžine), ščetine dosegajo ali presegajo konico krovnega lista (Slika 1, levo). Prašnice temnovijolične, venec bel. Rastlina visoka 80–120 (200) cm ............ D. pilosus Socvetje po odcvetu široko 25–40 mm. Krovni listi dolgi 15–20 mm, cvetove očitno presegajo, že v spodnji polovici se polagoma zožujejo v konico, ki ima ščetine le v spodnji polovici (ali do 2/3), zato ščetine nikoli ne dosegajo konice krovnega lista (Slika 1, desno). Prašnice rumenkastozelene, venec bel do rumenkastozelen. Rastlina visoka 80–200 (250) cm ........................................................................................... D. strigosus 3. Listi bolj ali manj celi, po robu goli, najdaljši podporni listi socvetja dolgi toliko kot socvetje ali daljši, cvetovi običajno rožnati .................................................. D. fullonum Listi očitno krpati do pernato deljeni, po robu ščetinasti, najdaljši podporni listi socvetja krajši od socvetja, cvetovi beli .......................................................................... D. laciniatus Slika 1: Krovni listi vrst Dipsacus pilosus (levo) in D. strigosus (desno). Fotografiji sta povzeti po Ahrens (2007, avtor slik: Bitter, G.), skici pa iz Rothmaler (2002). Figure 1: Bracts of Dipsacus pilosus (left) and D. strigosus (right). Photographs after Ahrens (2007, author: Bitter, G.), the drawings: Rothmaler (2002). 8 A. Jakob: Ostra ščetica (Dipsacus strigosus Willd. ex Roem. et Schult.) ... Slika 2: Socvetje D. pilosus (levo) in D. strigosus (desno). Merilce: 10 mm. Foto: A. Jakob Figure 2: The inflorescences of D. pilosus (left) and D. strigosus (right). Scale bar: 10 mm. Photo: A. Jakob. Slika 3: Prikaz razširjenosti vrst Dipsacus pilosus (krožci: rdeči – nerevidirani podatki iz FloVegSi (Seliškar 2003, viri podatkov: Jogan & al. 2001, Dakskobler 2005, Anderle 2023), črni – revidirano, herbarij LJU in LJS) in D. strigosus (trikotniki: zeleni – nova nahajališča, rdeče-rumeni – historično nahajališče (Dolšak, LJU). Fitogeografska delitev po Wraber (1969). Desno: razširjenost vrst v Ljubljani. Figure 3: Distribution map of Dipsacus pilosus (circles: red – unrevised data from FloVegSi (Seliškar 2003, data from: Jogan & al. 2001, Dakskobler 2005, Anderle 2023), black – revised data from herbaria LJU in LJS) and D. strigosus (triangles: green – new localities, red and yellow – historical locality (Dolšak, LJU). Right: distribution in Ljubljana. Hladnikia 54: 3–13 (2024) 9 3.4 Razširjenost vrst D. strigosus in D. pilosus v Sloveniji Slika 3 prikazuje znano razširjenost vrst D. strigosus in D. pilosus v Sloveniji, s posebnim ozirom na fitogeografske regije (Wraber 1969). D. pilosus je raztreseno razširjena po in ob vlažnih gozdovih, predvsem na meji med alpsko, predalpsko in subpanonsko fitogeografsko regijo. Povsem manjka v dinarski, v submediteranski se pojavlja samo v Posočju in v preddinarski regiji na Gorjancih. Vrsta D. strigosus je trenutno znana samo iz Ljubljane. Podobno kot drugod po Evropi (Štěpánek 2019, Štěpánek & Holub 1997) se tudi ta vrsta pojavlja na vlažnih rastiščih, a običajno na bolj ruderalnih kot dlakava. Temu ustrezajo tudi nova nahajališča v Sloveniji, ki so vsa v bolj ali manj antropogenih habitatih. Zaenkrat je videti, da vrsta D. strigosus pri nas še ne izkazuje invazivnosti, saj se je v sto letih razširila le 2 km proč od prve trenutno znane lokacije. Na dveh lokacijah ob Ižanski cesti je po nekaj primerkov te ščetice v družbi z običajnim obcestnim rastjem, na Golovcu je leta 2024 ni bilo več najti, le na nahajališču ob Gruberjevem kanalu vrsta kaže potencial za možnost ekspanzivnega širjenja, sploh ob grobih poseg v naravna in polnaravna okolja. Tu je bila vrsta verjetno zaznana tudi med kartiranjem urbane flore Ljubljane l. 2015 (Jogan & al. 2015), a je bila takrat napačno določena za dlakavo ščetico. Na mestu, kjer sem našel ščetico l. 2015, sem iskal vrsto še v letih 2019, 2020, 2021 in 2022, a je nisem našel. Leta 2023 so se ščetice ob Grubarjem kanalu spet pojavile; tokrat zanesljivo D. strigosus in ne D. pilosus. Ker gre za povsem isto lokaliteto na istem odseku drevoreda ob kolesarski stezi, je velika verjetnost, da je bila l. 2015 ob popisu ščetica napačno določena zaradi podobnosti in ker vrsta takrat v Sloveniji še ni bila znana. Po posegih na bregu Gruberjevega kanala v letih 2022 in še posebej 2023 se je na tem mestu ostra ščetica močno razširila, populacija je štela l. 2023 peščico osebkov (manj kot deset), l. 2024 po večjem poseku pa več kot sto, vendar obstaja le majhna verjetnost, da se bo populacija ohranila v takem obsegu kot tega leta tudi v prihodnje, saj jo bodo v nekaj letih prerasla drevesa (zaradi precej nepremišljenih posegov sicer ravno tako tujerodna robinija namesto brestov in topolov, ki so rasli na tem mestu prej). Zaradi zasenčenosti rastišča je ostra ščetica verjetno izginila tudi na Golovcu oz. se je tam pojavila le prehodno, morda zanesena na čevljih sprehajalcev ali kakšnem stroju, s katerim so urejali tamkajšnjo makadamsko cesto. 4 SUMMARY Dipsacus strigosus is native from the Carpathian Mountains of eastern Slovakia to southern Russia and the Caucasus. At first sight, it looks similar to the hairy brushtail (D. pilosus), which is native in Slovenia, but smaller. During late summer 2023, the author of this article found some unusually large pale flowered Dipsacus plants in ruderal sites in S Ljubljana and identified them as Dipsacus strigosus, which has not been known in the Slovenian flora so far. For now, 4 localities of the species were discovered, all in southern Ljubljana. In the region, the species is also present in Austria (Fischer & al. 2008) and Hungary (Bartha & al. 2015, Wirth & Csiky 2019), discovered in both countries only in the 21st century. In herbaria LJU and LJS, there was no material under the name D. strigosus, so we checked the herbarium sheets of morphologically similar D. pilosus, which is scattered and not very common in the Slovenia. In LJS, the only plant was identified correctly, but in LJU, we found a herbarium sheet of F. Dolšak, with D. strigosus plants, collected on 17. 8. 10 A. Jakob: Ostra ščetica (Dipsacus strigosus Willd. ex Roem. et Schult.) ... 1926, identified as D. pilosus, also from S Ljubljana (»Carniolia. Ljubljana. Ad ripam fluvii Ljubljanica dextram in vicinitate Horti botanici Labacensis!«). We suspected that the species had escaped from the University Botanic Gardens Ljubljana, but we were informed that the species would not be cultivated in the Garden until much later (Makše, pers. comm.). We believe more findings of D. strigosus in Slovenia will accumulate, now that we have alerted the botanical community to the presence of this plant in our territory. Primarily, it should be looked for in moist ruderal habitats, where populations of D. pilosus are known to occur. We present distributional data for both species in the updated distribution map (data from LJU and FloVegSi data base at Jovan Hadži Institute of Biology, ZRC SAZU; Figure 3). We also composed identification key for all Dipsacus species occuring in Slovenia. Below, we provide a snippet of the key, summarising the differences between the similar species D. pilosus and D. strigosus (see also Figures 1 and 2): 1. Inflorescence 10–20 (25) mm wide. Flower bracts up to 13 mm long, barely surpassing the flowers, abruptly tapering to apex, which is bristly throughout (at least 4/5 of its length), the bristles reaching or surpassing the tip of the bracts (Fig. 1, left). Anthers dark purple, corolla white. Plant 80–120 (200) cm tall .............................................. D. pilosus 1.* Inflorescence 25–40 mm wide after flowering, bracts 15–20 mm long, apparently exceeding the flowers, gradually tapering to apex, which has bristles only in the lower half (or up to 2/3), so that the bristles never reach the tip of the bracts (Fig. 2, right). Anthers yellowish green, corolla white to yellowish green. Plant 80–200 (250) cm tall .... ........................................................................................................................ D. strigosus 5 ZAHVALA Zahvala velja dr. Bavconu in ga. Makše iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani za posredovane informacije o zgodovini ščetic v botaničnem vrtu. Zahvala velja tudi dr. Dakskoblerju za koristne komentarje in dovoljenje za objavo podatkov ter dr. Vrešu za pomoč pri uporabi podatkovne baze FloVegSi in za spodbudo pri objavi najdbe. Posebej se zahvaljujem tudi dr. Bačič za vso pomoč pri urejanju članka, reviziji materiala in plodni in koristni diskusiji ob tem. 6 LITERATURA Ahrens, W., 2007: Zur Unterscheidung von Dipsacus pilosus L. und Dipsacus strigosus Willdenow ex Römer et Schultes. Mitt. Florist. Kart. Sachsen-Anhalt 12: 71–75. Anderle, B., 2023: Pregled razširjenosti praprotnic in semenk na Gorenjskem. Samozaložba, Hraše. 604 pp. Bartha, D., Király, G., Schmidt, D., Tiborcz, V., Barina, Z., Csiky, J., Jakab, G., Lesku, B., Schmotzer, A., Videki, R., Vojtkó, A. & Zólyomi, S., 2015: Magyarország edényes növényfajainak elterjedési atlasza / Distribution atlas of vascular plants of Hungary (1st ed.). Nyugat-magyarországi Egyetem Kiadó / University of West Hungary press, Sopron. Hladnikia 54: 3–13 (2024) 11 Bomble, F. W., 2020: Dipsacus pilosus, Behaarte Karde und Dipsacus strigosus, Schlanke Karde (Caprifoliaceae). Jahrbuch Bochumer Botanischer Verein 11: 297–305. Cannon, J. F. M., 1976: Dipsacus. In: T. G. Tutin, V. H. Heywood, N. A. Burges, D. M. Moore, D. H. Valentine, S. M. Walters & D. A. Webb (eds.): Flora Europaea, 1st ed., Vol. 4. Cambridge university press, Cambridge. pp. 58–59 Chase, M. W., Christenhusz, M. J. M., Fay, M. F., Byng, J. W., Judd, W. S., Soltis, D. E., Mabberley, D. J., Sennikov, A. N., Soltis, P. S., Stevens, P. F., Briggs, B., Brockington, S., Chautems, A., Clark, J. C., Conran, J., Haston, E., Möller, M., Moore, M., Olmstead, R. & Weber, A., 2016: An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG IV. Botanical Journal of the Linnean Society 181(1): 1–20. Dakskobler I., 2005: Rastlinstvo in rastje (flora in vegetacija) Baške doline (zahodna Slovenija) = Flora and vegetation of the Bača Valley (western Slovenia). Razprave IV. razreda SAZU XLVI: 5–59. Dolan, R. W., 2021: First report of yellow-flowered teasel, Dipsacus strigosus Willd. ex Roem. & Schult. (Dipsacaceae) in Indiana, a North American record. Proceedings of the Indiana Academy of Science 1(130): 32–34. Domina, G. (2017+): Dipsacaceae. – In: Euro+Med Plantbase - the information resource for Euro-Mediterranean plant diversity. https://europlusmed.org/cdm_dataportal/ taxon/4a823ff2-d12c-4254-891c-78ca6986adcf Dostop 27. 9. 2024 Fischer, M. A., K. Oswald & Adler, W., 2008: Exkursionsflora für Österreich, Liechtenstein und Südtirol. Land Oberösterreich, Biologiezentrum der OÖ. Landesmuseen, Linz Henderson I. F., Henderson W. D. & Kenneth J. H., 1963: A dictionary of biological terms. Princeton: D. van Nostrand Company, Inc. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc-Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Miklavž na Dravskem polju, CKFF. Jogan, N., S. Strgulc Krajšek & M. Bačič, 2015: Popis flore znotraj obvoznice mesta Ljubljana s poudarkom na tujerodnih invazivnih rastlinskih vrstah: končno poročilo o izvedbi projektne naloge. Ljubljana. 70 str. Lososová Z., Axmanová I., Chytrý M., Midolo G., Abdulhak S., Karger D.N., Renaud J., Van Es J., Vittoz P. & Thuiller W., 2023: Seed dispersal distance classes and dispersal modes for the European flora. Global Ecology and Biogeography 32(9): 1485–1494. Wraber, T., 2007: Dipsacus. In: Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B., Ravnik, V., Frajman, B., Strgulc Krajšek, S., Trčak, B., Bačič, T., Fischer, M. A., Eler, K., & Surina, B., 2007: Mala Flora Slovenije (4th ed.). Tehniška založba Slovenije, Ljubljana Mayer, E., 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela (Opera) 5, IV. razr. SAZU, Ljubljana. 427 pp. Nikolić, T., 2019: Flora Croatica (Vols. 1–4). ALFA, Zagreb. Pignatti, S., 2018: Flora d’Italia, Vol. 3: Edagricole, Milano Pladias – Database of the Czech Flora and Vegetation. 2014-2024: Dipsacus strigosus. https://pladias.cz/en/taxon/overview/Dipsacus%20strigosus. Dostop: 15. 11. 2024 Rothmaler, W., E. J. Jäger & Werner, K., 2002: Exkursionsflora von Deutschland, (9th ed., Vol. 4) Gefäßpflanzen: Kritischer Band (9th ed., Vol. 4). Spektrum, Heidelberg Berlin. 12 A. Jakob: Ostra ščetica (Dipsacus strigosus Willd. ex Roem. et Schult.) ... Seliškar, T., Vreš, B. & Seliškar, A., 2003: FloVegSi. Računalniški program za vnos in obdelavo bioloških podatkov. Ljubljana. Štěpánek, J. & Holub, J., 1997: Virga, Dipsacus. In: B. Slavík (ed.): Květena České Republiky, 1st ed., Vol. 5. Academia, Praha. pp. 530–535 Štěpánek J., 2019: Dipsacus. In: Z. Kaplan, J. Danihelka, J. jun. Chrtek, J. Kirschner, K. Kubát, M. Štech, & Štěpánek J. (eds.): Klíč ke květeně České Republiky [Key to the flora of the Czech Republic] Academia, Praha. pp. 948–949 Trpin, D. & B. Vreš, 1995: Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice. ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 143 pp. Verloove, F., 2012: Dipsacus strigosus found in Belgium and possibly overlooked. Manual of the Alien Plants of Belgium. https://alienplantsbelgium.myspecies.info/ content/dipsacus-strigosus-found-belgium-and-possibly-overlooked, dostop 15. 10. 2024. Wirth, T., & Csiky, J., 2019: Occurrence of Dipsacus strigosus (Caprifoliaceae) in Hungary. Studia Botanica Hungarica 50(2): 357–364. Wraber, M., 1969: Pflanzensoziologische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17(1–6): 176–199 7 PRILOGA Dipsacus pilosus – specimina visa 0052/2 Slovenija: Ljubljansko barje, Vnanje Gorice, ob makadamski cesti J od Griča, leg. & det. S. Strgulc Krajšek, 19. 8. 2020. LJU 10147070 0258/1 Slovenija: Gorjanci, Šentjernej, Javorovec, Strmec, gozdna poseka ob gozdni cesti, leg. & det. B. Trčak, 1. 8. 2001 /Raziskovalni tabor študentov biologije, Semič 01/ LJU 10130825 9463/1 Slovenija: Prekmurje: Bistrica, in fruticetis, solo calcareo, cca 160 m s. m., leg. & det. E. Mayer, 8. 1949. LJU 10137727 9654/3 Slovenija: Dolina Lučnice, Podvolovjek, desni breg, Riharjevi potoki, stara ravnina, zarasla s sivo jelšo, 850 m. Leg. & det. M. Wraber, 8. 10. 1968. LJU 10137731 9657/2 Slovenija: Vitanje, ob Hudinji v Socki, 440 m n. m., leg. & det. Z. Keglevič, 12. 8. 1985 /Z. Keglevič: Flora Paškega Kozjaka in Stenice (diplomska naloga, Ljubljana, 1986)/ LJU 10137730 9660/3 Slovenija, Haloze: Jelovec pri Makolah, v grmiščih ob potoku Jelovščica; peščenjak, 280 m, leg. & det. Franc Batič, 22. 8. 1983, LJU 10137729 9660/4 Slovenija, Haloze, Podlehnik, Dolena, okolica kmetije Golob; magnocaricetum (visoke steblike), leg & det. B. Frajman (RŠTB Videm), 16. 7. 2002. LJU 10143030 9760/4 Carniolia. In fruticosis humidis ad ripam fluvii Sorica prope pagnum Zali Log; 530 m; leg. & det. Fr. Dolšak, 23. 7. 1935 /Flora Carniolica Herbarium Dr. F. Dolšak (1877–1941) LJU 10137733 9848/4 Slovenija: Primorsko: Bača prope Modrej in fruticetis, solo calcareo, cca 200 m s. m., leg. & det. E. Mayer, 23. 8. 1954. LJU 10137728 9850/2 Slovenija: Zali log (Selška dolina), ob poti, peščenec, 550 m s. m., leg. & det. M. Zalokar, 8. 9. 1933. LJU 10137726 Hladnikia 54: 3–13 (2024) 13 9959/2 Slovenija, Štajerska, dolina potoka Dupla med zaselkoma Ješovec pri Kozjem in Socko pri Podsredi, ob gozdni cesti (nasipan gramoz), obrežje potoka. 280 m n.m., leg. & det. B. Vreš, B. Dolinar & T. Čelik, 25. 7. 2028. LJS 12444 Doslej neobjavljena nahajališča Dipsacus pilosus, upoštevana na Sliki 3 : 9849/1 Slovenija, Primorska, vznožje Široke drage nasproti železniške postaje Grahovo ob Bači, 250 m n. m., steblikovje. Det. I. Dakskobler, 1. 9. 2024. (prvič objavljeno, zgolj kvadrant, v Dakskobler, 2005) 9947/2 Slovenija, Primorska, Ajba, desni breg Soče pod železniškim mostom, 95 m n. m., precej ruderalno, visoke steblike ob robu vrbovja. Det. I. Dakskobler, 11. 10. 2012, avtorjeve fotografije. 9948/1 Slovenija, Primorska, Avče, Avšček, Gorenji Avšček, pri Gorjupu, 220 m n. m., ruderalno rastišče pri opuščeni domačiji. Det. I. Dakskobler, 3. 3. 2019. 9959/2 Slovenija, Štajerska, dolina potoka Dupla med zaselkoma Ješovec pri Kozjem in Socko pri Posredi. Vreš, Dolinar, Čelik, 25. 7. 2018 in Slovenija, Štajerska, Ješovec pri Kozjem, obrežje v soteski potoka Dupla. Det. Vreš, Dolinar & Čelik, 25. 7. 2018 Notulae ad floram Sloveniae14 Notulae ad floram Sloveniae Platanthera bifolia subsp. graciliflora Bisse. Prva najdba zanimive podvrste dvolistnega vimenjaka na Bloški planoti First record of interesting subspecies of Platanthera bifolia on Bloška planota, Slovenia 0253/1 (33T VL66) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Runarsko, travniki SZ od vasi nad potokom Runarščica. 750 m n. m. Leg & det. B. Dolinar, 23. 6. 2024, UTM Y: 464074; UTM X: 5070500 (avtorjeve fotografije). Pri popisu rastlinskih vrst na Bloški planoti (Vreš & al. 2013) sem opazil dvolistni vimenjak, ki je imel zelo majhne cvetove (slika 1). Fotografiral sem ga in sliko objavil v knjigi Kukavičevke v Sloveniji (Dolinar 2015), v poglavju, kjer sem predstavil kukavičevke z raznimi nepravilnostmi v sami zgradbi rastline. Po izidu knjige mi je J. Kosec sporočil, da bi dvolistni vimenjak na fotografiji lahko bila podvrsta P. bifolia subsp. graciliflora. Zato sem se 23. junija 2024 ponovno odpravil na Bloško planoto, severno od vasi Runarsko, in na vlažnem travniku ob poto- ku Runarščica našel dokaj veliko populacijo (približno 15 rastlin) te kukavičevke. Ker so v bližini na robu gozda uspevali tudi posa- mezni primerki tipske podvrste (P. bifolia subsp. bifolia), sem opazil očitno razliko med rastlinami. Medtem ko so bili primerki tipske podvrste šele na začetku cvetenja, so majhnocvetne rastline imele v socvetju že do vrha odprte cvetove. Slika 1: Socvetje podvrste Platanthera bifolia subsp. graciliflora (Bloška planota). Figure 1: Inflorescence of Platanthera bifolia subsp. graciliflora (Bloška planota) Hladnikia 54: 14–67 (2024) 15 Podvrsta dvolistnega vimenjaka P. bi- folia subsp. graciliflora se že po višini raz- ločno razlikuje od dvolistnega vimenjaka (P. bifolia subsp. bifolia). Je nižja in ima kratko socvetje. Če rastline podrobno pogledamo, pri njih opazimo manjše cvetove, s kratkimi zunanjimi cvetnimi listi. Oba notranja cve- tna lista sta enako dolga kot medena ustna, ki je izrazito široka in kratka. Butler (1986) navaja, da podvrsta gra- ciliflora uspeva na kislih območjih, revnih s hranili. Raste v nižinah okoli Severnega in Baltskega morja. Delforge (2006) piše, da se ta vimenjak pojavlja redko in lokalno od Belgije in Britanskih otokov do severne Skandinavije. To podvrsto dvolistnega vi- menjaka sta navedla tudi Foelsche & Jake- ly (2014) za Istro. Opisujeta, da je rastlina visoka od 10 do 25 cm, medena ustna je ši- roka in skoraj polovico krajša kot pri tipski podvrsti (slika 2). Ostroga je dolga od 12 do 20 mm. Tudi ta avtorja sta opazila, da pod- vrsta cveti dva tedna pred tipsko podvrsto. Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah Slovenije (Anon. 2004) varuje vse predstavnice družine orhidej in s tem tudi to podvrsto dvolistnega vimenja- ka. Ker rastlina še nima slovenskega imena, predlagam, da jo, glede na velikost cvetov, imenujemo majhnocvetni vimenjak. Slika 2: Zgoraj Platanthera bifolia subsp. bifolia in spodaj P. bifolia subsp. graciliflora. Figure 2: Platanthera bifolia subsp. bifolia (above) and P. bifolia subsp. graciliflora (below). ZAHVALA Zahvaljujem se dr. Branku Vrešu za koristne pripombe in pomoč pri pisanju notice. Notulae ad floram Sloveniae16 LITERATURA Anonymous, 2004: Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Uradni list RS, št. 46/04. Buttler, K. P., 1986: Steinbachs Naturfuerer Orchideen, Mosaik Verlag GmbH, Muenchen: 54 pp. Delforge, P., 2006: Orchids of Europe North Africa and the Middle East. London, A&C Black: 141 pp. Dolinar, B., 2015: Kukavičevke v Sloveniji. Pipinova knjiga, Podsmreka. p. 176. Foelsche, W. & D. Jakely, 2014: Orchidaceae Juss. In: Rottensteiner, W. K.: Exkursionsflora für Istrien. Naturwissenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt. 616–637 pp. Vreš, B., B. Dolinar & A. Seliškar, 2013: Pregled flore Bloške planote (Notranjska, Slovenija). Folia biologica et geologica 54 (2): 215–246. Branko Dolinar Himantoglossum adriaticum H. Baumann Nova nahajališča varstveno pomembne vrste na Primorskem in Notranjskem New localities of species of conservation concern in the Primorska and Notranjska region 0047/2 (UTM 33TUL99) Slovenija, Primorska, Kromberk, pri gostišču Kekec, cestna brežina, 316 m n. m.; ob cesti proti Bonetovščam, gozdni rob, na štirih različnih krajih, okoli 315 m do 320 m n. m., preglednica 1, popisi 8–12. Det. I. Dakskobler, 23. 5. 2024, avtorjeve fotografije. Nova nahajališča v že znanem kvadrantu (Dolinar 2010). 0048/1 (UTM 33TUL99) Slovenija, Primorska, Kromberk, Bonetovšče, Zagrad, Krašče, travniki, mejice in cestna brežina (popisi 5–7 v preglednici 1), na več krajih, od 330 m do 375 m n. m. Det. I. Dakskobler, 6. 5 in 25. 5. 2016 in 23. 5. 2024, avtorjeve fotografije. Nova nahajališča v že znanem kvadrantu (Jogan & al. 2001). 0149/2 (UTM 33TVL17) Slovenija, Primorska, Vipavska dolina, Vrhpolje (Vipava), ob vinogradu severozahodno od naselja, 137 m n. m. Det. I. Breščak, 3. 6. 2019, avtoričine fotografije, nahajališče je žal uničeno (glej tudi Breščak & Ferjančič 2023). 0149/2 (UTM 33TVL18) Slovenija, Primorska, Vipavska dolina, Budanje, jugozahodno od naselja, dolina Zelenega potoka jugozahodno od vasi Budanje, travnik ob vinogradu, 125 m n. m. Leg. D. Ferjančič, det. I. Breščak, 25. 5. 2020, fotografije določevalke (glej tudi Breščak & Ferjančič 2023). 0252/1 (UTM 33TVL47) Slovenija, Notranjska, Cerkniško polje, Dolenja vas (Cerknica), JZ od vasi, v grmovju ob cesti proti Rakovemu Škocjanu, 568 m n. m. Det. T. Schein, 1. 6. 2016, potrdil B. Dolinar, 5. 6. 2016, fotografije avtorjev. Hladnikia 54: 14–67 (2024) 17 0252/4 (UTM 33T VL56) Slovenija, Notranjska, Stari trg pri Ložu, Ulaka, cestna brežina proti spomeniku na Ulaki, 661 m n. m. Det. T. Schein, 2. 6. 2018, potrdil B. Dolinar, 10. 6. 2018, fotografije avtorjev. 0350/1 (UTM 33T VL25) Slovenija, Primorska, Divača, Brežec pri Divači, travnik s posameznimi grmi, 427 m n. m. Det. S. Tepeh & F. Poljšak, 9. 6. 2018, fotografije avtorjev. 0351/1 (UTM 33TVL45) Slovenija, Primorska, Klenik (Pivka), travnik s posameznimi grmi ob makadamski cesti Klenik – Palčje, 586 m n. m. Det. E. in Š. Koblar Habič, 11. 6. 2021, potrdila F. Poljšak in B. Dolinar, 27. 5. 2022, fotografije avtorjev. 0448/2 (UTM 33TVL4) Slovenija, Primorska, Istra, Tinjan, travnik ob cesti proti Tinjanu, za odcepom proti vasi Slatine, 369 m n. m. Det. S. Tepeh, 16. 5. 2022, novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Jogan & al. 2001). 0449/1 (UTM 33TVL14) Slovenija, Primorska, Podgorski Kras, severovzhodno od vasi Kastelec, ob makadamski cesti, suho kamnito travišče, 410 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 16. 4. 2011, novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Jogan & al. 2001). 0449/1 (UTM 33TVL14) Slovenija, Primorska, Istra, okolica Črnega Kala, severno od zaselka Katinara, okolica spomenika padlim partizanom, suho travišče, 180 m n. m. Det. D. Kosič & J. M. Kocjan, 1. 5. 2019, novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Jogan & al. 2001). 0449/1 (UTM 33TVL14) Slovenija, Primorska, Istra, Osp, flišna pokrajina (nanosi Osapske reke) zahodno od vasi, 30 m n. m., gmajna, gozdiči med travniki, popis št. 2 v preglednici 1. Det. I. Dakskobler & T. Grebenc, 19. 5. 2009, fotografije avtorjev, novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Jogan & al. 2001). 0449/1 (UTM 33TVL14) Slovenija, Primorska, Istra, Ocizla, suh travnik med cesto in vinogradom, 445 m n. m. Det. I. Dakskobler, 28. 5. 2024; travniki in travnate terase pri in v bližnji okolici cerkvi sv. Marije Magdalene, na precej krajih, okoli 415 m do 430 m n. m. Det. I. Dakskobler, 17. 5. 2018 in 28. 5. 2024, novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Jogan & al. 2001). 0449/1 (UTM 33TVL14) Slovenija, Primorska, Istra, Beka, ob cesti pod vasjo, 395 m n. m. gozdni rob, grmišče, popis št. 3 v preglednici 1. Det. I. Dakskobler, 5. 6. 2024; zahodno od Beke, Griža, nad začetkom grape na desnem bregu, 395 m n. m., kamnito travišče, popis št. 4 v preglednici 1. Det. I. Dakskobler, 5. 6. 2024, novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Jogan & al. 2001). 0449/1 (UTM 33TVL14) Slovenija, Primorska, Istra, Kastelec, cestna brežina ob cesti proti Črnotičam, 341 m n. m. Det. B. Dolinar, 25. 5. 2017, novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Jogan & al. 2001). 0449/2 (UTM 33TVL24) Slovenija, Primorska, Brkini, Matarsko podolje: Rožice, JZ od vasi Rožice, 508 m n. m. Det. B. Vreš & J. Verbič, 29. 5. 2014 in 31. 5. 2016; Rožice, travnik, kolovoz, 520 m n. m, Det. I. Dakskobler, B. Vreš, S. Behrič, 1. 6. 2017; pri Rožicah, travniki na različnih lokacijah, okoli 500 do 520 m n. m. Det. I. Dakskobler, 3. 6. 2019, 2. 6. 2022, 1. 6. 2023, 28. 5. 2024. 0449/2 (UTM 33TVL14) Slovenija, Primorska, Petrinje, travnik vzhodno od naselja, 408 m n. m. Det. B. Dolinar, 1. 6. 2014; Klanec pri Kozini, travnik južno od zaselka, 445 m n. m. Det. B. Dolinar, 4. 5. 2014; Klanec pri Kozini, travišče JV od vzpetine Grič, 454 m n. m. Det. B. Dolinar, 1. 6. 2014, avtorjeve fotografije. Notulae ad floram Sloveniae18 0449/3 (UTM 33TVL14) Slovenija, Primorska, Kraški rob, Bezovica, Sv. Marija – Sv. Apolonija, jugozahodno od vasi Bezovica, na južni strani železniške proge, suho košeno travišče, 100 m n. m. Det. B. Dolinar, J. Kosec & J. M. Kocjan, 21. 5. 2008. 0449/3 (UTM 33TVL13) Slovenija, Primorska, Istra, v naselju Gračišče, suh travnat rob, 320 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 9. 5. 2009. 0449/3 (UTM 33TVL14) Slovenija, Primorska, Istra, Dvori, travnik vzhodno od vasi pod gostilno Mohoreč, 344 m n. m. Det. B. Dolinar, 17. 5. 2016. 0449/3 (UTM 33TVL14) Slovenija, Primorska, Istra, Hrastovlje, Rižana, izvir Rižane, skalnato območje, 75 m n. m. Det. B. Dolinar, 16. 5. 2011; izvir Rižane, vlažen travnik ob izviru, 76 m n. m. Det. B. Dolinar, 16. 5. 2011 in 18. 5. 2014; travnik ob cerkvi sv. Marije, 69 m n. m. Det. B. Dolinar, 25. 5. 2017; SV od izvira Rižane, travnik s posameznimi grmi, 79 m n. m. Det. B. Dolinar, 25. 5. 2017. 0449/3 (UTM 33TVL14) Slovenija, Primorska, Istra, Kubed, ob cesti nad pokopališčem, 288 m n. m. Det. B. Dolinar, 10. 5. 2015. 0449/3 (UTM 33TVL14) Slovenija, Primorska, Kraški rob, Podpeč, 350 m n. m., suho travišče. Det. B. Dolinar, 14. 5. 2008. 0449/3 (UTM 33TVL03) Slovenija, Primorska, zahodno od vasi Zabavlje, 312 m n. m, travnik s posameznimi grmi. Det. B. Dolinar, 18. 5. 2022. 0449/3 (UTM 33TVL14) Slovenija, Primorska, travnik severovzhodno od vasi Bezovica, 384 m n. m. Det. B. Dolinar & J. Stergaršek, 4. 5. 2014. 0449/4 (UTM 33TVL13) Slovenija, Primorska, Zazid, travnik ob cesti proti Podpeči, 396 m n. m. Det. B. Dolinar, 29. 5. 2011; travišče nad kapelico ob cesti, 405 m n. m. Det. B. Dolinar, 3. 6. 2018, avtorjeve fotografije. 0449/4 (UTM 33TVL14) Slovenija, Primorska, Kraški rob, Brežec pri Podgorju, travniki ob cesti Podpeč-Zazid, 380 m n. m. Det. B. Dolinar, 21. 4. 2012, avtorjeve fotografije. 0450/1 (UTM 33TVL24) Slovenija, Primorska, Brkini, Ritomeče, Belice, travnik, robni del ob cesti, 620 m n. m. Det. I. Dakskobler, V. Babij & M. Reščič, 17. 6. 2020, fotografije avtorjev. 0548/3 (UTM 33TUL93) Slovenija, Primorska, Dragonja, dolina Dragonje, Steničnjak, ob cesti proti cerkvi Sv. Štefana, suho travišče, 25 m n. m. Det. B. Vreš, 31. 5. 2005; pod hribom Dovin, pri razvalini cerkve Sv. Štefana nad Dragonjo, 38 m n. m., suho travišče. Det. B. Vreš, 31. 5. 2005 in B. Dolinar, 1. 6. 2014, fotografije avtorjev. 0548/4 (UTM 33TVL03) Slovenija, Primorska, Istra, Abitanti, ob cesti Gradin-Abitanti. 457 m n. m. Det. B. Dolinar, 19. 5. 2017, avtorjeve fotografije. 0549/2 (UTM 33TVL13) Slovenija, Primorska, Istra, severovzhodno od vasi Movraž, suh travnat rob, 220 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 9. 5. 2009. 0549/2 (UTM 33TVL13) Slovenija, Primorska, Istra, med vasema Movraž in Dvori, suh travnat rob, 200 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 9. 5. 2009. 0549/2 (UTM 33TVL13) Slovenija, Primorska, Istra, okolica Sočerge, vzhodno od vasi Maršiči, zmerno vlažno travišče, 140 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 10. 5. 2009. 0549/2 (UTM 33TVL13) Slovenija, Primorska, Istra, Movraž, ob cesti proti Rakitovcu, gozdni rob, 227 m n. m. Det. B. Dolinar, 18. 5. 2014. 0549/2 (UTM 33TVL13) Slovenija, Primorska, Istra, Movraška vala, Dvori, travnik ob cesti Movraž-Dvori, 169 m n. m. Det. B. Dolinar, 16. 6. 2013. 0549/3 (UTM 33TVL13) Slovenija, Primorska, Istra, pri zaselku Karli, pobočja nad Draškim potokom, ob kolovozu, 240 m n. m. Det. I. Dakskobler & Z. Sadar, 17. 5. 2016, fotografije avtorjev. Hladnikia 54: 14–67 (2024) 19 0549/3 (UTM 33TVL03) Slovenija, Primorska, Istra, Stara Mandrija, Na pesku, suho travišče ob cesti, 455 m n. m. Det. I. Dakskobler & Z. Sadar, 17. 5. 2019, fotografije avtorjev. 0549/3 (UTM 33TVL13) Slovenija, Primorska, Istra, Pregara, južno od zaselka Abrami (sv. Simon), ob kolovozu, suho kamnito travišče, 420 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 10. 5. 2009. 9848/1 (UTM 33TVM1) Slovenija, Primorska, srednja Soška dolina, Modrejce pri Mostu na Soči, prisojno vznožje Bučenice, gozdni rob, grmišče na nekdanji kmetijski površini, 200 m n. m., popis št. 1 v preglednici 1. Det. I. Dakskobler & L. Dakskobler, 22. 5. 2024, fotografije avtorjev (glej tudi Dakskobler, I. & L. Dakskobler 2024). 9947/3 (UTM 33TUL89) Slovenija, Primorska, Goriška brda, Hlevnik, severovzhodno od zaselka Na Krnicah, Bujetov vrh, 240 m n. m., suho travišče. Det. J. M. Kocjan, 23. 5. 2010. Slika 1: Razširjenost jadranske smrdljive kukavice (Himantoglossum adriaticum) v Sloveniji, z novimi nahajališči na Primorskem in Notranjskem (Viri: Jogan & al. 2001, Kavšek 2021, podatkovna baza FoVegSi, Seliškar & al. 2003 in arhiv Janeza Mihaela Kocjana). Figure 1: Distribution of adriatic lizard orchid (Himantoglossum adriaticum) in Slovenia with new localities in the Primorska and Notranjska region (Sources: Jogan & al. 2001, Kavšek 2021, FoVegSi database – Seliškar & al. 2003 and personal archives of Janez Mihael Kocjan). Jadranska smrdljiva kukavica (Himantoglossum adriaticum) je srednjeevropsko- submediteranska vrsta, katere areal sega tudi v pravo Sredozemlje (Evmediteran). Značilna je Notulae ad floram Sloveniae20 za toploljubne gozdne robove iz zveze Geranion sanguinei (Aeschimann & al. 2004: 1134). V zadnjih desetletjih ji v Sloveniji posvečamo povečano pozornost, k čemur je pripomogla tudi njena uvrstitev na seznam evropsko varstveno pomembnih praprotnic in semenk (Kaligarič 2004). Njene podrobne opise, oznako rastišč, stopnjo ogroženosti in razširjenost v Sloveniji in drugod so med drugimi objavili Ravnik (2002), Kaligarič (2004) in Dolinar (2015). V tem obdobju se je precej povečalo število znanih nahajališč, tako na območjih, kjer jih je bilo že od prej znanih največ (jugozahodna in severovzhodna Slovenija), kot tudi v nekaterih drugih slovenskih pokrajinah, kjer so bila znana predvsem ali izključno historična nahajališča (Guček 2010, Kavšek 2013, 2015, 2021, Paušič 2022). V prispevku podajamo nova nahajališča te vrste in njeno pogostnost zlasti na Primorskem in Notranjskem. Nekaterih novih nahajališč v Beli krajini (v treh novih kvadrantih) naša arealna karta (slika 1) še ne vsebuje, ker jih bodo Jernej Kavšek in sodelavci predvidoma objavili v letu 2025 (Kavšek, in litt.). Nahajališča v Posočju in Goriških Brdih Najsevernejše do zdaj znano nahajališče v Posočju je na Tolminskem, na južnem vznožju Bučenice, na skrajni severni meji submediteranskega fitogeografskega območja, na stiku z alpskim fitogeografskim območjem (Dakskobler, I. & L. Dakskobler 2024). Rastišče je vrstno zelo bogat gozdni zastor (Fraxino orni-Ligustretum vulgare nom. prov., določena podobnost s sestoji asociacije Rubo ulmifolii-Ligustretum vulgare), v katerem je drevesna plast le na robu popisne ploskve – popis št. 1 v preglednici 1, cvetel je en primerek. K srednjemu Posočju lahko uvrščamo nahajališča pri Kromberku, na jugozahodnih pobočjih Škabrijela pri zaselku Bonetovšče, vse do gostišča Kekec. S teh nahajališč imamo precej fitocenoloških popisov iz leta 2016, pa tudi novejše potrditve in nove popise iz leta 2024. Jadranska smrdljiva kukavica tu raste na še košenih, vrstno zelo bogatih polsuhih travnikih na flišu in evtričnih rjavih tleh, ki jih kosijo pozno poleti. Ta travišča uvrščamo v asociacijo Danthonio-Scorzoneretum villosae s. lat. Pogosto pa se pri Bonetovščah in pri Kekcu ta kukavica pojavlja tudi na cestnih brežinah (popisi 5–12 v preglednici 1, začasno jih uvrščamo v asociacijo Himantoglosso-Seslerietum autumnalis nom. prov.), ki pa jih pristojne službe običajno kosijo prezgodaj, ko ta kukavica sploh še ne cveti. V Goriških brdih poznamo jadransko smrdljivo kukavico pri dveh krajih, pri Hlevniku in pri Podsabotinu. Nahajališče pri vasi Hlevnik (suho travišče na flišu) ima datum najdbe in zadnje potrditve konec maja 2010 (J. M. Kocjan), nahajališč pri Podsabotinu pa je več: brežina nad cesto proti Šmavru (Štmavru), travnik med cesto in Pevmico (oboje I. Dakskobler, 28. 4. 2008 in 15. 5. 2009), velik vrstno bogat travnik na flišu pod glavno cesto v Brda (B. Vreš, 9. 5. 2008, I. Dakskobler, 15. 5. 2008, B. Dolinar, 20. 5. 2008, I. Dakskobler in B. Vreš, 26. 5. 2008, A. Seliškar & B. Vreš, 7. 5. 2009), V Koncu, travnik nad vinogradom ob državni meji z Italijo (A. Seliškar & B. Vreš, 7. 5. 2009). Zdajšnjega stanja populacije na naštetih nahajališč pri Podsabotinu žal ne poznamo. Popisane travniške združbe smo uvrščali večinoma v asociacijo Danthonio-Scorzoneretum villosae, le travnik med cesto in Pevmico v asociacijo Arrhenatheretum s. lat. Nahajališča v Vipavski dolini Znani sta nam le dve nahajališči, pri vasi Vrhpolje in pri vasi Budanje, pri čemer je prvo uničeno, drugo pa ohranjeno in so domačini na travnik ob vinogradu pozorni in ga bodo skušali ohraniti tudi v bodoče (Breščak & Ferjančič 2023). Hladnikia 54: 14–67 (2024) 21 Nahajališča na Krasu V severozahodnem delu Krasa sta znani nahajališči pri Kostanjevici na Krasu (Poldini 2009: 319, Glasnović & al. 2013) in pri Brestovici pri Komnu, pri zaselku Klariči (Glasnovič & al. 2013: 56–57). Več nahajališč je na jugovzhodnem delu Krasa, predvsem v regijskem parku Škocjanke jame (Seliškar & al. 2017, Dolinar & al. 2021): Velika dolina (B. Trčak, 2011, J. Figelj, 2016), Gradišče pri Divači, ob gozdni makadamski cesti (B. Dolinar, 26. 5. 2019), Matavun, gozdni rob ob cesti nad informacijskim središčem in ob cesti Divača- Matavun (B. Dolinar & S. Tepeh, 14. 6. 2019), nad letališčem Gabrk (B. Dolinar & S. Tepeh, 14. 6. 2019); Dolnje Ležeče, Gabrk, ob cesti Divača – Goriče (S. Tepeh, 15. 5. 2022); Naklo, ob kolovozu, mejica (I. Dakskobler, 9. 5. 2017). Nahajališča v Brkinih V Brkinih poznamo dve območji, kjer se vrsta pojavlja: Ritomeče in Rožice. Prvega žal nismo podrobneje popisali. Tu smo kukavico našli na flišni podlagi v travniški združbi Danthonio-Scorzoneretum villosae. S fitocenološkimi popisi pa imamo dobro dokumentirana kar številna nahajališča te zavarovane vrste pri Rožicah. Tam sta jo odkrila Branko Vreš in Jože Verbič, ki sama ali s pomočjo drugih botanikov že precej let vzorčita travniško rastje na poskusnih ploskvah z različno stopnjo vnosa gnojil (Vreš & al. 2018). Geološka podlaga je apnenec. Na okoliških travnikih in tudi v mejicah je ta kukavica precej pogosta, a predvsem tam, kjer so tla globlja; rjava pokarbonatna ali evtrična, redkeje tudi bolj plitva rendzina. Sestoje, v katerih smo vrsto popisali, večinoma uvrščamo v asociacijo Danthonio- Scorzoneretum villosae. En popis kaže podobnost s sestoji asociacije Carici humilis- Centaureetum rupestris (Danthonio-Scorzoneretum villosae caricetosum humilis), dva pa sta po vrstni sestavi nekoliko podobna gojenim travnikov iz asociacije Ranunculo bulbosi- Arrhenatheretum. Travnike kosijo pozno, zato je zdajšnji način upravljanja za ohranjanje te evropsko varstveno pomembne vrste ustrezen. Nahajališča na stičnem območju med Krasom in Istro (pokrajinsko že v Istri) Nahajališč na stičnem območju med dvema primorskima pokrajinama je precej, tako v predelih s flišno kot tudi z apnenčasto geološko podlago. Nam znana smo z oznako rastišč kot nova napisali tudi v kvadrantih, kjer je jadranska smrdljiva kukavica znana že od prej (Jogan & al. 2001). V krajinskem parku Beka smo v zadnjih letih našli razmeroma številna nahajališča predvsem pri vasi Ocizla, tako med cesto in vinogradom v samem naselju kot na travnikih in opuščenih vinogradniških terasah pri cerkvi sv. Marije Magdalene. Tudi tamkajšnje travnike na flišni podlagi večinoma uvrščamo v asociacijo Danthonio-Scorzoneretum villosae. Populacija je vitalna, večino travnikov še kosijo in to ob pravem času, kar omogoča ohranitev vrste. Dve nahajališči na travnikih pri bližnjem Klancu pri Kozini je odkril B. Dolinar, leta 2014. Dve nahajališči sta tudi pri vasi Beka, eno na flišni podlagi (grmišče oz. mejica, sestoj ima nekaj značilnosti asociacije Fraxino orni-Ligustretum nom. prov. oz. Rubo ulmifolii-Ligustretum vulgare in združbe gozdnega roba iz zveze Dictamno-Farulagion, popis št. 3 v preglednici 1), drugo, kjer smo našli le en primerek obravnavane kukavice, pa na kamnitem travišču, v sestoju asociacije Carici humilis-Centaureetum rupestris (popis št. 4 v preglednici 1). Na flišni podlagi je tudi nahajališče pri Ospu, na rečnih nanosih in v bolj gozdnatem okolju, v združbi, ki ima značilnosti gozdnega zastora (Fraxino orni-Ligustretum nom. prov.), a zaradi drevesne plasti tudi gozda (Equiseto-Quercetum pubescentis nom. prov., popis št. 2 v preglednici 1). Večina nahajališč na Petrinskem in Podgorskem krasu je na apnenčasti podlagi. Notulae ad floram Sloveniae22 Nahajališča v Istri Na podlagi do sedaj objavljenega gradiva je največ nahajališč jadranske smrdljive kukavice v Sloveniji prav v Istri, še posebej v njenem flišnem delu. To potrjujejo tudi nam znana nahajališča, ki smo jih opazili v zadnjem desetletju. Opisujemo predvsem rastišča, ki se nahajajo v kvadrantih, ki v arealni karti (Jogan & al. 2001) še niso bili označeni. Našli smo jih tudi drugod (podatki prvih štirih in zadnjega avtorja, vira podatkovna baza FloVegSi in arhiv Janeza Mihaela Kocjana), na primer na erozijskih območjih v Zalivu sv. Križa (I. Dakskobler), pri Strunjanskem križu (I. Dakskobler, B. Dolinar), v dolini Dragonje pod Abrami, Novim Bričem in pri Škrilnah, v dolini Rokave približno kilometer gorvodno od sotočja z Dragonjo, pri Dekanih (Miši) – tam v gozdnatem okolju (Lamio orvalae-Alnetum glutinosae / Ornithogalo-Carpinetum), pri Maliji (ob cesti proti Gažonu, na cestni brežini), pri Marezigah (Žagovec, travišče ob cesti, na dveh krajih), pri Poletičih (na robu kolovoza), pri Topolovcu (Bukovica, nad Vrujo, pionirski gozd, pri ostankih hiš) – I. Dakskobler & Z. Sadar; pri Borštu (na štirih krajih, na gojenem travniku, pri križišču za Glem, travnik Sabinjevec, terase pri Martinčevi njivi) – I. Dakskobler; v okolica naselij Movraž, Maršiči, Pregara, Gračišče, Marezige, Pomjan, Sočerga, Padna, Koštabona, Dragonja, Sv. Peter – J. M. Kocjan; Izola – Rtič Kane, na dveh krajih, na cestni brežini proti ali pri Belvederu, Pisari, Butari, ob cesti Gradin-Abitanti, Bočaji, Marezige, Rokava, Zupančiči, Dovin: stena sv. Štefana nad Dragonjo, Dvori: travnik vzhodno od vasi pod gostilno Mohoreč, Sočerga: Veli Badin, Lukini: Lukinska vala, Movraška vala, Tuljaki, Gračišče – B. Dolinar; Brnjica pri Pučah – B. Vreš. Žal teh nahajališč nismo podrobneje fitocenološko popisali, z izjemo treh v krajinskem parku Strunjan. Sestoj pri Strunjanskem križu (popis št. 13 v preglednici 1) kaže na nekoliko ruderalizirano travniško združbo suhih tal na flišu, v kateri imajo največje zastiranje vrste Dactylis glomerata, Aegilops neglecta, Avena sterilis, Sesleria autumnalis, Botriochloa ishaemum, Peucedanum cervaria, Medicago falcata, Anisantha madritensis, Linum bienne, Aster linosyris, Vicia cracca agg. in Himantoglossum adriaticum, z roba pa se širi grmovnica Coronilla emeroides (Botriochloo ishaemi-Seslerietum autumnalis nom. prov., sukcesijski stadij, ki se tekom let spreminja). Erozijsko območje v Zalivu sv. Križa se zarašča z rujem in malim jesenom, na enem popisu smo našli tudi manjši grm mirte (Myrtus communis). Med travami in šaši imajo največje zastiranje Sesleria autumnalis, Molinia arundinacea, Carex flacca in Brachypodium rupestre (Molinio arundinaceae-Seslerietum autumnalis nom. prov., popis št. 14 v preglednici 1, pogosti vrsti sta še Peucedanum cervaria in Gymnadenia conopsea), na enem popisu tudi Bromopsis condensata (Molinio arundinaceae-Bromopsietum condensati nom. prov., morda zametki grmišča, podobnega sestojem asociacije Rhamno rupestris-Cotinetum coggygriae, popis št. 15 v preglednici 1, pogoste vrste so še Scabiosa triandra, Centaurium erythraea in Lembotropis nigricans). Popisa 14 in 15 v preglednici 1 ponazarjata sukcesijski stadij zaradi nenehne erozije le postopnega (zadrževanega) zaraščanja nesklenjenega travišča s toploljubnim grmiščem. V splošnem je po naših opažanjih večina istrskih nahajališč v dobrem stanju, to so že pred nami ugotavljali tudi drugi (Kaligarič & Otopal 2007), čeprav je opazen proces zaraščanja kmetijskih površin z gozdom. Nahajališča v Pivški dolini in na Notranjskem V Pivški dolini je znano nahajališče pri Kleniku, na travniku s posameznimi grmi ob makadamski cesti Klenik – Palčje, na Notranjskem pa na Cerkniškem polju pri Dolenji vasi, v grmišču ob cesti proti Rakovemu Škocjanu in na cestni brežini pri Starem trgu pri Ložu. Hladnikia 54: 14–67 (2024) 23 Spremljevalne vrste na fitocenološko popisanih nahajališčih na Primorskem V 45 fitocenoloških popisih, kjer smo na Primorskem našli tudi vrsto Himantoglossum adriaticum (podatkovna baza FloVegSi), imajo poleg nje stalnost (prisotnost) več kot 50 % še vrste: Dactylis glomerata, Bromopsis erecta, Knautia illyrica, Brachypodium rupestre, Salvia pratensis, Koeleria pyramidata, Lotus corniculatus, Sanguisorba muricata, Scorzonera villosa in Carex flacca, stalnost med 40 % in 50 % pa vrste: Briza media, Arrhenatherum elatius, Anacamptis pyramidalis, Festuca rupicola, Buphthalmum salicifolium, Neotinea tridentata, Medicago falcata, Plantago media in Ranunculus bulbosus. Med kukavičevkami imata precejšnjo stalnost še vrsti Anacamptis morio (36 %) in Ophrys apifera (33 %), kar pomeni, da so rastišča jadranske smrdljive kukavice pogosto tudi rastišča drugih kukavičevk. Oznaka rastišč in ocena ogroženosti Na podlagi nam znanih nahajališč se jadranska smrdljiva kukavica razen na suhih in polsuhih travnikih pogosto pojavlja v robnih združbah, v mejicah, gozdnem zastoru, na brežinah kolovozov ali krajevnih cest, torej na površinah, kjer poteka sukcesija, ki pa jo pogosto nadzira (zadržuje) človek. Med popisi enega izmed avtorjev te notice (ID) so med 64 popisi, kjer je imel označeno rastišče, s tridesetimi odstotki prevladovali polsuhi submediteranski travniki, po deležu jim z dvajsetimi odstotki sledijo brežine, torej navadno še košene površine med travniki in cesto ali med gozdnim robom in cesto, s sedemnajstimi odstotki suhi ali polsuhi travniki v zaraščanju ali nekoliko ruderalizirani travniki, z enajstimi odstotki gozdni zastor, z osmimi odstotki gozdni rob in s prav toliko odstotki gojeni travniki ter s šestimi odstotki mejice. To kaže, da je jadranska smrdljiva kukavica upravičeno uvrščena med značilnice zveze Geranion sanguinei, ki pogosto rastejo tudi na sonaravno gospodarjenih suhih in polsuhih travnikih s pozno košnjo, prav tako v začetnih stopnjah njihovega zaraščanja, na gozdnih robovih in v nesklenjenih (odprtih) grmiščih in toploljubnih gozdovih. Jadranska smrdljiva kukavica je uspešno cvetela tudi v precej senčnem okolju gozdnega zastora na sicer toplih (prisojnih) pobočjih Bučenice nad Modrejcami. Polno cvetenje je bilo 22. maja 2024, 8. junija so spodnji cvetovi že veneli, toda 24. junija je bila steza, ob kateri je rasla, že pokošena in odkošeni del rastline je imel nekaj še ne zrelih plodov. Posušene plodove te kukavice smo septembra istega leta našli na ne košenem in ne pašenem suhem travišču (kraški gmajni) pri Beki in na treh nahajališčih v krajinskem parku Strunjanske soline. Jadranska smrdljiva kukavica je torej prilagodljiva vrsta, po naših opažanjih so njene populacije v porastu. V območjih z dovolj toplim podnebjem lahko uspeva na različnih rastiščih, vendar ne v strnjenih gozdovih. Torej jo potencialno ogroža predvsem zaraščanje travišč in kulturne krajine. Najbolj pa jo ogrožajo koreniti človekovi posegi v prostor kot so spreminjanje rabe kmetijskih površin (pozidava, tudi sprememba travnika v njivo, intenzivna paša) in širitev obstoječih ali gradnje novih prometnic (vlak, cest, železniške proge). ZAHVALA Pri terenskem delu in pisanju prispevka so nam dragoceno pomagali dr. Valerija Babij, Branka Trčak, Ljudmila Dakskobler, Damjana Ferjančič, Jernej Figelj, dr. Tine Grebenc, Jože Kosec, mag. Jernej Kavšek, mag. Dijana Kosič Kocjan, Matej Reščič, Jošt Stergaršek, Sanja Behrič, mag. Andrej Seliškar in Janko Verbič. Recenzenta sta z opombami in popravki tehtno izboljšala besedilo. Raziskavo smo deloma opravili z denarno podporo Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (P1-0236). Notulae ad floram Sloveniae24 LITERATURA Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004: Flora alpina. Bd. 2: Gentianaceae–Orchidaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1188 pp. Dakskobler, I. & L. Dakskobler, 2024: Zgodba o jadranski smrdljivi kukavici (Himantoglossum adriaticum) nad Modrejcami na Tolminskem (iz botaničnega dnevnika med desetim marcem in dvanajstim majem leta 2024). Proteus 86 (6–7): 248–263. Breščak, I. & D. Ferjančič, 2023: Krožek Spoznavanja narave v Budanjah. Časopis Latnik (Ajdovščina) št. 253. https://www.mojaobcina.si/ajdovscina/ Dolinar B., 2010: Himantoglossum adriaticum. In: Jogan. N. (ed.): Nova nahajališča vrst – New localities. Hladnikia 25: 71. Dolinar B., 2015: Kukavičevke v Sloveniji. Pipinova knjiga, Podsmreka, 183 pp. Dolinar, B., A. Seliškar, V. Debevec, S. Šturm, S. Tepeh, S. Ščuka, T. Zorman, M. Trampuž & N. Šircelj, 2021: Orhideje v Parku Škocjanske jame. Javni zavod Park Škocjanske jame, Škocjan, 120 pp. Glasnović, P., Ž. Fišer Prašnikar & J. Jugovic, 2013: Contribution to the knowledge of the flora in the area of Brestovica (Kras, Slovenia). Annales, Ser. hist. nat. (Koper) 23: 51–70. Guček, P., 2010: Himantoglossum adriaticum H. Baumann. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia 25: 62–63. Kaligarič, M., 2004: Himantoglossum adriaticum H. Baumann – jadranska smrdljiva kukavica. In: Čušin, B. (ed.): Natura 2000 v Sloveniji Rastline. Založba ZRC SAZU, pp. 102–106. Kaligarič, M. & J. Otopal, 2007: Rastlinstvo. In: Kaligarič, M. & N. Pipenbaher (eds.): Živi svet porečja Dragonje. Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Maribor, pp. 12–17. Kavšek, N., 2013: Nekatera zanimiva rastišča orhidej v Beli krajini. In: M. Štangelj & M. Ivanovič (eds.): Narava Bele krajine, Belokranjski muzej, Metlika, pp. 103–109. Kavšek, J., 2015: Prispevek k poznavanju razširjenosti kukavičevk Bele krajine (JV Slovenija). Folia biologica et geologica 56 (3): 57–80. Kavšek, J., 2021: Divje rastoče orhideje Bele krajine v naravi in vezeninah. Wild orchids of Bela krajina in nature and on embroidery. Zavod za izobraževanje in kulturo, Črnomelj, 120 pp. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc – Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, 443 pp. Poldini, L., 2009: La diversità vegetale del Carso fra Trieste e Gorizia. Lo stato dell'ambiente. Edizione Goliardiche, Trieste, 732 pp. Paušič, I., 2022: Kukavičevke in druge botanične posebnosti Haloz. Proteus 84 (4–7): 218– 234. Ravnik, V., 2002: Orhideje Slovenije.Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 192 pp. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Seliškar, A., B. Vreš, B. Surina & I. Dakskobler, 2017: Rastlinstvo regijskega parka Škocjanske jame. Proteus 79 (7–9): 362–373. Vreš, B., T. Čelik, I. Dakskobler, F. Küzmič, U. Šilc, Janko Verbič & Jože Verbič, 2018: Dolgoročni učinki gnojenja na vrstno sestavo kraškega travnika. Predavanje na Wraberjevem dnevu, Ig, 9. 11. 2018. Hladnikia 54: 14–67 (2024) 25 Preglednica 1: Nekatere združbe z vrsto Himantoglossum adriaticum v zahodni in jugo- zahodni Sloveniji Table 1: Some communities with Himantoglossum adriaticum in western and southwes- tern Slovenia Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Št. popisa v podatkovni bazi (Database number of relevé) 29 69 87 22 68 55 29 79 14 29 79 13 26 13 60 29 76 72 29 76 75 29 76 66 29 76 69 29 76 67 29 76 68 29 76 70 26 69 22 29 86 90 29 86 91 Nadmorska višina v m (Altitude in m) 200 30 305 395 345 348 348 316 316 313 314 317 60 12 15 Lega (Aspect) S SE SW E 0 S 0 SEE S N 0 0 E NNW NWW Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 10 3 10 10 0 30 0 50 30 5 0 0 5 40 30 Matična podlaga (Parent material) Br Fl FlA A Fl Gr Gr A Gr Gr Gr Gr Fl Fl Fl Tla (Soil) Re Eu Eu Re Eu Re Re Re Re Re Re Re Re Re Re Kamnitost v % (Stoniness in %) 10 0 10 10 0 10 5 30 10 5 10 5 0 20 30 Zastiranje v % (Cover in %): Drevesna plast (Tree layer) E3 40 60 30 . . . . . . . . . . . Grmovna plast (Shrub layer) E2 60 40 20 . . . . 10 10 20 . . 20 20 50 Zeliščna plast (Herb layer) E1 70 60 70 90 90 90 90 70 70 80 85 90 80 80 70 Mahovna plast (Moss layer) E0 . 5 . . . . . 5 . . . . . . 5 Število vrst (Number of species) 78 49 30 48 28 18 21 21 17 18 19 13 30 36 27 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 200 100 50 30 7 2 2 4 2 2 2 2 4 40 40 Datum popisa (Date of taking relevé) 3/ 10 /2 02 4 5/ 19 /2 00 9 6/ 5/ 20 24 6/ 5/ 20 24 5/ 6/ 20 16 5/ 23 /2 02 4 5/ 23 /2 02 4 5/ 23 /2 02 4 5/ 23 /2 02 4 5/ 23 /2 02 4 5/ 23 /2 02 4 5/ 23 /2 02 4 5/ 19 /2 01 7 9/ 23 /2 02 4 9/ 26 /2 02 4 Nahajališče (Locality) M od re jce -B uč en ica Os p Be ka Be ka , N a M az ar iji Ke ke c-B on et ov šče Ke ke c-B on et ov šče Ke ke c-B on et ov šče Ke ke c Ke ke c Ke ke c Ke ke c Ke ke c St ru nj an - kr iž St ru nj an Za liv sv . K riž a St ru nj an Za liv sv . K riž a Srednjeevropski kvadrant (Quadrant) 98 48 /1 04 49 /1 04 49 /1 04 49 /1 00 48 /1 00 48 /1 00 48 /1 00 47 /2 00 47 /2 00 47 /2 00 47 /2 00 47 /2 04 47 /4 04 47 /4 04 47 /4 Koordinate GK Y (D-48) m 40 31 44 41 06 24 41 39 82 41 37 86 39 69 70 39 70 09 39 70 07 39 64 96 39 66 11 39 65 33 39 65 69 39 66 48 39 15 59 39 18 89 39 19 86 Koordinate GK X (D-48) m 51 14 04 8 50 47 82 8 50 50 95 1 50 50 87 9 50 92 76 7 50 92 72 9 50 92 72 5 50 92 60 0 50 92 70 4 50 92 67 6 50 92 68 0 50 92 73 8 50 44 62 2 50 44 62 9 50 44 69 9 Notulae ad floram Sloveniae26 Zaporedna št. popisa (No. of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Pr. Berberidion vulgaris, Prunetalia spinosae Ligustrum vulgare E2 3 1 1 . . . . . . . . . . . . 3 Euonymus europaeus E2 + + . . . . . . . . 2 . . . . 3 Juniperus communis E2 . 1 + . . . . . . . . . . . + 3 Prunus spinosa E2a + 1 . . . . . . . . . . . . . 2 Cornus sanguinea E2b + 1 . . . . . . . . . . . . . 2 Cornus sanguinea E2a + 1 . . . . . . . . . . . . . 2 Cornus sanguinea E1 . . . . . . + + . . . . . . . 2 Viburnum lantana E2 + . . . . + . . . . . . . . . 2 Rubus ulmifolius E2a + . . . . . . . 1 . . . . . . 2 Crataegus monogyna E3a . 1 . . . . . . . . . . . . . 1 Crataegus monogyna E2 . 3 + . . . . . . . . . . . . 2 Prunus insititia E2b + . . . . . . . . . . . . . . 1 Rhamnus catharticus E2 + . . . . . . . . . . . . . . 1 Aremonio-Fagion, Epimedio-Carpinion Helleborus odorus E1 + . . . . . . . . + + . . . . 3 Primula vulgaris E1 1 . . . . . 3 . . . . . . . . 2 Ornithogalum pyrenaicum E1 + 1 . . . . . . . . . . . . . 2 Lamium orvala E1 + . . . . . . . . . . . . . . 1 Lonicera caprifolium E1 . . . . 1 . . . . . . . . . . 1 Tilio-Acerion Geranium robertianum E1 1 . . . . . . . . + . 1 . . . 3 Tilia cordata E2b + . . . . . . . . . . . . . . 1 Tilia cordata E2a + . . . . . . . + . . . . . . 2 Acer platanoides E1 + . . . . . . . . . . . . . . 1 Juglans regia E2a + . . . . . . . . . . . . . . 1 Tilia platyphyllos E2a + . . . . . . . . . . . . . . 1 Ulmus glabra E2a + . . . . . . . . . . . . . . 1 Alnion incanae, Salicetea purpureae Rubus caesius E2a 1 . . . . . . . . . . . . . . 1 Equisetum arvense E1 . + . . . . . . . . . . . . . 1 Populus nigra E3 . + . . . . . . . . . . . . . 1 Frangula alnus E2a . . + . . . . . . . . . . . . 1 Fagetalia sylvaticae Campanula trachelium E1 + . . . + . 1 . . 1 + . . . . 5 Carpinus betulus E3 1 . . . . . . . . . . . . . . 1 Cephalanthera damasonium E1 . + . . . . . . . . . . . . . 1 Cardamine bulbifera E1 2 . . . . . . . . . . . . . . 1 Euphorbia amygdaloides E1 . + . . . . . . . . . . . . . 1 Hladnikia 54: 14–67 (2024) 27 Zaporedna št. popisa (No. of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Pr. Galeobdolon flavidum E1 + . . . . . . . . . . . . . . 1 Prunus avium E2 + . . . . . . . . . . . . . . 1 Neottia nidus-avis E1 . + . . . . . . . . . . . . . 1 Mercurialis perennis E1 . . . . . . . . . . + . . . . 1 Sambucus nigra E1 . . . . . . . . . . . + . . . 1 Quercetalia pubescenti-petraeae Sesleria autumnalis E1 . . . + 1 3 2 3 3 3 3 4 2 3 2 12 Carex flacca E1 . + 1 . 1 1 . 1 1 . . . . 1 1 8 Fraxinus ornus E3 1 + . . . . . . . . . . . . . 2 Fraxinus ornus E2b 2 . 1 . . . . . . . . . . . . 2 Fraxinus ornus E2a 1 1 . . . . . . . . . . . 1 3 4 Fraxinus ornus E1 . . . . . + . + . . . . . . 1 3 Quercus pubescens E3b . 3 . . . . . . . . . . . . . 1 Quercus pubescens E3a . 1 . . . . . . . . . . . . . 1 Quercus pubescens E2b + + + . . . . . . . . . . . . 3 Quercus pubescens E1 . . . . . + . 1 . . . . . + . 3 Knautia drymeia subsp. tergestina E1 . . . . + + + . . . . . . . . 3 Tamus communis E1 . + . . + . . . . + . . . . . 3 Asparagus acutifolius E2a . + . . + . . . . . . . r . . 3 Cotinus coggygria E2a . + . . . . . . . . . . . 1 3 3 Buglossoides purpurocaerulea E1 . . . . + 2 . . . . . . . . . 2 Ostrya carpinifolia E3 2 . . . . . . . . . . . . . . 1 Ostrya carpinifolia E3 1 + . . . . . . . . . . . . . 2 Ostrya carpinifolia E1 . . . . . . . + . . . . . . . 1 Vicia grandiflora E1 . . . . . . . + . + . . . . . 2 Coronilla emeroides E2a . . . . . . . . . . . . 1 1 . 2 Arabis turrita E1 1 . . . . . . . . . . . . . . 1 Quercus cerris E3 + . . . . . . . . . . . . . . 1 Quercus cerris E1 + . . . . . . . . . . . . . . 1 Aristolochia lutea E1 + . . . . . . . . . . . . . . 1 Asparagus tenuifolius E1 + . . . . . . . . . . . . . . 1 Cornus mas E2b + . . . . . . . . . . . . . . 1 Sorbus domestica E2a . . + . . . . . . . . . . . . 1 Quercetalia roboris Serratula tinctoria E1 . 1 . . . . . . . . . . . + . 2 Lembotropis nigricans E2a . . . . . . . . . . . . . 1 1 2 Quercus petraea E3 2 . . . . . . . . . . . . . . 1 Quercus petraea E2 + . . . . . . . . . . . . . . 1 Notulae ad floram Sloveniae28 Zaporedna št. popisa (No. of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Pr. Betonica officinalis E1 . + . . . . . . . . . . . . . 1 Castanea sativa E1 . + . . . . . . . . . . . . . 1 Hieracium sabaudum E1 . . . . . . . . . . . . . + . 1 Querco-Fagetea Hedera helix E1 1 2 . . 1 . + 2 . + + + . . . 8 Clematis vitalba E1 . + . . . . . . + + . . . . . 3 Vinca minor E1 3 + . . . . . . . . . . . . . 2 Acer campestre E3 1 . . . . . . . . . . . . . . 1 Acer campestre E2b 1 . . . . . . . . . . . . . . 1 Acer campestre E2a + + . . . . . . . . . . . . . 2 Acer campestre E1 . . . . . 1 . . . . . . . . . 1 Ulmus minor E3a + + . . . . . . . . . . . . . 2 Ulmus minor E2b + 1 . . . . . . . . . . . . . 2 Ulmus minor E2a + . . . . . . . . . . . . . . 1 Ulmus minor E1 . . . . + + . . . . . . . . . 2 Festuca heterophylla E1 + + . . . . . . . . . . . . . 2 Clematis vitalba E2b + . . . . . . . . . . . . . . 1 Cruciata glabra E1 + . . . . . . . . . . . . . . 1 Listera ovata E1 + . . . . . . . . . . . . . . 1 Lonicera xylosteum E2a + . . . . . . . . . . . . . . 1 Viola riviniana E1 + . . . . . . . . . . . . . . 1 Quercetea ilicis s. lat. Spartium junceum E2a . . . . . . . . . . . . . . 1 1 Pinus halepensis E2a . . . . . . . . . . . . . . 1 1 Myrtus communis E2a . . . . . . . . . . . . . . + 1 Erico-Pinetea Pinus nigra E3b . + 1 . . . . . . . . . . . . 2 Molinia arundinacea E1 . . . . . . . . . . . . . 1 1 2 Pinus nigra E2a . . + . . . . . . . . . . . . 1 Geranion sanguinei, Dictamno-Ferulagion Himantoglossum adriaticum E1 r + 1 + 1 + + + + + + + 1 + + 15 Peucedanum cervaria E1 . . 1 . 2 + 1 . . . . . 2 3 . 6 Viola hirta E1 1 1 . . . . + + . . . . . . . 4 Silene italica E1 . . . . . . . + + . + . . . . 3 Anthericum ramosum E1 . . . . . . . . . . . . . + + 2 Silene nutans subsp. nutans E1 1 . . . . . . . . . . . . . . 1 Silene nutans subsp. livida E1 + . . . . . . . . . . . . . . 1 Melampyrum carstiense E1 . . 1 . . . . . . . . . . . . 1 Ferulago galbanifera E1 . . 1 . . . . . . . . . . . . 1 Hladnikia 54: 14–67 (2024) 29 Zaporedna št. popisa (No. of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Pr. Inula conyza E1 . . + . . . . . . . . . . . . 1 Ruta divaricata E1 . . . + . . . . . . . . . . . 1 Peucedanum venetum E1 . . . . 1 . . . . . . . . . . 1 Verbascum austriacum E1 . . . . . . . . . + . . . . . 1 Trifolio-Geranietea Campanula rapunculoides E1 2 . . . . + . . . . . . . . . 2 Vincetoxicum hirundinaria E1 + . . . . . . . . . + . . . . 2 Trifolium medium E1 . . . . . . 1 . . . . . . . . 1 Vicia incana E1 . . . . . . . 1 . . . . . . . 1 Epilobietea angustifolii Carex muricata agg. E1 . . . . . . . + 1 + . + . . . 4 Eupatorium cannabinum E1 . + . . . . . . . . . . . . . 1 Fragaria vesca E1 + . . . . . . . . . . . . . . 1 Satureion subspicatae Satureja montana subsp. variegata E1 . . 1 3 . . . . . . . . r + . 4 Eryngium amethystinum E1 . . . 1 . . . . . . . . . . + 2 Alyssum montanum E1 . . . 1 . . . . . . . . . . . 1 Crepis chondrilloides E1 . . . 1 . . . . . . . . . . . 1 Medicago prostrata E1 . . . 1 . . . . . . . . . . . 1 Cleistogenes serotina E1 . . . 1 . . . . . . . . . . . 1 Bupleurum veronense E1 . . . + . . . . . . . . + . . 2 Stipa eriocaulis E1 . . . + . . . . . . . . . . . 1 Thesium divaricatum E1 . . . + . . . . . . . . . . . 1 Potentilla tommasiniana E1 . . . + . . . . . . . . . . . 1 Trinia glauca E1 . . . + . . . . . . . . . . . 1 Dianthus tergestinus E1 . . . + . . . . . . . . . . . 1 Allium sphaerocephalon E1 . . . r . . . . . . . . . . . 1 Scorzonera austriaca E1 . . . . . . . . . . . . . . + 1 Scorzoneretalia villosae Plantago holosteum E1 . . + 1 . . . . . . . . + . . 3 Scorzonera villosa E1 . . + + . . . . . . . . 1 . . 3 Sanguisorba muricata E1 . . . 1 . . + . . . . . 1 . . 3 Knautia illyrica E1 . . + . . . . . . . + . . . . 2 Thymus longicaulis E1 . . 1 . . . . . . . . . . . . 1 Onobrychis arenaria E1 . . + . . . . . . . . . . . . 1 Ornithogalum comosum E1 . . . 1 . . . . . . . . . . . 1 Betonica serotina E1 . . . + . . . . . . . . . . . 1 Polygala nicaeensis subsp. mediterranea E1 . . . + . . . . . . . . . . . 1 Notulae ad floram Sloveniae30 Zaporedna št. popisa (No. of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Pr. Tragopogon tommasinii E1 . . . + . . . . . . . . . . . 1 Orchis fragrans E1 . . . . . . . . . . . . r . . 1 Leontodon crispus E1 . . . . . . . . . . . . . + . 1 Centaurea pannonica E1 . . . . . . . . . . . . . + . 1 Chrysopogon gryllus E1 . . . . . . . . . . . . . . 1 1 Festuco-Brometea Anacamptis pyramidalis E1 + + + 1 . . . . . . . . + . . 5 Brachypodium rupestre E1 . 1 1 . 1 . . . . . . . . 1 1 5 Bromopsis erecta E1 + . . . . . . + + . + . . . . 4 Scabiosa triandra E1 . . + . . . . . . . + . . 1 2 4 Silene vulgaris subsp. vulgaris E1 . . . . . . . + 1 + 1 . . . . 4 Buphthalmum salicifolium E1 + . + . . . . . . . . . . + . 3 Medicago falcata E1 . . 1 . + . . . . . . . 2 . . 3 Linum tenuifolium E1 . . 1 1 . . . . . . . . . . 1 3 Asperula cynanchica E1 . . . + . . . . . . . . . + 1 3 Ranunculus bulbosus E1 1 . . . . + . . . . . . . . . 2 Neotinea tridentata (Orchis tridentata) E1 + . . + . . . . . . . . . . . 2 Salvia pratensis E1 + . . . . . . . . . . . . + . 2 Carex humilis E1 . + . 1 . . . . . . . . . . . 2 Euphorbia cyparissias E1 . + . + . . . . . . . . . . . 2 Ophrys apifera E1 . + . . . + . . . . . . . . . 2 Gymnadenia conopsea E1 . + . . . . . . . . . . . 2 . 2 Helianthemum nummularium subsp. obscurum E1 . . 1 1 . . . . . . . . . . . 2 Teucrium chamaedrys E1 . . 1 + . . . . . . . . . . . 2 Bromopsis condensata E1 . . . 3 . . . . . . . . . . 3 2 Plantago media E1 . . . + . . + . . . . . . . . 2 Thlaspi praecox E1 . . . . . . . 1 . . + . . . . 2 Medicago lupulina E1 . . . . . . . . . 1 1 . . . . 2 Bothriochloa ischaemum E1 . . . 1 . . . . . . . . 2 . . 2 Dorycnium germanicum E1 . . . 1 . . . . . . . . . . 2 2 Centaurium erythraea E1 . . . . . . . . . . . . . 1 1 2 Hieracium pilosella E1 . . . . . . . . . . . . . + + 2 Fragaria viridis E1 1 . . . . . . . . . . . . . . 1 Ajuga genevensis E1 + . . . . . . . . . . . . . . 1 Allium carinatum subsp. carinatum E1 + . . . . . . . . . . . . . . 1 Peucedanum oreoselinum E1 + . . . . . . . . . . . . . . 1 Hladnikia 54: 14–67 (2024) 31 Zaporedna št. popisa (No. of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Pr. Dorycnium herbaceum E1 2 1 Anthyllis vulneraria E1 . . . 2 . . . . . . . . . . . 1 Koeleria pyramidata E1 . . . 1 . . . . . . . . . . . 1 Melica ciliata E1 . . . 3 . . . . . . . . . . . 1 Anacamptis morio (Orchis morio) E1 . . . + . . . . . . . . . . . 1 Teucrium montanum E1 . . . + . . . . . . . . . . . 1 Veronica barrelieri E1 . . . + . . . . . . . . . . . 1 Euphorbia verrucosa E1 . . . . 1 . . . . . . . . . . 1 Carex caryophyllea E1 . . . . + . . . . . . . . . . 1 Odontites luteus E1 . . . . + . . . . . . . . . . 1 Trifolium montanum E1 . . . . + . . . . . . . . . . 1 Ranunculus polyanthemophyllus E1 . . . . . . 1 . . . . . . . . 1 Genista tinctoria E1 . . . . . . 1 . . . . . . . . 1 Galium verum E1 . . . . . . + . . . . . . . . 1 Aster linosyris E1 . . . . . . . . . . . . 1 . . 1 Stachys recta E1 . . . . . . . . . . . . + . . 1 Carlina vulgaris E1 . . . . . . . . . . . . . 1 . 1 Globularia punctata E1 . . . . . . . . . . . . . . 1 1 Lygeo-Stipetea Agropyron aethericum E1 . . . . . . . . . . . . + . . 1 Allium roseum E1 . . . . . . . . . . . . + . . 1 Muscari comosum E1 . . . . . . . . . . . . + . . 1 Koelerio-Corynephoretea, Thero-Brachypodietea Medicago minima E1 . . . . . . . . . . r . + . . 2 Sedum sexangulare E1 . . . 1 . . . . . . . . . . . 1 Koeleria lobata E1 . . . 1 . . . . . . . . . . . 1 Cerastium tenoreanum E1 . . . + . . . . . . . . . . . 1 Fumana procumbens E1 . . . + . . . . . . . . . . . 1 Petrorhagia saxifraga E1 . . . + . . . . . . . . . . . 1 Arenaria serpyllifolia E1 . . . . . . . . . . + . . . . 1 Caricetalia davallianae Carex flava agg. E1 . . . . . . . . . . . . . . 1 1 Magnocaricetea Peucedanum palustre E1 . + . . . . . . . . . . . . . 1 Molinion caeruleae Colchicum autumnale E1 1 1 . . . . . . . . . . . . . 2 Inula salicina E1 . + . . . . . . . . . . . . . 1 Gymnadenia conopsea subsp. densiflora E1 . . . . . . . . . . . . . + . 1 Notulae ad floram Sloveniae32 Zaporedna št. popisa (No. of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Pr. Molinio-Arrhenatheretea Dactylis glomerata E1 . + . . 2 1 + . + 2 + + 3 . . 9 Taraxacum sect. Taraxacum E1 1 + . . + + + . . 1 . . . . . 6 Lathyrus pratensis E1 . + . . + 1 . . . . . . . . . 3 Poa pratensis E1 . + . . + . . . . . . 2 . . . 3 Ajuga reptans E1 + + . . . . . . . . . . . . . 2 Veronica chamaedrys E1 1 . . . + . . . . . . . . . . 2 Tragopogon orientalis E1 r . . . . + . . . . . . . . . 2 Muscari botryoides E1 . + . + . . . . . . . . . . . 2 Trifolium pratense E1 . . . . 1 . 1 . . . . . . . . 2 Festuca rubra E1 . . . . . . + . + . . . . . . 2 Allium scorodoprasum E1 + . . . . . . . . . . . . . . 1 Cerastium holosteoides E1 + . . . . . . . . . . . . . . 1 Crepis biennis E1 + . . . . . . . . . . . . . . 1 Lolium perenne E1 + . . . . . . . . . . . . . . 1 Poa trivialis E1 + . . . . . . . . . . . . . . 1 Rumex acetosa E1 + . . . . . . . . . . . . . . 1 Geranium molle E1 + . . . . . . . . . . . . . . 1 Picris hieracioides E1 . . + . . . . . . . . . . . . 1 Galium mollugo E1 . . . . + . . . . . . . . . . 1 Ranunculus acris E1 . . . . . . + . . . . . . . . 1 Lotus corniculatus E1 . . . . . . + . . . . . . . . 1 Medicago sativa E1 . . . . . . . + . . . . . . . 1 Festuca arundinacea E1 . . . . . . . . . . . 1 . . . 1 Vicia cracca agg. E1 . . . . . . . . . . . . 1 . . 1 Linum bienne E1 . . . . . . . . . . . . 1 . . 1 Plantago lanceolata E1 . . . . . . . . . . . . r . . 1 Galio-Urticetea, Artemisietea vulgaris Geum urbanum E1 1 . . . . . . . . . . 1 . . . 2 Alliaria petiolata E1 . . . . . . . . . + . + . . . 2 Galium aparine E1 + . . . . . . . . . . . . . . 1 Glechoma hederacea E1 + . . . . . . . . . . . . . . 1 Fallopia dumetorum E1 . . . . . . . . + . . . . . . 1 Lamium maculatum E1 . . . . . . . . . + . . . . . 1 Sisymbrietalia Anisantha sterilis E1 . . . . . . . . 1 + r . . . . 3 Geranium purpureum E1 . . . . . . . . 2 . . . . . . 1 Anisantha madritensis E1 . . . . . . . . . . . . 1 . . 1 Coronilla scorpioides E1 . . . . . . . . . . . . + . . 1 Hladnikia 54: 14–67 (2024) 33 Zaporedna št. popisa (No. of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Pr. Stellarietea mediae Erigeron annuus E1 + . . . + . . . 1 . . . . . . 3 Stellaria media E1 3 . . . . . . . . . . + . . . 2 Aegilops neglecta E1 . . . . . . . . . . . . 3 . . 1 Avena sterilis E1 . . . . . . . . . . . . 3 . . 1 Sonchus asper subsp. glaucescens E1 . . . . . . . . . . . . + . . 1 Thlaspietea rotundifolii Equisetum ramosissimum E1 . + . . . . . . . . . . . . . 1 Equisetum variegatum E1 . + . . . . . . . . . . . . . 1 Scrophularia canina E1 . . . + . . . . . . . . . . . 1 Asplenietea trichomanis Sedum maximum E1 . . . . . . . 1 2 . . 1 . . . 3 Hieracium pospichalii E1 . . . . . . . 1 . . . . . . . 1 Asplenium trichomanes E1 . . . . . . . 1 . . . . . . . 1 Druge vrste (Other species) Campanula sp. E1 . + . . . . . . . . . . . . . 1 Crepis sp. E1 . . . . + . . . . . . . . . . 1 Mahovi (Mosses) Tortella tortuosa E0 . . . . . . . . . . . . + . + 2 Homalothecium lutescens E0 . . . . . . . + . . . . . . . 1 Legend - Legenda 1 Fraxino orni-Ligustretum vulgare nom. prov. 2 Fraxino orni-Ligustretum vulgare nom. prov. (Equiseto-Quercetum pubescentis nom. prov.) 3 Fraxino orni-Ligustretum vulgare nom. prov. / Dictamno-Ferulagion 4 Caric humilis-Centaureetum rupestris 5-12 Himatoglosso-Seslerietum autumnalis nom. prov. 13 Botriochloo ishaemi-Seslerietum autumnalis nom. prov. 14 Molinio arundinaceae-Seslerietum autumnalis nom. prov. 15 Molinio arundinaceae-Bromopsietum condensati nom. prov. / Franglo rupestris-Cotinetum coggygriae A Apnenec - Limestone Br Breča - Breccia Fl Fliš - Flysch Gr Grušč - Debris Eu Evtrična rjava tla - Eutric brown soil Re Rendzina - Rendzina Pr. Prezenca (število popisov, v katerih se pojavlja vrsta) - Presence (number of relevés in which the species is presented) Igor Dakskobler, Branko Dolinar, Janez Mihael Kocjan, Zvone Sadar, Sitka Tepeh, Tine Schein, Irena Breščak, Erika Koblar Habič, Špela Koblar Habič, Florijan Poljšak & Branko Vreš Notulae ad floram Sloveniae34 Ageratum houstonianum Mill. Okrasna rastlina na ruderalnem rastišču v gorskem mešanem gozdu, kot primer, kako hitro tujerodne rastline prihajajo v gozdni prostor predalpsko-alpskega sveta Slovenije Ornamental plant on the ruderal site in montane mixed forest, as an example of fast arrival of adventive plants into woodland of pre-Alpine-Alpine belt of Slovenia 9749/4 (UTM 33TVM12): Slovenija, Primorska, Julijske Alpe, Baška dolina, Podbrdo, nasutje ob gozdni cesti pod samotno domačijo Hoba nad levim bregom Bače (Tejmrpoha), okoli 650 m n. v. Leg. I. Dakskobler, det. L. Dakskobler, 7. 9. 2024, herbarij LJS. Navadni nepostarnik (Ageratum houstonianum) je okrasna rastlina iz družine nebinovk (Asteraceae), ki izvira iz jugovzhodne Mehike in južneje ležečih predelov Srednje Amerike, zdaj pa je kot tujerodna vrsta razširjena bolj ali manj po vsem svetu, z izjemo severne Evrazije (Nesom 2006, POWO 2024). Vrste nisem poznal in je še nikoli nisem popisal v naravnem okolju, torej zunaj gojitve, čeprav sem se v nekaterih raziskavah (Dakskobler & al. 2011, 2019) precej ukvarjal tudi z združbami inicialnih rastišč, predvsem prodišč, na katerih se rastline z vrtov rade pojavijo. Nisem je našel ne v Mali flori Slovenije (Martinčič & al. 2007), prav tako ne v Gradivu za atlas flore Slovenije (Jogan & al. 2001). Tudi v podatkovni bazi FloVegSi (Seliškar & al. 2003) še ni bilo nobenega vnosa ali podatka za njeno subspontano pojavljanje v Sloveniji. V sosednji Furlaniji Julijski krajini so vrsto A. houstonianum Poldini & al. (2001) uvrstili med efemerofite oziroma pribežnike z vrtov, z občasnim pojavljanjem na ruderalnih rastiščih. Martini & al. (2023: 146) to ugotovitev ponovijo in navajajo le nahajališče v Trstu (Zirnichova najdba iz leta 1926). V Avstriji jo Fischer & al. (2008: 148) omenjajo kot okrasno rastlino, ki občasno podivja, na primer na pokopališčih in nasutjih zemlje. Nikolić (2020: 471–471) navaja njeno subspontano pojavljanje v precej hrvaških geografskih enotah, tako v primorskem, kot celinskem in panonskem delu države. Pri tem dodaja, da je to vrsta, ki so jo kot okrasno rastlino vnesli v mnogih delih sveta in je pogosto naturalizirana (udomačena) ter kaže znake plevelne ali invazivne rastline. Iz napisanega sklepam, da ta v vrtnarstvu priljubljena okrasna vrsta za zdaj vsaj v Sloveniji še ne zasluži posebne pozornosti, in to, kar je Nikolić napisal za nekatere dele sveta, pri nas (in tudi v sosednji Furlaniji) očitno še ni dejstvo. Primer nasutja nad Podbrdom se mi zdi vseeno vreden kratkega opisa. Nasutje je v gozdnem okolju, kjer prevladuje kisloljubni bukov gozd z jelko (Luzulo- Fagetum abietetosum). Geološka podlaga so laporovci in glinavci, le ponekod je primes apnenca, tla pa globoka, distrična. Nižje ob Bači (Ava), nizvodno sotočja njenih povirnih grap, ki pritečejo izpod Lajnarja, Slatnika in Vrha Bače, je že več precej obsežnih nasutij, poraslih z ruderalnim steblikovjem, v katerem so tudi tujerodne vrste, predvsem Solidago gigantea, Impatiens glandulifera, Aster novi-belgii, v zadnjih letih tudi Bidens frondosa in Panicum barbipulvinatum. Območje nekoliko višje, Hoba, je bila do zdaj še bolj ali manj obvarovano pred širjenjem teh rastlin. Leta 2023, ko so huda deževja v oktobru, ko je razdejanje povzročil tudi manjši potok, ki se v Bačo zliva s pobočij Kupa, pa so že obstoječo razširitev ceste blizu tega potoka še povečali. Od nekod so pripeljali gruščnato izkopano zemljino in z njo skorajda zasuli manjši del gozda. Hladnikia 54: 14–67 (2024) 35 Spomladi leta 2024 nisem bil pozoren, kaj je na tem svežem nasutju zraslo, ob dveh obiskih v poznem poletju pa sem prvič zgolj preletel za to okolje nenavadno rastje, drugič pa naredil tudi fitocenološki popis (popis št. 1 v preglednica 1). Od vseh popisanih rastlin samo za eno nisem vedel niti rodu, sklepal pa sem, da je najbrž okrasna rastlina, in te me začnejo zanimati šele, ko jih najdem tam, kjer jih ne bi smelo biti. Za določitev sem prosil ženo Ljudmilo, ki s tem ni imela težav, saj jo že dolgo pozna, a le z vrtov. Slika 1: Navadni nepostarnik (Ageratum houstonianum) na nasutju ob gozdni cesti pod Hobo pri Podbrdu. Detajl ruderalne rastlinske združbe (popis 1 v preglednici 1). Foto: Igor Dakskobler. Figure 1: Ageratum houstonianum on gravely metarial near the forest road under Hoba at Podbrdo. A detail of ruderal plant community (relevé 1 in Table 1). Photo: Igor Dakskobler. Bolj kot nova vrsta v mojih mnogih popisih mi je dalo misliti naslednje. Kako malo je treba, da v neko v glavnem gozdnato okolje, v katerem že desetletja popisujem rastline in so te večinsko domače, avtohtone, lahko pridejo tujerodne vrste. V Hobi (mišljena je celotna posest domačije, kjer je bila rojena moja pokojna mama), sem med slednjimi do zdaj opažal predvsem oba rogovilčka (Galinsoga parviflora, G. ciliata) in enoletno suholetnico (Erigeron annuus). Vse ostale tujke, na popisu v preglednici 1 jih je malo več kot 15, so se v okolico te domačije vsaj začasno priselile prvič. Najbrž, upam, ne bodo vztrajale, so zgolj prehodne in efemerne. Dejstvo pa je, da je takšnih ali podobnih nasutji, ko kdo od nekod pripelje gradbeni material, grušč, zemljino, nekaj, kar je izkopal in mu je odveč, in nasuje nad kakšno grapo ali kar v gozd, vedno več. Skoraj vsaka gradnja gozdne vlake ali gozdne ceste pomeni vsaj v nižinskem, gričevnatem in podgorsko-gorskem pasu povečano možnost za vdor večinoma nezaželenih priseljenk v gozdni prostor. Baška dolina ni Trenta ali Bohinj, reka Bača je že v prvih kilometrih svojega teka bolj ali manj degradirana z obsežnimi nasutji (iz raznih odkopov in gradbišč) in potem celo stisnjena v kanal. Čeprav je gorska reka in teče blizu obrobja Triglavskega narodnega parka, nekatera strožja pravila in naravovarstveni nadzor njej pač niso namenjena. Notulae ad floram Sloveniae36 Zgolj za podkrepitev napisanega sem v preglednico 1 v stolpec 2 dodal popis rastja na nasutju pod cesto Zatolmin-Polog. Pri Zatolminu je spomladi 2024 podor zasul cesto proti Pologu in zelo poškodoval gozd pod njo. Ko so narušeno pobočje počistili do žive skale, so se odločili, da gradiva ne odpeljejo drugam, temveč so ga nasuli pod cesto, nižje pa naredili obrambni nasip (ki varuje spodnjo cesto Tolminska korita-Čadrg). Na strmem melišču, ki je zasulo nekdanji gozd (rastišče sestojev drugotne asociacije Asperulo-Carpinetum), je jeseni 2024 uspevalo pionirsko rastje, primerljivo tistemu na nasutju pod Hobo pri Podbrdu. Obe pionirski združbi imata 16 skupnih vrst, od tega osem tujerodnih. Med vrstami na nasutju pri Zatolminu so še tri tujerodne vrste, ki jih v okolici Podbrda (s precej manj očitnim submediteranskim vplivom kot ga ima okolica Tolmina) in v zgornji Baški dolini še ne poznamo: Acalypha virginica (ta je v okolici Tolmina zelo razširjena in očitno invazivna, nahajališč je iz leta v leto več), Cyperus esculentus (v Tolminu smo ga leta 2023 opažali na ruderalnih traviščih, na nasutjih in izkopih ob gradnji obvoznice med sv. Urhom in Sotočjem) in Ailanthus altissima, ter tudi v Posočju precej razširjeni vrsti Artemisia verlotiorum in Fallopia japonica. Slika 2: Ruderalna združba na nasutju pod cesto Zatolmin-Polog (popis št. 2 v preglednici 1). Foto: Igor Dakskobler. Figure 2: Ruderal plant community on gravely material (debris) under the road Zatolmin- Polog (relevé 2 in Table 1). Photo: Igor Dakskobler. ZAHVALA Neimenovana recenzenta sta z opozorili, popravki in dopolnili notico tehtno izboljšala. Iskrena hvala za njun čas in trud. Hvala tudi urednici doc. dr. Tinki Bačič za jezikovni pregled besedila. Hladnikia 54: 14–67 (2024) 37 LITERATURA Dakskobler, I., A. Seliškar & B. Vreš, 2011: Rastlinstvo ob reki Idrijci – floristično- fitogeografska analiza obrečnega prostora v sredogorju zahodne Slovenije. Flora along the Idrijca river – floristic and phytogeographical analysis of the riparian area in the highlands of western Slovenia. Folia biologica et geologica 52 (1–2): 27–82. Dakskobler, I., B. Vreš & U. Šilc, 2019: Phytosociological description of sites of Salvia hispanica L. (Lamiaceae) on riverine gravel terraces in western Slovenia. Folia biologica et geologica 60 (1): 129–185. Fischer, M. A., K. Osvald & W. Adler, 2008: Exkursionsflora von Österreich, Liechtenstein und Südtirol. 3. Auflage, Biologiezentrum der Oberösterreichischen Landesmuseen. Linz, 1391 pp. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc – Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 967 pp. Martini, F., G. Bertani, F. Boscutti, A. Bruna, A. Danelutto, R. Pavan & C. Peruzovich, 2023: Flora del Friuli Venezia Giulia. Repertorio critico diacronico e atlante corologico. Forum, Udine, 1006 pp. Nesom, L. G., 2006: Ageratum houstonianum. In: Flora of North America Editorial Committee (ed.). Flora of North America North of Mexico (FNA). Vol. 21. New York and Oxford: Oxford University Press – via eFloras.org, Missouri Botanical Garden, St. Louis, MO & Harvard University Herbaria, Cambridge, MA. Nikolič, T., 2020: Flora Croatica. Vaskularna flora Republike Hrvatske. Volumen 2, ALFA, Zagreb. 854 pp. Poldini, L., G. Oriolo & M. Vidali, 2001: Vascular flora of Friuli-Venezia Giulia. An annotated catalogue and synonimic index. Studia Geobotanica (Trieste) 21: 3–227. POWO, 2024: Plants of the World Online. Facilitated by the Royal Botanic Gardens, Kew. Published on the Internet; https://powo.science.kew.org/ Retrieved 03 October 2024. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Notulae ad floram Sloveniae38 Preglednica 1: Pionirsko rastje na nasutju ob gozdni cesti pod domačijo Hoba (Podbrdo) in pod cesto Zatolmin-Polog Table 1: Pioneer vegetation on gravely material near the forest road under the homestead Hoba (Podbrdo) and under the road Zatolmin-Polog Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 Številka popisa v podatkovni bazi (Database number of relevé) 298620 298639 Nadmorska višina v m (Altitude in m) 652 340 Lega (Aspect) NW SE Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 0-40 45 Matična podlaga (Parent material) Gr Gr Tla (Soil) Ko Li Kamnitost v % (Stoniness in %) 60 100 Zastiranje grmovne plasti (Cover of herb layer) E2b 10 10 Zastiranje zeliščne v % (Cover of herb layer in %) E1 70 50 Število vrst (Number of species) 47 30 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 40 100 Datum popisa (Date of taking relevé) 9/7/2024 9/13/2024 Nahajališče (Locality) Hoba Zatolmin Srednjeevropski kvadrant (Quadrant) 9749/4 9848/1 Koordinate GK Y (D-48) m 421853 402926 Koordinate GK X (D-48) m 5120298 5118004 Geoelement (adventivne vrste) Ageratum houstonianum E1 1 N-Am.(-Subcosmop.) Ambrosia artemisiifolia E1 1 1 N-Am. Chenopodium polyspermum E1 1 + Digitaria sanguinalis E1 1 + Erigeron annuus E1 1 N-Am. Euphorbia maculata E1 1 N-Am.(-Subcosmop.) Galinsoga parviflora E1 1 + S-Am.(-Cosmop.) Microrrhinum minus E1 1 1 Plantago media E1 1 Polygonum aviculare E1 1 Setaria pumila E1 1 2 Aethusa cynapium E1 + Alliaria petiolata E1 + Anagallis arvensis E1 + Artemisia vulgaris E1 + Bidens frondosa E1 + N-Am. Conyza canadensis E1 + N-Am.(-Cosmop.) Hladnikia 54: 14–67 (2024) 39 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 Geoelement (adventivne vrste) Conyza sumatrensis E1 + + E-As Echinochloa crus-galli E1 + + Epilobium parviflorum E1 + Eupatorium cannabinum E1 + Fallopia convolvulus E1 + + Galeopsis pubescens E1 + Impatiens glandulifera E1 + Asiat. Impatiens parviflora E1 + E-Asiat. Mentha longifolia E1 + Myosoton aquaticum E1 + Oxalis stricta E1 + + N-Am./E-Asiat.(-Subcosmop.) Panicum barbipulvinatum E1 + 3 N-Am. Petasites hybridus E1 + Polygonum persicaria E1 + Rhus typhina E2b + N-Am. Robinia pseudoacacia E1 + 1 N-Am. Salvia verticillata E1 + Saponaria officinalis E1 + Scrophularia nodosa E1 + Silene dioica E1 + Solanum nigrum E1 + 3 Sonchus asper E1 + 1 Sonchus oleraceus E1 + Stachys sylvatica E1 + Taraxacum sect. Taraxacum E1 + + Vicia cracca E1 + Equisetum arvense E1 + Commelina communis E1 r E-As Portulaca oleracea E1 r + Subcosmop. Veronica persica E1 r W.-Asiat(-Subcosmop.) Acalypha virginica E1 + N-Am. Ailanthus altissima E2b + E-Asiat. Artemeisa verlotiorum E1 + E-Asiat. Cyperus esculentus + Subtrop. Falopia japonica E1 + E-Asiat. Euphorbia helioscopia E1 + Galega officinalis E1 r Plantago lanceolata E1 + Polygonum lapathifolium E1 2 Notulae ad floram Sloveniae40 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 Geoelement (adventivne vrste) Scrophularia canina E1 + Silene vulgaris E1 + Verbascum lychnitis E1 1 Verbena officinalis E1 + Legenda - Legend Gr Grušč, nasutje - Debris Ko Koluvialna tla, inicialna - Colluvial soil, initial Li Kamnišče - Lithosol N-Am. Severnoamariška vrsta - Nord American species E-As. Vzhodnoazijska vrsta - East Asian species Asiat. Azijska vrsta - Asian species S-Am. Južnoamariška vrsta - South American species Subtrop. Subtropska vrsta - Subtropical species Subcosmop. Subkozmoplitska vrsta - Subcosmopolitian species Cosmop. Kozmopolit - Cosmopolitian Igor Dakskobler & Ljudmila Dakskobler Epilobium nutans F. W. Schmidt Novo nahajališče na Jelovici, potrditev uspevanja v Julijskih Alpah New locality on the Jelovica plateau, confirmation of thriving in the Julian Alps 9750/2 (UTM 33TVM32) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Jelovica, Radovljiška planina, zahodni del planine, mokrišče (povirje) s šotnimi mahovi, 1290–1305 m n. m. Leg. P. Strgar, 27. 6. 2024, det. B. Zupan, Peter Strgar in Polona Strgar, 28. 6. 2024, avtorjeve fotografije in herbarij; fitocenološki popisi nahajališča I. Dakskobler & P. Strgar 4. 7. 2024, določevalec mahov Ž. Lobnik Cimerman, herbarij LJS in LJU. Kimasti vrbovec (Epilobium nutans) je v Sloveniji zelo redka vrsta, zanesljivo doslej znana le s Pohorja (Strgulc Krajšek 2007, Strgulc Krajšek & Jogan 2008). Kot redka je uvrščena tudi na rdeči seznam (Anon. 2002). Zemljevid njene razširjenosti sta izdelala Strgulc Krajšek & Jogan (2008). V njem sta kot zanesljiva označila nahajališča v kvadrantih 9557/2, 9558/1 in 9559/2, kot nepreverljive podatke pa označila nahajališča v kvadrantih 9558/2 in 9649/1. V svojem članku naštevata potrjena nahajališča, pri čemer sta v kvadrant 9559/2 uvrstila nahajališče Jezerski vrh-Ribniško jezero. To nahajališče je dejansko v kvadrantu 9557/2, zato v novem zemljevidu razširjenosti (slika 1) kvadranta 9559/2 nismo upoštevali in so torej zanesljivi podatki za Pohorje le v dveh kvadrantih: 9558/1 in 9557/2. Zunaj Pohorja je historični podatek za Malo polje pri Velem polju v Julijskih Alpah (9649/1). O njem sta pisala dva znamenita botanika, Alfonz Paulin in Tone Wraber, toda obisk terena Hladnikia 54: 14–67 (2024) 41 in pregled herbarija je potrdil zgolj vrsto Epilobium palustre (Strgulc Krajšek & Jogan 2008). Anderle (2023) vrste Epilobium nutans ni uvrstil v Atlas flore Gorenjske. Slika 1: Razširjenost vrste Epilobium nutans v Sloveniji. Dopolnjeno po Strgulc Krajšek & Jogan (2008), podatkovna baza FloVegSi (Seliškar & al. 2003). Figure 1: Distribution of Epilobium nutans in Slovenia. Supplemented after Strgulc Krajšek & Jogan (2008), FloVegSi database (Seliškar & al. 2003). Zanesljiva potrditev uspevanja kimastega vrbovca tudi v Julijskih Alpah (slika 2, 3) je uspela Petru Strgarju, ki je o svoji najdbi na Radovljiški planini na Jelovici napisal poljudni članek v reviji Proteus (Strgar 2024). Pregled fotografij, herbarija in ogled rastišča sta potrdila pravilnost določitve Branka Zupana ter Petra in Polone Strgar. V tej notici nekoliko podrobneje opišemo rastišče te redke vrste na Radovljiški planini, na podlagi štirih fitocenoloških popisov, o samem rastlinstvu te planine pa glej Kocjan & Kocjan Kosič (2023) in Strgar (2024). Ob tem opozarjamo, da je na rastišču kimastega vrbovca prevladujoči šotni mah drugi avtor (ŽLC) sprva določil le na podlagi fotografij prvega avtorja kot vrsto Sphagnum girgensohnii, ko pa je dobil herbarijsko gradivo, je določitev popravil in ugotovil, da je to dejansko vrsta Sphagnum angustifolium. V članku v Proteusu je torej ime Sphagnum girgensohnii treba nadomestiti z imenom S. angustifolium (popravek je bil objavljen v 9–10. številki 86. letnika te revije). Notulae ad floram Sloveniae42 Slika 2: Mokrotno rastišče kimastega vrbovca (Epilobium nutans) v zahodnem delu Radovljiške planine. Foto: Peter Strgar. Figure 2: Wetland site of Epilobium nutans in western part of the montane pasture Radovljiška Planina. Photo: Peter Strgar. Slika 3: Kimasti vrbovec (Epilobium nutans) na Radovljiški planini. Foto: Peter Strgar. Figure 3: Epilobium nutans on the montane pasture Radovljiška Planina. Photo: Peter Strgar. Hladnikia 54: 14–67 (2024) 43 Aeschimann & al. (2004) označujejo to južnoevropsko gorsko vrsto kot značilno za vegetacijo hladnih izvirov, kjer prevladujejo mahovi in to v glavnem na silikatni podlagi (zveza Cardamino-Montion). Naši popisi so v preglednici 1. Popise št. 1–3 smo naredili v zahodnem delu planine, popis št. 4 pa bolj v srednjem delu planine. Geološka podlaga so karatofir, porfir, porfirit in njihovi piroklasti, ponekod v stiku z dolomitnim apnencem (Grad & Ferjančič 1974), tla pa na prvih treh popisih šotna, na četrtem domnevno organsko- mineralna. Na prvih treh popisih med cevnicami prevladuje bodičnati šaš (Carex echinata) in nekatere druge vrste, značilne za prehodna barja (Carex nigra, C. canescens, Calycocorsus stipitatus), med mahovi pa ozkolistni šotni mah (Sphagnum angustifolium) in združbo bi lahko imenovali po dveh od naštetih cevnic (Calycocorsi stipitati-Caricetum echinatea nom. prov.) in jo uvrstili v zvezo Caricion nigrae (Caricion fuscae), red Caricetalia nigrae (Caricetalia fuscae) in razred Scheuchzerio-Caricetea nigrae (Scheuchzerio-Caricetea fuscae). Po izraziti prevladi ozkolistnega šotnega mahu bi bila mogoča tudi uvrstitev v združbo, ki bi se imenovala po šotnem mahu (Carici echinatae-Sphagnetum angustifolii nom. prov.) in pripadala zvezi Sphagnion medii, redu Sphagnetalia medii in razredu Oxycocco-Sphagnetea. Posebnost popisa št. 3 je zelo redek jetrenjak Scapania paludicola, ki je bil do sedaj poznan le z enega nahajališča na Pohorju (Martinčič 2017, 2024b) in je na našem rdečem seznamu kot skrajno ogrožen (critacally endangered). Slika 4: Detajl mokrišča s kimastim vrbovcem, bodičastim šašem, močvirsko lakoto in venčnico. Foto: Peter Strgar. Figure 4: Detail of wetland with Epilobium nutans, Carex echinata, Galium palustre and Calycocorsus stipitatus. Photo: Peter Strgar. Četrti popis kaže na nekoliko drugačno povirno barjansko združbo (red Caricetalia nigrae), ki bi jo lahko uvrstili v provizorno asociacijo Carici canescentis-Eriophoretum angustifolii nom. prov. Vsekakor bi kimasti vrbovec, glede na rastišča na Radovljiški planini, lahko uvrstili tudi med značilnice barij na mezotrofni in oligotrofni šoti in šotnih mineralnih tleh iz reda Caricetalia nigrae (sin. Caricetalia fuscae). Notulae ad floram Sloveniae44 Populacija kimastega vrbovca na Radovljiški planini je za zdaj zadovoljiva, kar velja predvsem za močvirnati zahodni del planine, čeprav je omejena na razmeroma majhno površino nekaj arov. Preglednica 1: Združbe z vrsto Epilobium nutans na Radovljiški planini (Jelovica)* Table 1: Communities with Epilobium nutans on the montane pasture Radovljiška Planina (Jelovica)* Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 Številka popisa v podatkovni bazi (Database number of relevé) 29 82 13 29 82 11 29 82 12 29 82 17 Nadmorska višina v m (Altitude in m) 13 02 13 02 13 02 12 90 Lega (Aspect) NE NNE NE E Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 2 5 5 3 Matična podlaga (Parent material) Ke Ke Ke Ke Tla (Soil) Šo Šo Šo OM Zastiranje v % (Cover in %) Zeliščna plast (Herb layer) E1 70 70 80 90 Mahovna plast (Moss layer) E0 100 90 90 10 Število vrst (Number of species) 13 16 19 23 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 20 20 10 20 Datum popisa (Date of taking relevé) 4.0 7.2 02 4 4.0 7.2 02 4 4.0 7.2 02 4 4.0 7.2 02 4 Nahajališče (Locality) Ra do vlj išk a p lan ina Ra do vlj išk a p lan ina Ra do vlj išk a p lan ina Ra do vlj išk a p lan ina Srednjeevropski kvadrant (Quadrant) 97 50 /2 97 50 /2 97 50 /2 97 50 /2 Koordinate GK Y (D-48) m 43 23 41 43 23 48 43 23 45 43 24 23 Koordinate GK X (D-48) m 51 27 21 3 51 27 21 7 51 27 21 6 51 27 22 7 Caricion nigrae, Caricetalia nigrae Pr. Fr. Carex echinata E1 4 3 3 2 4 100 Epilobium nutans E1 + 1 2 + 4 100 Agrostis canina E1 + 1 1 . 3 75 Hladnikia 54: 14–67 (2024) 45 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 Pr. Fr. Carex canescens E1 . + + 3 3 75 Caricetalia davallianae Eriophorum latifolium E1 . . . 2 1 25 Scheuchzerio-Caricetea nigrae Calycocorsus stipitatus E1 1 1 2 . 3 75 Carex nigra E1 . + 1 . 2 50 Eriophorum angustifolium E1 . . . 2 1 25 Oxycocco-Sphagnetea Sphagnum angustifolium E0 5 5 3 . 3 75 Sarmentypnum exannulatum E0 + + + . 3 75 Straminergon stramineum E0 + . + . 2 50 Scapania paludicola E0 . . 3 . 1 25 Montio-Cardaminetea Philonotis fontana E0 . . . 1 1 25 Phragmiti-Magnocaricetea Galium palustre E1 1 1 2 3 4 100 Veronica beccabunga E1 . . . + 1 25 Poa palustris E1 . . . + 1 25 Calthion palustre Caltha palustris E1 + 1 1 3 4 100 Crepis paludosa E1 . . . + 1 25 Molinietalia caeruleae Deschampsia cespitosa E1 + 1 1 + 4 100 Cirsium palustre E1 . + 1 + 3 75 Juncus effusus E1 . . + + 2 50 Molinio-Arrhenatheretea Festuca rubra E1 1 2 1 2 4 100 Trifolium repens E1 . . + . 1 25 Lychnis flos-cuculi E1 . . . + 1 25 Nardetea strictae Potentilla erecta E1 2 1 1 1 4 100 Nardus stricta E1 . . r . 1 25 Carex pallescens E1 . . . + 1 25 Luzula campestris E1 . . . + 1 25 Vaccinio-Piceetea Polytrichum commune E0 1 1 . . 1 25 Maianthemum bifolium E1 1 . . . 1 25 Hylocomiadelphus triquetrus E0 . . + . 1 25 Hylocomium splendens E0 . . . + 25 Notulae ad floram Sloveniae46 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 Pr. Fr. Mahovi (Mosses) Campyliadelphus chrysophyllus E0 . . . + 1 25 Plagiomnium ellipticum E0 . . . + 1 25 Legenda - Legend * Nomenklaturni viri (Martinčič & al. 2007, Martinčič 2024a,b) Ke Keratofir - Karatophyre Šo Šotna tla - Peat soils OM Organsko-mineralna tla - Molic Gleysols Pr. Prezenca (število popisov, v katerih se pojavlja vrsta) - Presence (number of relevés in which the species is presented) Fr. Frekvenca v % - Frequency in % ZAHVALA Za pomoč pri določanju rastlin in pisanju članka se iskreno zahvaljujemo Poloni Strgar in Branku Zupanu. Ocenjevalki sta s popravki izboljšali besedilo. LITERATURA Anonymous, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list RS 82/2002. Aeschimann, D., K., Lauber, D. M. Moser & J. P. Theurillat, 2004: Flora alpina. Bd. 1: Lycopodiaceae-Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, 1159 pp. Anderle, B., 2023: Pregled razširjenosti praprotnic in semenk na Gorenjskem. Samozaložba, Hraše, 604 pp. Grad A., & L. Ferjančič, 1974: Osnovna geološka karta SFRJ, list Kranj 1: 100.000. Zvezni geološki zavod, Beograd. Kocjan, J. M. & D. Kosič Kocjan, 2023: Višje rastline. In: Šabeder, N. & Bolčina, A. (ed.), 2023: Rastline, glive in živali Jelovice, Ratitovca ter Nemškega Rovta. Društvo za raziskovanje mokrišč Slovenije, Ljubljana, pp. 35–54. Martinčič, A., 2017: Novosti v flori mahov Slovenije 3. Hladnikia 40: 26–39. Martinčič, A., 2024a: New checklist and the Red list of the mosses (Bryophyta) of Slovenia. Hacquetia 23 (1): 69–118. Martinčič, A. 2024b: New checklist and the Red list of the hornworts (Anthocerotophyta) and liverworts (Marchantiophyta) of Slovenia. Hacquetia 23 (2): 175–197. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 967 pp. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Strgulc Krajšek, S., 2007: Onagraceae – svetlinovke. In: Martinčič & al.: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, pp. 328–335. Hladnikia 54: 14–67 (2024) 47 Strgulc Krajšek, S., & N. Jogan, 2008: Epilobium nutans. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia 21: 43–46. Strgar, P., 2024: Botanična zanimivost na Radovljiški planini. Proteus 86 (8): 353–361. Peter Strgar, Žan Lobnik Cimerman & Igor Dakskobler Milium effusum L. subsp. alpicolum Chrtek Novost za floro Trnovskega gozda Novelty for the flora of the Trnovski Gozd plateau 0049/1 (UTM 33TVL19) Slovenija, Primorska, Trnovski gozd, gozdni rezervat Golaki, greben severno od Velikega Golaka, na več krajih od 1420 m n. m. do 1445 m n. v., subalpinski bukov gozd (Polysticho lonchitis-Fagetum), popisi 4–8 v preglednici 1. Leg. I. Dakskobler, 11. 8. in 14. 8. 2023 ter 29. 6. 2024, det. N. Jogan (po znakih vmesna oblika, introgresija), herbarij LJS in LJU. 9647/2 (UTM 33TUM93) Slovenija, Primorska, Julijske Alpe, Bavšica, Bala, Jezerce, 1450 – 1480 m n. m. subalpinski bukov gozd (Polysticho lonchitis-Fagetum), popisa 2 in 3 v preglednici 1. Leg. I. Dakskobler, 10. 7. 2024, det. N. Jogan (po znakih vmesna oblika, introgresija), herbarij LJS in LJU (na popisnih ploskvah so bili tudi primerki tipske podvrste, M. effusum s. str., leg. I. Dakskobler, 10. 7. 2024, det. N. Jogan, herbarij LJS in LJU). Alpsko podvrsto razprostrte prosulje so v flori Srednje Evrope prepoznali kot samostojni takson razmeroma nedavno in jo pred 60 leti tudi opisali (Chrtek 1963). Njeno pojavljanje je raztreseno na območju Alp in spremljajočih predgorij ter ponekod v Karpatih, posamezne najdbe pa so znane tudi vzdolž Balkanskega polotoka vse do Grčije ter proti vzhodu do Male Azije. V soseščini Slovenije jo omenjajo v alpskem delu Štajerske, Solnograške, Tirolske in Predarlberške v Avstriji (Fischer & al. 2008), v Švici raztreseno v njenem celotnem alpskem delu (InfoFlora 2024), nemške navedbe se nanašajo na dve območji, ki na meji z Avstrijo dosegata največje nadmorske višine (FloraWeb 2024). Že avstrijski ključ (Fischer & al., 2008) navaja razširjenost vse do Male Azije, pojavljanje na Balkanskem polotoku pa navajajo tako Chrtek (1963) kot tudi Cvelev (1976) in Bor (1970). Taksonomski položaj obravnavane podvrste je tudi po vsem tem času še vedno nedorečen, saj je lahko po nekaterih razlagah identična podvrsti Milium effusum subsp. schmidtianum (C. Koch) Tzvel., ki jo navajajo v vzhodnem Sredozemlju, Mali Aziji in Iranu (Cvelev 1976, Bor 1970). Cvelev za nekdanjo Sovjetsko zvezo in Bor (ibid.) za Iran navajata skoraj enake razlikovalne znake od tipske podvrste: strnjeno socvetje, vejice razrasle od dna, klaski pogosto vijoličasto nadahnjeni, uspevanje v subalpinskem pasu. Vsekakor bi si to sorodstvo zaslužilo večjo pozornost in vsaj kariosistematsko obravnavo, kar omenjajo tudi Pignatti & al. (2017). Na kariološko razlikovanje kažejo tudi navedbe Cveleva (ibid.), ki za podvrsto Milium effusum subsp. Notulae ad floram Sloveniae48 schmidtianum navaja, da je heksaploidna (2n=42), za razliko od tetraploidne tipske podvrste (2n= 28), vendar pa ne navaja števila kromosomov pri alpski podvrsti. Če gre dejansko za isti takson, ki se od Bližnjega vzhoda proti zahodu vse bolj redko in raztreseno pojavlja na Balkanskem polotoku in v Alpah, potem bi bilo veljavno ime Milium effusum subsp. alpicolum, saj je na podvrstni rang ime „schmidtianum“ prvi prekombiniral (uporabil) Cvelev (1976). Slika 1: Razširjenost podvrste Milium effusum subsp. alpicolum v Sloveniji (dopolnjeno po Jogan & al. 2001). Figure 1: Distribution of Milium effusum subsp. alpicolum in Slovenia (supplemented after Jogan & al. 2001). V Sloveniji je alpsko podvrsto prvič prepoznal in omenil drugi avtor (NJ) te notice leta 1992 (Jogan 1992), od tedaj dalje je njeno pojavljanje znano na nekaj raztresenih nahajališčih v Julijskih in Kamniških Alpah (Jogan & al. 2001, Jogan 2007). Pregled herbarijskega gradiva je potrdil, da se tipična alpska podvrsta razlikuje od tipske podvrste po nekoliko ožjih listih, strnjenem latu, krajših stranskih vejicah v srednjem delu lata, ki so močno razrasle, v zgornji polovici raskave in imajo primerjalno večje število klaskov, ki pa so nekoliko krajši in pogosto vijoličasto nadahnjeni (Jogan 2007, povzeto tudi v Fischer & al. 2008). Očitno bolj strnjeno socvetje alpske podvrste lahko spominja celo na obubožane primerke iz rodu Calamagrostis. Njena doslej znana nahajališča v Sloveniji so bila v gorskih gozdovih in med ruševjem v altimontanskem in subalpinskem pasu v Julijskih in Kamniško- Savinjskih Alpah. V objavljeni karti tedaj znanih nahajališč v Sloveniji (Jogan & al. 2001) so označeni kvadranti: 9648/1, 9748/2, 9749/4 (vse Julijske Alpe) in 9753/2 (Kamniško- Hladnikia 54: 14–67 (2024) 49 Savinjske Alpe). Nekateri viri za te podatke so zbrani v diplomskem delu (Jogan 1992): 9748/2: Komarča, 9753/2: Vel. Planina, 9749/4: Črna prst, 9648/1: Pihavci – Vel. Skutnik. Prva tri omenjena nahajališča so starejša, najdbo v kvadrantu 9648/1 pa bi lahko opisali takole: ob poti s pl. Bukovec proti Skutniku, najbrž še v gozdu, na nadmorski višini med 1500 m in 1600 m. Gre namreč za nekoliko nenatančno zabeležene podatke na delovni etiketi. Sklepamo lahko, da ja nahajališče nad Bukovskimi koriti proti začetku kamnite doline Dolič in še v kvadrantu 9647/2. Slika 2: Razprostrta prosulja (Milium effusum cf. subsp. alpicolum), pod Golaki, 29. 6. 2024. Foto: Igor Dakskobler. Figure 2: Milium effusum cf. subsp. alpicolum, under Golaki, 29. 6. 2024. Photo: Igor Dakskobler. Na alpsko podvrsto prosulje je prvi avtor (ID) postal pozoren šele nedavno pri popisovanju subalpinskih bukovih gozdov v gozdnem rezervatu Golaki v drugi polovici junija 2011. Tam je opazil razprostrto prosuljo, ki je bila nekoliko nenavadna, a je v članku, kjer so popisi objavljeni (Dakskobler & Rozman 2021), zapisana le kot vrsta M. effusum. Pri terenskem delu v letu 2023 pa je najprej ob poti iz Škrbine proti Kurjemu brdu v altimontanskem bukovju (Ranunculo platanifolii-Fagetum) opazil tipsko podvrsto, bolj proti zahodu, na neizrazitem sedlu na grebenu severno od Velikega Golaka, pa v subalpinskem bukovju nabral razprostrto prosuljo, ki je bila po videzu drugačna od tipske oblike, imela je bolj strnjeno socvetje in bi po nekaterih znakih ustrezala opisu alpske Notulae ad floram Sloveniae50 podvrste (čeprav klaski niso bili vijolično nadahnjeni). Še več cvetočih in optimalno razvitih rastlin te podvrste je našel na istem nahajališču pod Golaki konec junija 2024. V preglednici 1 so v stolpcih št. 4–8 vsi popisi z Golakov, v katerih se pojavlja razprostrta prosulja, ki jo lahko prepoznamo kot podvisokogorsko podvrsto oz. kot populacijo z vmesnimi znaki med tipsko in podvisokogorsko podvrsto. Te popise uvrščamo v asociacijo Polysticho lonchitis-Fagetum, čeprav so deloma prehodni proti asociaciji Ranunculo platanifolii-Fagetum. Pri terenskem delu v letu 2023 je bil prvi avtor pozoren na razprostrto prosuljo tudi v podvisokogorskem pasu na južnih pobočjih Črne prsti, kjer je opazil in nabral le tipsko podvrsto. 2. 7. 2024 je šel na pl. Bukovec in naprej po stezi nad Bukovskimi koriti proti Doliču, vse do nadmorske višine okoli 1600 m. Ob stezi in na brezpotju nad njo je naredil sedem popisov subalpinskega bukovega gozda (najvišji je bil na nadmorski višini 1550 m) in dva popisa subalpinskega pionirskega javorovja, a v njih vrste Milium effusum ni opazil. Je pa primerke razprostrte prosulje našel v bukovem gozdu pod pl. Bukovec, nad sotesko Tesne, na nadmorski višini 1220 m (popis št 1. v preglednici 1, uvrščamo ga v subasociacijo Ranunculo platanifollii-Fagetum lamietosum orvalae). Domneval je, da je morda podvrsta alpicolum, a jo je drugi avtor (NJ) po natančnem pregledu uvrstil v tipsko podvrsto. 10. 7. 2024 se je odpravil še v dolino Bale, kjer je nad Jezercem že leta 2000 popisal vrsto Milium effusum. Ponoven pregled terena je pokazal, da tam dejansko uspevajo primerki te trave, ki ustrezajo podvrsti alpicolum oz. so zelo podobni primerkom izpod Golakov (popisa 2 in 3 v preglednici 1). Prvi avtor je na podlagi tega dne nabranega gradiva določil tako podvrsto alpicolum (oz. takson z vmesnimi znaki obeh podvrst, introgresijo) kot primerek, ki je po znakih tipska podvrsta. Ob obisku Radovljiške planine na Jelovici, 4. 7. 2024, sta prvi avtor in Peter Strgar v drugotnem smrekovem gozdu (Aposerido-Piceetum), na rastišču predalpskega jelovo- bukovja (Homogyno sylvestris-Fagetum, popis št. 9 v preglednici 1) na nadmorski višini 1315 m tudi našla to travo, za katero sta menila, da bi lahko bila podvrsta alpicolum, a je prvi avtor njuno določitev spremenil in določil le tipsko podvrsto. Vrsto Milium effusum imamo sicer le redko popisano tudi v podvisokogorskem (subalpinskem) pasu (vir podatkovna baza FloVegSi, Seliškar & al. 2003). Na podlagi zgoraj napisanega je očitno, da se samo po do morfoloških znakih, ki smo jih navajali do sedaj, podvrst ne da zanesljivo razlikovati, niti ni jasen taksonomski nivo razlikovanja. Očitno bo skupino treba obdelati s dodatnimi, drugačnimi metodami. Ker gre verjetno za poliploidni kompleks, bi bilo smiselno za začetek raziskati mikromorfološke znake, ki odražajo ploidni nivo. To sta na primer dolžina listnih rež in velikost pelodnih zrn, ki ju je mogoče opazovati tudi na herbarijskem materialu in ki sta se že v veliko podobnih primerih izkazala za uporabna. Predpogoj za takšne raziskave pa je dovolj rastlinskega materiala in podatki o razširjenosti populacij, ki po znakih ustrezajo M. effusum subsp. alpicolum, k čemer prispeva najina notica. ZAHVALA Iskrena hvala doc. dr. Tinki Bačič za potrpljenje, razumevanje in pomoč pri dokončni ureditvi notice. Hladnikia 54: 14–67 (2024) 51 LITERATURA Bor, N. L., 1970: Gramineae. In: K. H. Rechinger (ed.): Flora Iranica 70. Akademische Druck u. Verlagsanstalt, Graz. Chrtek, J., 1963: Poznamky k promenlivosti pšenička rozkladiteho - Milium effusum L. Časop. Nar. Muz., Odd. Prir. 82: 166–169. Cvelev, N. N., 1976: Zlaki SSSR. Nauka, Leningrad. Dakskobler, I. & A. Rozman, 2021: Vegetation analysis of the subalpine beech forest on the upper forest line in the Julian Alps (NW Slovenia and NW Italy) and in the northern Dinaric Alps. Hacquetia 20 (2): 373–564. Fischer M. A., W. Adler & K. Oswald, 2008: Exkursionsflora von Österreich, Liechtenstein und Südtirol. Land Oberösterreich, Biologiezentrum der OÖ Landesmuseen, Linz. 1391 pp. FloraWeb 2024: Milium effusum subsp. alpicola Chrtek. Alpen-Flattergras. Bundesamt für Naturschut. https://www.floraweb.de/webkarten/karte.html?taxnr=22668z, dostop: 5. 11. 2024. InfoFlora 2024: Milium effusum subsp. alpicola Chrtek. The National Data and Information Center on the Swiss Flora. https://www.infoflora.ch/en/flora/milium-effusum-subsp- alpicola.html, dostop: 5. 11. 2024. Jogan, J., 1992: Kritični prispevki k poznavanju trav v Sloveniji 1–5: skupina Anthoxanthum odoratum, skupina Digitaria sanguinalis, vrsta Milium effusum, skupini Phleum pratense in P. alpinum, skupina Sporobolus vaginiflorus. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana. 56 pp. Jogan, N., 2007: Poaceae (Gramineae) – trave. In: Martinčič & al.: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 826–932. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc – Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. Pignatti, S., R. Guarino & M. La Rosa, 2017: Flora d’Italia. Vol.1. Ed. Edagricole, Milano- Bologna. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Notulae ad floram Sloveniae52 Preglednica 1: Altimontansko-subalpinske gozdne združbe s taksonoma Milium effusum cf. subsp. alpicolum in (ali) M. efussum subsp. effusum v severozahodni in zahodni Sloveniji Table 1: Altimontane-subalpine forest communities with Milium effusum cf. subsp. alpicolum and (or) M. effusum subsp. effusum in in the northwestern and western Slovenia Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Številka popisa v podatkovni bazi (Database number of relevé) 29 81 55 22 09 67 29 82 66 24 21 99 24 22 04 29 82 27 29 62 49 29 82 07 29 82 22 Nadmorska višina v m (Altitude in m) 12 21 14 80 14 50 14 45 14 40 14 30 14 20 14 25 13 15 Lega (Aspect) SW SSE SSE S NE NNE NE 0 NNE Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 35 35 35 25 30 25 35 0-5 10 Matična podlaga (Parent material) A A A A A A A A AG Tla (Soil) Re Re Re Re Re Re Re Re Re Kamnitost v % (Stoniness in %) 40 30 40 40 40 60 40 10 10 Zastiranje v % (Cover in %): Drevesna plast (Tree layer) E3 80 80 80 80 80 80 80 80 90 Grmovna plast (Shrub layer) E2 10 5 10 30 20 20 10 30 5 Zeliščna plast (Herb layer) E1 70 60 70 70 70 70 80 80 30 Mahovna plast (Moss layer) E0 20 10 15 10 20 20 10 20 30 Število vrst (Number of species) 46 61 65 59 78 75 54 39 42 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 400 400 400 400 400 400 400 400 400 Datum popisa (Date of taking relevé) 7/ 2/ 20 24 7/ 5/ 20 00 7/ 10 /2 02 4 6/ 21 /2 01 1 6/ 21 /2 01 1 6/ 29 /2 02 4 8/ 11 /2 02 3 6/ 29 /2 02 4 7/ 4/ 20 24 Nahajališče (Locality) Ba vš ica Te sn e Ba la Je ze rce Ba la Je ze rce Go lak i - se ve rn o Go lak i - se ve rn o Go lak i - se ve rn o Go lak i - se ve rn o Go lak i - se ve rn o Ra do vlj išk a p lan ina Srednjeevropski kvadrant (Quadrant) 96 47 /2 96 47 /2 96 47 /2 00 49 /1 00 49 /1 00 49 /1 00 49 /1 00 49 /1 97 50 /2 Koordinate GK Y (D-48) m 39 67 37 39 70 02 39 70 03 41 34 34 41 33 74 41 35 51 41 35 27 41 35 08 43 23 64 Koordinate GK X (D-48) m 51 37 51 1 51 39 70 9 51 39 71 4 50 93 16 6 50 93 26 8 50 93 03 7 50 93 07 7 50 93 07 4 51 27 13 9 Aremonio-Fagion Pr. Fr. Cardamine enneaphyllos E1 . 2 1 1 1 1 1 + . 7 78 Cardamine trifolia E1 . . . 1 1 1 2 + + 6 67 Anemone trifolia E1 + . 1 . . . . . . 2 22 Rhamnus fallax E2 . . . + + . . . . 2 22 Hladnikia 54: 14–67 (2024) 53 Zaporedna št. popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Pr. Fr. Lamium orvala E1 3 . . . . . . . . 1 11 Omphalodes verna E1 . . . . + . . . . 1 11 Euphorbia carniolica E1 . . . . . + . . . 1 11 Tilio-Acerion, Alnion incanae Acer pseudoplatanus E3b 1 . . 1 1 1 2 1 . 6 67 Acer pseudoplatanus E3a + . . . . . + . . 2 22 Acer pseudoplatanus E2b + + . + 1 . + . . 5 56 Acer pseudoplatanus E2a . . . 1 + + . 1 . 4 44 Acer pseudoplatanus E1 + . . + . . 1 . + 4 44 Polystichum aculeatum E1 + + + . + . + . . 5 56 Adoxa moschatellina E1 . 1 . 1 + + + . . 5 56 Thalictrum aquilegiifolium E1 . + + . . + . + . 4 44 Geranium robertianum E1 . 1 1 1 . . . . . 3 33 Aruncus dioicus E1 . . . . 1 1 . . . 2 22 Lunaria rediviva E1 3 . . . . . . . . 1 11 Acer platanoides E1 + . . . . . . . . 1 11 Cardamine impatiens E1 + . . . . . . . . 1 11 Dryopteris x tavelii E1 . . + . . . . . . 1 11 Chrysosplenium alternifolium E1 . . + . . . . . . 1 11 Hesperis candida E1 . . r . . . . . . 1 11 Polystichum x luerssenii E1 . . . . . . + . . 1 11 Fagetalia sylvaticae Galeobdolon flavidum E1 1 1 1 1 1 1 1 1 + 9 100 Fagus sylvatica E3b 4 5 5 4 4 4 4 4 . 8 89 Fagus sylvatica E3a + 1 . + 1 . 1 . . 5 56 Fagus sylvatica E2b . + + 2 . 1 1 1 . 6 67 Fagus sylvatica E2a . + . . . + . 1 . 3 33 Fagus sylvatica E1 . + r . + . . . . 3 33 Dryopteris filix-mas E1 1 1 2 2 2 2 3 2 . 8 89 Mycelis muralis E1 1 + 1 + . + + + + 8 89 Epilobium montanum E1 1 1 1 + + + 1 . . 7 78 Actaea spicata E1 . + + + + 1 + + . 7 78 Paris quadrifolia E1 . + + + + + + . . 6 67 Lilium martagon E1 . + . + 1 + + + . 6 67 Symphytum tuberosum E1 . . . 1 + + + 1 1 6 67 Mercurialis perennis E1 + 1 + + . . . + . 5 56 Poa nemoralis E1 + . . + 1 1 + . . 5 56 Galium odoratum E1 . . . 1 + + + 2 . 5 56 Daphne mezereum E2a . . . + 1 + + + . 5 56 Notulae ad floram Sloveniae54 Zaporedna št. popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Pr. Fr. Prenanthes purpurea E1 . . . . + + + 1 + 5 56 Galium laevigatum E1 . + + . + + . . . 4 44 Lonicera alpigena E2 . . . + + + + . . 4 44 Festuca altissima E1 1 1 3 . . . . . . 3 33 Luzula nivea E1 1 1 2 . . . . . . 3 33 Scrophularia nodosa E1 . . + . . . 2 + . 3 33 Cardamine bulbifera E1 . . . 1 + + . . . 3 33 Carex sylvatica E1 . . . . . + . + 1 3 33 Campanula trachelium E1 + . . . + . . . . 2 22 Corydalis cava E1 . . . 1 . . + . . 2 22 Ranunculus lanuginosus E1 . . . . . + . + . 2 22 Laburnum alpinum E3a + . . . . . . . . 1 11 Laburnum alpinum E2a . + . . . . . . . 1 11 Neottia nidus-avis E1 . . 1 . . . . . . 1 11 Myosotis sylvatica agg. E1 . . + . . . . . . 1 11 Phyteuma spicatum subsp. coeruleum E1 . . . + . . . . . 1 11 Fraxinus excelsior E3b . . . + . . . . . 1 11 Melica nutans E1 . . . . + . . . . 1 11 Pulmonaria stiriaca E1 . . . . . . . . 1 1 11 Sanicula europaea E1 . . . . . . . . + 1 11 Quercetalia pubescenti-petraeae Sorbus aria (Aria edulis) E3a . . . . + . . . . 1 11 Aria edulis E2 . r . + + . . . . 3 3 Arabis turrita E1 + . . . . . . . . 1 11 Querco-Fagetea Anemone nemorosa E1 . . . 1 + + + 1 1 6 67 Moehringia trinervia E1 + . + . . . . . . 2 22 Hepatica nobilis E1 + . . . . . . . . 1 11 Listera ovata E1 . r . . . . . . . 1 11 Phyteuma zahlbruckneri E1 . . + . . . . . . 1 11 Veronica officinalis E1 . . . + . . . . . 1 11 Lonicera xylosteum E2b . . . . . . + . . 1 11 Dactylorhiza fuchsii E1 . . . . . . . . + 1 11 Vaccinio-Piceetea Oxalis acetosella E1 + 1 2 + . . 1 . 2 6 67 Dryopteris dilatata E1 . . + . + + + + 1 6 67 Gymnocarpium dryopteris E1 . + + . 1 + . . + 5 56 Clematis alpina E2a . + + . + + . . . 4 44 Maianthemum bifolium E1 . + r . + + . . . 4 44 Hladnikia 54: 14–67 (2024) 55 Zaporedna št. popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Pr. Fr. Lonicera nigra E2a . . . + + 1 + . . 4 44 Gentiana asclepiadea E1 . . . + + + . . 1 4 44 Calamagrostis arundinacea E1 . . . . + + + 2 . 4 44 Solidago virgaurea E1 + . . . + . . + . 3 33 Polystichum lonchitis E1 . + + . + . . . . 3 33 Vaccinium myrtillus E1 . . . . + + . . 1 3 33 Luzula luzuloides E1 . . . . . + + . 1 3 33 Lonicera caerulea E2a . . . . + . . + . 2 22 Luzula sylvatica E1 . . . . + . . . 1 2 22 Homogyne sylvestris E1 . . . . + . . . + 2 22 Polytrichum formosum E0 . . . . . . . + 1 2 22 Phegopteris connectilis E1 . . . . 1 . . . . 1 11 Dryopteris expansa E1 . . . . + . . . . 1 11 Huperzia selago E1 . . . . r . . . . 1 11 Rosa pendulina E2a . . . . . 1 . . . 1 11 Luzula luzulina E1 . . . . . + . . . 1 11 Picea abies E3b . . . . . . . . 5 1 11 Picea abies E3a . . . . . . . . + 1 11 Picea abies E2a . . . . . . . + . 1 11 Corallorhiza trifida E1 . . . . . . . . 1 1 11 Rhytidiadelphus triquetrus E0 . . . . . . . . 1 1 11 Aposeris foetida E1 . . . . . . . . + 1 11 Calamagrostis villosa E1 . . . . . . . . + 1 11 Hieracium murorum E1 . . . . . . . . + 1 11 Homogyne alpina E1 . . . . . . . . + 1 11 Blechnum spicant E1 . . . . . . . . + 1 11 Dicranum scoparium E0 . . . . . . . . + 1 11 Rhytidiadelphus loreus E0 . . . . . . . . + 1 11 Erico-Pinetea, Festuco-Brometea Cirsium erisithales E1 + + + . . . . . . 3 33 Calamagrostis varia E1 + + . . . . . . . 2 22 Buphthalmum salicifolium E1 . r + . . . . . . 2 22 Betulo-Alnetea Ribes alpinum E2 . . . . + r + . . 3 33 Salix appendiculata E2b . . . . 1 + . . . 2 22 Sorbus chamaemespilus E2a . . . . + . . . . 1 11 Mulgedio-Aconitetea Athyrium filix-femina E1 + 1 + + 1 2 2 1 + 9 100 Veratrum album subsp. lobelianum E1 . + + 1 1 1 + 1 + 8 89 Notulae ad floram Sloveniae56 Zaporedna št. popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Pr. Fr. Saxifraga rotundifolia E1 1 1 2 + 1 1 1 . . 7 78 Senecio ovatus (S. fuchsii) E1 1 . + + . 1 1 1 + 7 78 Heracleum sphondylium subsp. elegans E1 + + + + + + . 1 . 7 78 Milium effusum cf. subsp. alpicolum E1 . + 1 + + 1 1 1 . 7 78 Adenostyles alliariae E1 . + r . 2 2 2 2 + 7 78 Polygonatum verticillatum E1 . + + + + 1 . 1 1 7 78 Aconitum degenii subsp. paniculatum E1 + + . + + . + . . 5 56 Aconitum lupicida E1 + + . . . 1 . 1 . 4 44 Milium effusum subsp. effusum E1 + + + + 4 44 Cicerbita alpina E1 . . . . + 2 2 2 . 4 44 Myrrhis odorata E1 . . . . 1 2 2 2 . 4 44 Stellaria nemorum E1 . . . 1 1 + . . . 3 33 Ranunculus platanifolius E1 . . . + + 1 . . . 3 33 Rumex arifolius E1 . . . + . . + + . 3 33 Doronicum austriacum E1 . . . . 1 . + . + 3 33 Senecio cacaliaster E1 . + 1 . . . . . . 2 22 Chaerophyllum hirsutum E1 . . . . + + . . . 2 22 Senecio nemorensis E1 + . . . . . . . . 1 11 Chaerophyllum villarsii E1 . r . . . . . . . 1 11 Scrophularia scopolii E1 . r . . . . . . . 1 11 Poa hybrida E1 . . . + . . . . . 1 11 Allium victorialis E1 . . . . . 1 . . . 1 11 Silene dioica E1 . . . . . 1 . . . 1 11 Crepis paludosa E1 . . . . . + . . . 1 11 Geum rivale E1 . . . . . + . . . 1 11 Sambuco-Salicion capreae Rubus idaeus E2a + . . 2 2 1 1 1 + 7 78 Sorbus aucuparia E3b . . . . + . . . . 1 11 Sorbus aucuparia E3a . . . . + . + . . 2 22 Sorbus aucuparia E2b . . . + 1 1 + . . 4 44 Sorbus aucuparia E2a . . . + . . + + . 3 33 Sorbus aucuparia E1 . . . + . + . . + 3 33 Epilobietea angustifolii Galeopsis speciosa E1 . . . + . . + . . 2 22 Solanum dulcamara E1 . . . + . . . . . 1 11 Fragaria vesca E1 . . . . + . . . . 1 11 Galio-Urticetea Urtica dioica E1 1 + 1 + . . 1 . . 5 56 Cuscuta europaea E1 + . . . . . . . . 1 11 Hladnikia 54: 14–67 (2024) 57 Zaporedna št. popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Pr. Fr. Lamium maculatum E1 . + . . . . . . . 1 11 Elyno-Seslerietea Festuca calva E1 . + 1 . . . . . . 2 22 Campanula witasekiana E1 . . + . . . . . . 1 11 Molinio-Arrhenatheretea Angelica sylvestris E1 + . r + + + . . . 5 56 Dactylis glomerata E1 . + . 1 . . . . . 2 22 Ajuga reptans E1 . . . . . . . . 1 1 11 Thlaspietea rotundifolii Adenostyles glabra E1 . + 1 1 + + + . . 6 67 Arabis alpina E1 + + + . . . . . . 3 33 Cerastium subtriflorum E1 + + + . . . . . . 3 33 Geranium macrorrhizum E1 . + + . . . . . . 2 22 Astrantio-Paederotion luteae Cystopteris fragilis E1 1 1 1 . + 1 + . . 6 67 Viola biflora E1 . + r . + . . . . 3 33 Veronica urticifolia E1 . . . . + 1 + . . 3 33 Sedum hispanicum E1 . . + + . . . . . 2 22 Valeriana tripteris E1 . . . . . + . . + 2 22 Heliosperma pusillum E1 . . + . . . . . . 1 11 Paederota lutea E1 . . . . + . . . . 1 11 Asplenium viride E1 . . . . + . . . . 1 11 Conocephalum conicum E0 . . . . . . + . . 1 11 Physoplexido comosae-Saxifragion petraeae Saxifraga petraea E1 + r . . . . . . . 2 22 Campanula carnica E1 . + . . . . . . . 1 11 Asplenietea trichomanis Moehringia muscosa E1 + . + . . + . . . 3 33 Polypodium vulgare E1 . . + . + + . . . 3 33 Asplenium trichomanes E1 . . + . . . . . . 1 11 Mahovi in lišaji (Mosses and lichens) Ctenidium molluscum E0 + . . + 1 2 1 2 . 6 67 Schistidium apocarpum E0 . + + 1 + + . . . 5 56 Paraleucobryum sauteri E0 . + + . + + + . . 5 56 Tortella tortuosa E0 . . + + + 1 + . . 5 56 Peltigera canina E0 . . + + + + + . . 5 56 Homalothecium lutescens E0 + + 1 1 . . . . . 4 44 Isothecium alopecuroides E0 . . . + 1 2 1 . . 4 44 Pseudanomodon attenuatus E0 1 1 + . . . . . . 3 33 Notulae ad floram Sloveniae58 Zaporedna št. popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Pr. Fr. Pseudoleskeella catenulata E0 1 . 1 + . . . . . 3 33 Mnium thomsonii E0 . + . . + . . . + 3 33 Brachythecium rutabulum E0 . . + . . + . . . 2 22 Porella arboris-vitae E0 . 1 . . . . . . . 1 11 Lobaria pulmonaria E0 . 1 . . . . . . . 1 11 Homalothecium philippeanum E0 . + . . . . . . . 1 11 Hypnum cupressiforme E0 . . + . . . . . . 1 11 Cladonia pyxidata E0 . . . + . . . . . 1 11 Plagiomnium cuspidatum E0 . . . . . + . . . 1 11 Plagiomnium undulatum E0 . . . . . + . . . 1 11 Legend - Legenda 1 Ranunculo platanifolli-Fagetum lamietosum orvalae 2-8 Polysticho lonchitis-Fagetum s. lat. 9 Aposerido-Piceetum / Homogyno sylvestris-Fagetum A Apnenec - Limestone G Glinavec - Claystone Re Rendzina - Rendzina Pr. Prezenca (število popisov, v katerih se pojavlja vrsta) - Presence (number of relevés in which the species is presented) Fr. Frekvenca (Frequency) Igor Dakskobler & Nejc Jogan Botrychium matricariifolium (Retz.) Koch Novo nahajališče redke vrste praproti, prvo na Primorskem, v Trnovskem gozdu in v dinarskem fitogeografskem območju Slovenije New locality of a rare fern species, first in Primorska region, in Trnovski Gozd plateau and in the Dinaric phytogeographical region of Slovenia 0049/1 Slovenija, Primorska, Trnovski gozd, severovzhodno od Smrekovega vrha (1449 m), Vitovske jančerije, 200 m vzhodno od jase, v bukovem gozdu ob lovski poti, 1395 m n. m. Leg. & det. A. Rudolf & E. Velikonja, 12. 7. 2024, conf. B. Dolinar in I. Dakskobler, fotoarhiv avtoric, fitocenološki popis rastišča I. Dakskobler, A. Rudolf & E. Velikonja, 31. 7. 2024. Kamiličnolistna mladomesečina (Botrychium matricariifolium) je v Sloveniji zelo redka vrsta in uvrščena na rdeči seznam (Wraber & Skoberne 1989, Anon. 2002). Poljuden zapis o njenem presenetljivem odkritju v Trnovskem gozdu sva avtorici objavili v reviji Proteus (Rudolf & Velikonja 2024). Ker je rastišče na novem nahajališču očitno drugačno od rastišč na drugih do zdaj znanih nahajališčih v Sloveniji, sva na skupen ogled povabili fitocenologa Hladnikia 54: 14–67 (2024) 59 in 31. julija 2024 smo na njem naredili tudi fitocenološki popis (popis 1 v preglednica 1). Ob tem času so bile nekatere rastline že polegle, kar je kazalo, da se je njihovo razvojno obdobje počasi bližalo h koncu, kar sta najbrž pospešili tudi suša in vročina. Mladomesečine so rasle na in ob stari gozdni stezi, vseh sedem primerkov na manj kot kvadratni meter veliki površini. Razmeroma mlad bukov gozd, očitno nastal po ujmi ali morda na nekdanjem pašniku, o čemer priča tudi precejšnja primes jerebike (Sorbus aucuparia), uvrščamo v asociacijo Ranunculo platanifolii-Fagetum (zgornjegorski / altimontanski bukov gozd s platanolistno zlatico). Rod Botrychium obsega skupno 30 vrst, največjo pestrost dosega v Severni Ameriki. V Evropi uspeva sedem vrst (Euro+Med PlantBase 2006-), od tega pet v Sloveniji (Martinčič 2007). Kamiličnolistna mladomesečina je evropsko-severnoameriška vrsta (Aeschimann & al. 2004). Evropski del areala obsega severno, vzhodno, srednjo in le deloma tudi južno Evropo, kjer sega do Korzike in severne Albanije (Rothmaler 1993, Nikolić 2020). Skoraj povsod v Evropi je redka (Lengyel 2009). Južno od Slovenije je znanih le malo nahajališč. Za sosednjo Hrvaško so na Medvednici pri Zagrebu (Marković 1975), kjer pa vrste v zadnjem času niso več potrdili, in v narodnem parku Risnjak, pri vasi Razloge, v bližini izvira Kolpe (Borovečki-Voska & al. 2011, Nikolić 2024). Na Madžarskem (Király 2007, Lengyel 2009) in v Avstriji (Schratt-Ehrendorfer & al. 2022) je vrsta močno ogrožena, v Italiji velja za ranljivo (Conti & al. 1992). Slika 1: Razširjenost kamiličnolistne mladomesečine (Botrychium matricariifolium) v Sloveniji (podatkovna baza FloVegSi, Seliškar & al. 2003). Figure 1: Distribution of Botrychium matricariifolium in Slovenia (FloVegSi database, Seliškar & al. 2003). Notulae ad floram Sloveniae60 V Sloveniji je vrsta zelo redka (slika 1). Do zdaj so bila znana štiri nahajališča. Prva Slovenca, ki sta na to redko praprot naletela in najdbo objavila, sta bila V. Petkovšek in L. Zor, na Grmadi pri Celju, maja leta 1952 (Petkovšek 1953, Wraber & Skoberne 1989). Kasneje jo je našel Jogan (1986) pri Šmartnem na Pohorju, v dolini potoka Bistrica, in nato Frajman, Turjak in Knaflič, leta 2001 (Frajman 2003), prav tako na Pohorju, na območju Planice, kjer jo je Frajman opazil tudi štiri leta kasneje (Lobnik Cimerman 2017). V zadnjih letih vrsta na tem nahajališču ni več potrjena, kar je verjetno posledica zaraščanja jase in širitve gozdne ceste, kjer je uspevala (Frajman v Lobnik Cimerman 2017). Leta 2017 jo je na Mariborskem Pohorju našel Lobnik Cimerman (2017). Rastišče kamiličnolistne mladomesečine je v Trnovskem gozdu precej drugačno od do zdaj znanih pri Celju in na Pohorju. V našem primeru je geološka podlaga dolomitni apnenec (Janež & al. 1997), morda z manjšo primesjo roženca (prisotnost nekaterih bolj kisloljubnih vrst: Calamagrostis arundinacea, Luzula luzuloides), talni tip pa prhninasta rendzina, gozdna združba je altimontanski bukov gozd (Ranunculo platanifolii-Fagetum). Viri za nahajališča na Hrvaškem (Marković 1975, Borovečki-Voska & al. 2011) kot združbo na nahajališčih omenjajo jelovo-bukov gozd (Fagetum croaticum abietetosum – Medvednica in Omphalodo- Fagetum – blizu izvira Kolpe), oboje sicer na silikatni podlagi. Vukelić (in litt.) meni, da je po njegovih spoznanjih na Medvednici na silikatni podlagi najbrž uspevala v sestoju, ki ga zdaj uvrščajo v asociacijo Festuco drymeiae-Abietetum, pri izviru Kolpe pa so pri kartiranju gozdnih sestojev na silikatni podlagi opažali predvsem asociacijo Blechno-Fagetum in tamkajšnji jelovo-bukov gozd najbrž ne sodi v asociacijo Omphalodo-Fagetum. Slika 2: Kamiličnolistna mladomesečina (Botrychium matricariifolium) pod Golaki v Trnovskem gozdu. Foto: Anka Rudolf. Figure 2: Botrychium matricariifolium under Golaki on the Trnovski Gozd plateau. Photo: Anka Rudolf. Hladnikia 54: 14–67 (2024) 61 Slika 3: Detajli jalovega in plodnega dela lista kamiličnolistne mladomesečine pod Golaki. Foto: Anka Rudolf. Figure 3: Details of trophophyllic and sporophyllic part of the leaf by Botrychium matricariifolium under Golaki. Photo: Anka Rudolf. Slika 4: Gozdna pot v sestoju asociacije Ranunculo platanifolii-Fagetum pod Golaki, rastišče kamiličnolistne mladomesečine. Foto: Anka Rudolf. Figure 4: Forest path in the stand of the association Ranunculo platanifolii-Fagetum under Golaki, site of Botrychium matricariifolium. Photo: Anka Rudolf. Notulae ad floram Sloveniae62 Rastišče v Trnovskem gozdu, ki ga ponazarja popis 1 v preglednici 1, torej kaže na nekoliko širšo ekološko amplitudo te praproti. Popis smo naredili po ustaljeni srednjeevropski metodi (Braun-Blanquet 1964). Po tej metodi in z enakimi, torej Braun-Blanquetovimi ocenami zastiranja in pogostnosti, je popis na rastišču kamiličnolistne mladomesečine pri Celju naredil tudi Petkovšek (1953, popis 2 v preglednici 2), na ostalih nahajališčih v Sloveniji so avtorji (Jogan 1986, Frajman 2003 in Lobnik Cimerman 2017) zapisali le pogostejše spremljevalne vrste, brez ocen zastiranja in jih v stolpcih 3–6 zapisujemo z znakom x. Vsa druga nahajališča so na nižji nadmorski višini in imajo z bukovo združbo v Trnovskem gozdu pet ali šest skupnih vrst (ob opombi, da so popisi s Pohorja nepopolni). Zato kamiličnolistni mladomesečini le težko pripišemo fitocenološko navezanost zgolj na gorska kisloljubna travišča iz zveze Nardion strictae (Aeschimann & al. 2004) ali na svetle gorske kisloljubne gozdove (kakršni so na Pohorju), ampak jo lahko pričakujemo tudi na nekoliko drugačnih rastiščih. Morda so razlogi za uspevanje tudi na karbonatni podlagi v biologiji vrste, ki jo podrobno povzemata in opisujeta Frajman (2003) in Lobnik Cimerman (2017), predvsem v simbiontskem odnosu z glivami iz rodu Glomus. Pojavljanje na in tik ob stezi in v razmeroma mladem bukovem gozdu ustreza tudi spoznanjem ameriškega botanika Warrena Herberta Wagnerja mlajšega (1920–2000) – povzema jih Frajman (ibid.), da je uspevanje večine predstavnikov družine kačjejezikovk, z izjemo epifitskih, povezano z določeno stopnjo motenj v okolju (zgodnjo do srednjo stopnjo sukcesije) in jih pogosto najdemo ob poteh, na starih kolovozih in posekah. Sicer pa je raznolikost rastišč vsaj deloma značilna tudi za navadno mladomesečino (Botrychium lunaria), ki je ne najdemo le na bolj ali manj zakisanih gorsko-visokogorskih traviščih, ampak, na primer, tudi na karbonatnem grušču in v skalnih razpokah. Preglednica 1: Sestoj asociacije Ranunculo platanifolii-Fagetum z vrsto Botrychium matricariifolium, Vitovske jančerije pod Golaki Table 1: Stand of the association Ranunculo platanifolii-Fagetum with Botrychium matricariifolium, Vitovske Jančerije under Golaki Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 Številka popisa v podatkovni bazi (Database number of relevé) 29 84 15 Pe tk ov še k 1 95 3 Jo ga n 1 98 6 Fra jm an 20 03 Lo bn ik Cim er m an 20 17 Nadmorska višina v m (Altitude in m) 1395 580 680 920 554 Lega (Aspect) NEE Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 25 Matična podlaga (Parent material) DA Tla (Soil) Re Kamnitost v % (Stoniness in %) 40 Zastiranje v % (Cover in %) Drevesna plast (Tree layer) E3b 90 Grmovna plast (Shrub layer) E2 5 Hladnikia 54: 14–67 (2024) 63 Zeliščna plast (Herb layer) E1 40 Mahovna plast (Moss layer) E0 30 Maksimalni premer dreves (Maximum tree diameter) cm 25 Maksimalna višina dreves (Maximum tree height) m 16 Število vrst (Number of species) 49 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 400 Datum popisa (Date of taking relevé) 31 .07 .20 24 Nahajališče (Locality) Vit ov sk e j an če rij e Srednjeevropski kvadrant (Quadrant) 00 49 /1 Koordinate GK Y (D-48) m 41 17 76 Koordinate GK X (D-48) m 50 94 33 6 Aremonio-Fagion Cardamine trifolia E1 2 x Cardamine enneaphyllos E1 1 Cyclamen purpurascens E1 + x x Vicia oroboides E1 + Tilio-Acerion Acer pseudoplatanus E2a r x Acer pseudoplatanus E3 + Polystichum aculeatum E1 + Aruncus dioicus E1 r x Fagetalia sylvaticae Fagus sylvatica E3b 4 3 x x Actaea spicata E1 + Galeobdolon flavidum E1 1 Lathyrus vernus E1 1 Phyteuma spicatum subsp. coeruleum E1 1 Prenanthes purpurea E1 1 x x Dryopteris filix-mas E1 1 Carex sylvatica E1 + Notulae ad floram Sloveniae64 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 Daphne mezereum E2a + Galium odoratum E1 + Mercurialis perennis E1 + x Neottia nidus-avis E1 + x Paris quadrifolia E1 + Sanicula europaea E1 r Querco-Fagetea Anemone nemorosa E1 1 Sorbus aria (Aria edulis) E3a r Vaccinio-Piceetea Oxalis acetosella E1 1 x Abies alba E1 + + Calamagrostis arundinacea E1 + Gentiana asclepiadea E1 + x Luzula luzuloides E1 + + x Luzula sylvatica E1 + Maianthemum bifolium E1 + Monotropa hypopitys E1 + Veronica urticifolia E1 + Sambuco-Salicion capreae Sorbus aucuparia E3 2 Sorbus aucuparia E2a + Sorbus aucuparia E1 + Mulgedio-Aconitetea Athyrium filix-femina E1 1 + x Polygonatum verticillatum E1 1 Veratrum album subsp. lobelianum E1 1 Heracleum sphondylium subsp. elegans E1 + Ranunculus platanifolius E1 + Galio-Urticetea Urtica dioica E1 + Nardion strictae Botrychium matricariifolium E1 + + x x x Thlaspietea rotundifolii Adenostyles glabra E1 1 Asplenietea trichomanis Asplenium trichomanes E1 + Cystopteris fragilis E1 + Polypodium vulgare E1 + Hladnikia 54: 14–67 (2024) 65 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 Mahovi (Mosses) Ctenidium molluscum E0 1 Isothecium alopecuroides E0 1 Polytrichum formosum E0 + Porella platyphylla E0 + Schistidium apocarpum E0 + Vrste v popisih na drugih nahajališčih v Sloveniji (Species on other localities in Slovenia) Aremonio-Fagion Knautia drymeia x Tilio-Acerion Adoxa moschatellina x Equisetum sylvatica x Geranium robertianum x Fagetalia sylvaticae Asarum europaeum + x x Carpinus betulus x Paris quadrifolia x Petasites albus x Symphytum tuberosum x Pulmonaria officinalis x Quercetalia roboris Populus tremula 1 x Betula pendula + Rubus canescens + Rubus sp. x Querco-Fagetea Cephalanthera longifolia + Corylus avellana x Vaccinio-Piceetea Picea abies 1 x x x Vaccinium myrtillus + x Hieracium sylvaticum + Orthilia secunda + Melampyrum pratense x Mulgedio-Aconitetea Senecio fuchsii + Stellaria nemorium agg. x Notulae ad floram Sloveniae66 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 Anthriscus nitida x Epilobietea angustifolii Fragaria vesca x Stachys sylvatica x Festuco-Brometea Pimpinella saxifraga x Molinio-Arrhenatheretea Deschampsia cespitosa x Trifolium pratense x Calluno-Ulicetea Agrostis capillaris x Lišaji (Lichens) Peltigera canina + Cladonia sp. + ZAHVALA Za pomoč pri določanju obravnavane praproti in pisanju članka se iskreno zahvaljujemo Branku Dolinarju, Rafaelu Terpinu in prof. dr. Josu Vukeliću, za pregled besedila, popravke in dopolnila pa dvema ocenjevalcema, ki sta tehtno izboljšala naše besedilo. LITERATURA Anonymous, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list RS 82/2002. Aeschimann, D., K., Lauber, D. M. Moser & J. P. Theurillat, 2004: Flora alpina. Bd. 1: Lycopodiaceae-Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, 1159 pp. Borovečki – Voska, L., R. Čičmir & D. Šincek, 2011: A new finding of the species Botrychium matricariifolium (Retz.) A. Br. ex Koch (Ophioglossaceae) in Croatia. Natura Croatica (Zagreb) 20 (1): 229–232. Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Auflage. Springer, Wien – New York, 865 pp. Conti, F., A. Manzi & F. Pedrotti, 1992: Libro rosso delle piante d‘Italia. WWF Italia, 28 pp. Euro+Med (2006–): Botrychium Sw. Euro+Med PlantBase - the information resource for Euro-Mediterranean plant diversity. http://ww2.bgbm.org/EuroPlusMed/PTaxonDetail. asp?NameCache=Botrychium&PTRefFk=7500000. Datum dostopa: 5. 11. 2024 Frajman, B., 2003: Botrychium matricariifolium (Retz.) A. Braun – kamiličnolistna mladomesečina. Hladnikia 15–16: 91–100. Janež, J., J. Čar, P. Habič & R. Podobnik, 1997: Vodno bogastvo visokega krasa. Geologija d.o.o., Idrija, 167 pp. Hladnikia 54: 14–67 (2024) 67 Jogan, N., 1986: Redka praprot na Pohorju. Proteus 49 (2): 75–76. Király, G. (ed.), 2007: Vörös Lista. A magyarországi edényes flóra veszélyeztetett fajai [Red list of the vascular flora of Hungary]. Saját kiadás, Sapron, 17 pp. Lengyel, A., 2009: New occurrence of Botrychium matricariifolium (Retz.) A. Braun EX W. D. J. Koch in Hungary. Acta Botanica Hungarica 51(1–2): 99–104. Lobnik Cimerman, Ž., 2017: Botrychium matricariifolium (Retz.) Koch. Hladnikia 40: 75– 78. Marković, L., 1975: Botrychium matricariifolium (Retz.) A. Br. ex Koch u flori Hrvatske. Acta Botanica Croatica (Zagreb) 34: 157–158. Martinčič, A., 2007: Ophioglossaceae – kačjejezikovke. In: Martinčič & al.: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, pp. 88–89. Nikolič, T., 2020: Flora Croatica. Vaskularna flora Republike Hrvatske. Volumen 2, ALFA, Zagreb, 854 pp. Nikolić, T. (ed.), 2004: Flora Croatica baza podataka (http://hirc.botanic.hr/fcd). Prirodoslovno-matematički fakultet, Sveučilište u Zagrebu (datum pristopa: 4. 10. 2024). Petkovšek, V., 1953: Nekatere nove ali redke vrste rastlin na Slovenskem II. Biološki vestnik 2: 73–77. Rothmaler, W., 1993: Botrychium Swartz. In: Tutin T. G. & al. (eds.): Flora Europaea I. Cup, Cambridge. p. 10. Rudolf, A. & E. Velikonja, 2024: Kamiličnolistna mladomesečina (Botrychium matricariifolium) raste tudi v Trnovskem gozdu. Proteus 86 (9–10): 420–426. Schratt-Ehrendorfer, L., H. Niklfeld, Ch. Schröck & O. Stöhr (eds.): Rote Liste Der Farn- Und Blütenpflanzen Österreichs. 3. Auf. Stapfia (Linz) 114: 1–357. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Wraber, T. & P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave (Ljubljana) 14–15: 1–429. Anka Rudolf, Elvica Velikonja & Igor Dakskobler Nova nahajališča vrst68 Nova nahajališča vrst Nova nahajališča vrst – New localities 54 V tej rubriki objavljamo nahajališča vrst, ki so tako ali drugače zanimiva (na robu meje areala, nova nahajališča v fitogeografskih regijah ali drugih naravnogeografskih območjih, potrditev nahajališč redkih in ogroženih vrst po več desetletjih, potencialno invazivne tujerodne vrste ...), pri čemer dodaten komentar ni potreben, priporočljivo pa je navesti razlog za objavo. Avtorje prispevkov prosimo, da upoštevajo navedene nomenklaturne vire. Koordinatni sistem: WGS84 Uredništvo si pridržuje pravico do presoje, katera poslana nahajališča so vredna objave. Praprotnice in semenke (Tracheophyta) Ur./eds. Simona Strgulc Krajšek & Igor Dakskobler Avtorji (določevalci) v tej številki: Alenka Mihorič, Aljaž Jakob, Andrej Podobnik, Brane Anderle, Valerija Babij, Roger Cousens, Tatjana Čelik, Igor Dakskobler, Ljudmila Dakskobler, Branko Dolinar, Mitja Kaligarič, Janez Mihael Kocjan, Dijana Kosič Kocjan, Jože Kosec, Nevenka Kosec, Ernest Mayer, Milena Mayer, Florijan Poljšak, Matej Reščič, Andrej Rozman, Anka Rudolf, Andrej Seliškar, Zvone Sadar, Iztok Sinjur, Polona Strgar, Simona Strgulc Krajšek, Rafael Terpin, Darinka Trpin, Branko Vreš, Branko Zupan, Vinko Žagar Nomenklaturni vir / nomenclature: Martinčič & al. 2007: Mala flora Slovenije, 4. izdaja, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Alcea biennis 0147/4 Slovenija: Primorska, Kras, 500 m JV od Kostanjevice na Krasu, ob regionalni cesti, kamnit travnik, 300 m n. m., N 45.838028, E 13.649771. Leg. & det. A. Jakob, 14. 6. 2024. Avtorjev fotoarhiv. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Jogan & al. 2001). Anchusa officinalis 9953/1 Slovenija: Gorenjska, Ljubljana, Vodmat, železniška postaja Vodmat, med tlakovci na pločniku, 290 m n. m., N 46.055707, E 14.529101. Leg. & det. A. Jakob, 16. 5. 2024. Avtorjev fotoarhiv. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Jogan & al. 2001, Anderle 2023). 69Hladnikia 54: 68–86 (2024) Arabis caerulea 9648/4 Slovenija: Julijske Alpe, Srednji Vogel, severno tik pod vrhom, pobočje kraške kotline, deloma povirno, 2220 m n. m., N 46.335289, E 13.798072. Leg. & det. A. Jakob, 17. 7. 2024. Avtorjev fotoarhiv. 9648/4 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Globoka konta med Zadnjim Voglom in Vršaki, 2080 m n. m., Papaveri julici-Thlaspietum rotundifolii. Det. I. Dakskobler & B. Zupan, 23. 8. 2016; Julijske Alpe, Debeli vrh, vršni del, snežna dolinica, 2370 m n. m. Det I. Dakskobler & B. Zupan, 29. 7. 2009; Vrata pod Zelnaricami in Vršaki, melišče, 2180 m n. m. Det. I. Dakskobler & B. Zupan, 26. 7. 2007. Arctium nemorosum 9854/2 Slovenija: Gorenjska, Moravče, Negastrn, gozd 500 m V od naselja ob poti na Limbarsko goro, 530 m n. m., N 46.158, E 14.75363. Leg. & det. A. Mihorič, 28. 7. 2024. Avtoričin foto arhiv. Aristolochia lutea 0051/3 Slovenija: Notranjsko podolje, med grmovjem jugovzhodno od naselja Logatec, ca. 320 m n. m., N 45.907083, E 14.206806. Leg. & det. A. Podobnik, 8. 5. 2022. Avtorjev herbarij. 0051/3 Slovenija: Notranjska, Logatec – Sekirica, 530 m n. m. Det. B. Anderle, 8. 5. 1995; Ljubljanska kotlina, Zaplana (del) (Vrhnika) – Jezerce, 530 m n. m. Det. B. Anderle, 8. 6. 1993. Artemisia verlotiorum 9853/4 Slovenija: Gorenjska, Domžale, Dob, kolovoz na vrhu vzpetine J od naselja, 335 m n. m., N 46.14535, E 14.62715. Leg. & det. A. Mihorič, 10. 4. 2024. Avtoričin foto arhiv. Anthericum liliago 0449/3 Slovenija: Primorska, Kraški rob, Podpeč, suha travišča JZ od železnice na robu pečine, 400 m n. m., N 45.533879, E 13.895801. Leg. & det. A. Jakob, 10. 5. 2024. Avtorjev fotoarhiv. Novo nahajališče redke vrste v sosednjem kvadrantu zdaj edinega znanega nahajališča (Strgulc Krajšek & Bačič 2013). Bombycilaena erecta [Micropus erectus] 0147/2 Slovenija: Primorska, Miren, ob cesti 300 m JZ od spomenika Cerje, 300 m n. m., N 45.86846, E 13.61391. Leg. & det. A. Mihorič, 19. 6. 2024. Avtoričin foto arhiv. Bupleurum exaltatum 0251/4 Slovenija: Notranjska, Trnje, travišče ob cesti na Sv. Trojico, 150 m J od cerkve, 1040 m n. m., N 45.72328, E 14.27143. Leg. A. Mihorič, det. A. Jakob, 4. 7. 2024. Avtoričin foto arhiv. Campanula witasekiana 9754/1 Slovenija: Savinjska, Gornji Grad, Črnivec, pašnik Kranjska reber, 1325 m n. m., N 46.28063, E 14.70814. Leg. & det. A. Mihorič, 24. 7. 2024. Avtoričin foto arhiv. Nova nahajališča vrst70 9754/1 Slovenija: Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Velika Planina, Mala Planina, 1225 m n. m. Det. B. Anderle, 18. 7. 2012. Carex leporina 9754/1 Slovenija: Savinjska, Gornji Grad, Črnivec, pašnik Kranjska reber, 1370 m n. m., N 46.28176, E 14.70916. Leg. & det. A. Mihorič, 24. 7. 2024. Avtoričin foto arhiv. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Anderle 2023, Kocjan & Kosič 2020). 9754/1 Slovenija: Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Stahovica, Velika Planina, Mala Planina, 1466 m n. m. Det. A. Seliškar, 7. 8. 1984;. Gorenjska, Velika planina, Stahovica, Debeli rob, 1475 m n. m. Det. A. Seliškar, 4. 8. 1982; Štajerska, Gornji Grad, Črnivec, pod Plešivcem, 940 m n. m. Det. A. Seliškar, 21. 6. 2015. 9754/1 Slovenija: Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Kališe (Kamnik), 900 m n. m. Det. B. Anderle, 23. 5. 2005. 9754/1 Slovenija: Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Kranjska reber, južno od Kašnega vrha, 1244 m n. m. Det. M. Kocjan & D. Kosič, 18. 7. 2020; Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Kranjska reber, Kašna planina, 1341 m n. m. Det. M. Kocjan & D. Kosič, 18. 7. 2020; Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Kranjska reber, severovzhodno od vrha, pri veliki skali, 1415 m n. m. Det. M. Kocjan & D. Kosič, 18. 7. 2020; Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Kranjska reber, 1403 m n. m. Det. M. Kocjan & D. Kosič, 18. 7. 2020. Carex pilosa 9853/3 Slovenija: Gorenjska, Mengeš, Dobeno, gozdna pot proti Rašici, 610 m n. m., N 46.13638, E 14.51808. Leg. & det. A. Mihorič, 24. 3. 2024. Avtoričin foto arhiv. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Anderle 2023). 9853/3 Slovenija: Gorenjska, Dobeno (Mengeš) – Srednje, 400 m n. m. Det. B. Anderle, 29. 4. 2012. 9853/3 Slovenija: Gorenjska, okolica Gameljn, severno od vasi Rašica, južno pobočje Vrha Staneta Kosca, 581 m n. m. Det. J. M. Kocjan & D. Kosič, 17. 1. 2021. Carex divulsa 0053/2 Slovenija: Dolenjska, Škofljica, zaselek Pleše, severno od ceste med Plešami in Repčami, 300 m V od kmetije Pavšar, termofilen hrastov gozd na strmem prisojnem pobočju, 460 m n. m., N 45.997851, E 14.613446. Leg. & det. A. Jakob, 1. 7. 2024. Avtorjev fotoarhiv. Carpesium cernuum 0147/2 Slovenija: Primorska, Kras, severno od ceste med Kostanjevico in Opatjim Selom, 500 m SV od križišča za Hudi Log, redek hrastov gozd ob kolovozu, 215 m n. m., N 45.851230, E 13.612247. Leg. & det. A. Jakob, 27. 6. 2024. Avtorjev fotoarhiv. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Jogan & al. 2001). 0147/2 Slovenija: Primorska, spodnja Vipavska dolina, Merljaki, Pušeljci, 75 m n. m. Det. I. Dakskobler, V. Babij & M. Reščič, 28. 9. 2022. 71Hladnikia 54: 68–86 (2024) Cerastium arvense 9753/2 Slovenija: Gorenjska, Kamnik, travnik v naselju Županje njive, nad h. št. 40, 443 m n. m., N 46.26981, E 14.60395. Leg. & det. A. Mihorič, 15. 5. 2024. Avtoričin foto arhiv. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Anderle 2023). Chaerophyllum temulum 0251/4 Slovenija: Notranjska, Trnje, ob cerkvi na hribu Sv. Trojica, 1090 m n. m., N 45.72475, E 14.27169. Leg. A. Mihorič, det. A. Jakob, 25. 5. 2024. Avtoričin foto arhiv. Cnidium silaifolium 0251/4 Slovenija: Notranjska, Trnje, gozd ob poti na Sv. Trojico (Lonico), 810 m n. m., N 45.71257, E 14.25708. Leg. A. Mihorič, det. A. Jakob, 25. 5. 2024. Avtoričin foto arhiv. 0251/4 Slovenija: Notranjska, Okroglek pod Sv. Trojico, star borov nasad na bukovem rastišču, apnenec, 890 m n. m.; Cesarski zid pod Sv. Trojico, skalnato rastišče, grmišče, prehod v gozd. Det. I. Dakskobler & F. Poljšak, 27. 5. 2015. Corallorhiza trifida 9754/1 Slovenija: Gorenjska, Kamnik, Žaga, gozd 500 m SZ od parkirišča Rakove ravni, 1280 m n. m., N 46.29026, E 14.67325. Leg. & det. A. Mihorič, 1. 6. 2024. Avtoričin foto arhiv. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Anderle 2023). 9754/1 Slovenija: Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Velika Planina, Gojška pl., 1400 m n. m. Det. B. Anderle, 25. 6. 2010. 9754/1 Slovenija: Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Velika planina, zahodno od Marjaninih Njiv, 1316 m n. m. Det. J. M. Kocjan & D. Kosič, 18. 7. 2020. Crepis pulchra 0147/2 Slovenija: Primorska, Miren, ob cesti proti spomeniku Cerje, 230 m n. m., N 45.87343, E 13.59901. Leg. & det. A. Mihorič, 19. 6. 2024. Avtoričin foto arhiv. Cynoglossum officinale 0251/4 Slovenija: Notranjska, Trnje, 20 m J od cerkve na hribu Sv. Trojica, 1090 m n. m., N 45.72472, E 14.27147. Leg. & det. A. Mihorič, 25. 5. 2024. Avtoričin foto arhiv. Cypripedium calceolus 0257/2 Slovenija: Dolenjska, Gabrje, gozd ob planinski poti na Trdinov vrh, 640 m n. m., N 45.76772, E 15.28704. Leg. & det. A. Mihorič, 18. 5. 2024. Avtoričin foto arhiv. 0257/2 Slovenija: Gorjanci, Sv. Miklavž, Krvavi Kamen, blizu lovske (gozdarske) koče, bukov gozd, 920 m n. m. Det. J. Kosec & N. Kosec, 20. 5. 2016, zadnja potrditev, 18. 5. 2024. Avtorjev fotoarhiv. Dve pomembni novi nahajališči Natura 2000 vrste za Gorjance, do zdaj znano nahajališče je bilo le v Kobilah (Kosec 2015). Nova nahajališča vrst72 Deutzia scabra 9753/2 Slovenija: Gorenjska, Kamnik, travnik S od naselja Županje njive, 550 m n. m., N 46.27133, E 14.59569. Leg. & det. A. Mihorič, 24. 5. 2024. Avtoričin foto arhiv. Digitalis purpurea 9953/3 Slovenija: Dolenjska, Ljubljana, Golovec, gozd ca. 450 m južno od križišča Kajuhove in Litijske ceste, močno zakisano pobočje z jesensko vreso, 380 m n. m., N 46.043324, E 14.537744. Subspontano uspevanje okrasne oz. zdravilne rastline. Leg. & det. A. Jakob, 10. 6. 2022. Avtorjev fotoarhiv. 9457/3 Slovenija: Štajerska, Pohorje, Pahernikov gozd, Hudi kot, pri Pečeniku, Galio-Abietetum, ob gozdni vlaki, 907 m n. m; Pohorje, Pahernikov gozd, Hudi kot pod Pečenikom, ob gozdni cesti, 830 m n. m. Subspontano uspevanje okrasne oz. zdravilne rastline. Det. I. Dakskobler & A. Rozman, 3. 7. 2014. Elymus caninus 0251/4 Slovenija: Notranjska, Trnje, gozd ob poti na Sv. Trojico (Lonico), 830 m n. m., N 45.71352, E 14.25745. Leg. & det. A. Mihorič, 4. 7. 2024. Avtoričin foto arhiv. Epipactis microphylla 0155/3 Slovenija: Dolenjska, Žužemberk, 300 m vzhodno od vasi Plešivica na JZ pobočju griča sv. Katarina, 450 m n. m., N 45.826389, E 14.880000. Det. R. Cousens, 4. 6. 2024. Erechtites hieraciifolia 0155/2 Slovenija: Suha krajina, gozdna poseka severno od vasi Reber in naselja Žužemberk, zahodno od vasi Zalisec, ca. 330 m n. m., N 45.860500, E 14.929528. Leg. & det. A. Podobnik, 16. 8. 2023. Avtorjev herbarij. Erigeron acris 9755/3 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe, Menina planina, Okrog pri Motniku, ob makadamski cesti proti planini Biba, 1260 m n. m., N 46.24022, E 14.85294. Leg. & det. A. Mihorič, 7. 7. 2024. Avtoričin foto arhiv. Erodium cicutarium 0157/3 Slovenija: Novomeška pokrajina: zelenica na avtocestnem postajališču Starine, severozahodno od naselja Otočec, ca. 170 m n. m., N 45.841528, E 15.218472. Leg. in det. A. Podobnik, 7. 4. 2022. Avtorjev herbarij. 0156/1 Slovenija: Dolenjsko podolje: zelenica na avtocestnem postajališču Dul blizu vasi Dolenji Podboršt pri Trebnjem, ca. 300 m n. m., N 45.898306, E 15.026500. Leg. & det. A. Podobnik, 29. 3. 2022. Avtorjev herbarij. Erophila praecox 0157/3 Slovenija: Novomeška pokrajina, slabo porasel rob zelenice na avtocestnem postajališču Starine, severozahodno od naselja Otočec, ca. 170 m n. m., N 45.841528, E 15.218472, Leg. & det. A. Podobnik, 7. 4. 2022. Avtorjev herbarij. 9952/4 Slovenija: Ljubljana, asfaltna razpoka ob Cesti dveh cesarjev blizu prekopa Mali Graben, ca. 300 m n. m. N 46.032528, E 14.466000. Leg. & det. A. Podobnik, 7. 4. 2022. Avtorjev herbarij. 73Hladnikia 54: 68–86 (2024) 0156/1 Slovenija: Dolenjsko podolje, zelenica na avtocestnem postajališču Dul blizu vasi Dolenji Podboršt pri Trebnjem, ca. 300 m n. m. N 45.898306, E 15.026500. Leg. & det. A. Podobnik, 29. 3. 2022. Avtorjev herbarij. Erophila verna 0058/3 Slovenija: Dolenjsko podolje, zelenica na avtocestnem postajališču Zaloke, južno od vasi Raka, ca. 160 m n. m. Leg. & det. A. Podobnik, 29. 3. 2022. Avtorjev herbarij. Eruca sativa 0449/1 Slovenija: Primorska, Kastelec, bankina ob cesti SSZ od naselja, 335 m n. m., N 45.58269, E 13.86944. Leg. & det. A. Mihorič, 17. 3. 2024. Avtoričin foto arhiv. Galeobdolon argentatum 0053/4 Slovenija: Dolenjsko podolje, med grmovjem ob cesti pri zaselku Vir južno od vasi Šent Jurij, južno od naselja Grosuplje, ca. 360 m n. m., N 45.919833, E 14.628361. Leg. & det. A. Podobnik, 30. 4. 2023. Avtorjev herbarij. Galium elongatum 9854/1 Slovenija: Gorenjska, Lukovica, Gradišče pri Lukovici, ob zadrževalniku Drtijščice, 345 m n. m., N 46.16157, E 14.70798. Leg. & det. A. Mihorič, 15. 7. 2024. Avtoričin foto arhiv. Galium schultesii 9854/2 Slovenija: Gorenjska, Moravče, Limbarska gora, gozd 600 m ZJZ od cerkve sv. Valentina, 670 m n. m., N 46.15828, E 14.7667. Leg. & det. A. Mihorič, 28. 7. 2024. Avtoričin foto arhiv. Gentiana pneumonanthe 0449/4 Slovenija: Primorska, Slavnik, tik pod vrhom na JZ strani gore, kotanje in jarki na travniku, 1000 m n. m., N 45.530950, E 13.974320. Leg. & det. A. Jakob, 28. 8. 2024. Avtorjev fotoarhiv. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Jogan & al. 2001). 0049/3 Slovenija: Primorska, Trnovski gozd, Mala gora, ob planinski poti od Koča na Čavnu proti Mali gori in Stomažu, gozdna jasa, visoke steblike (Laserpitietum sileris s. lat.), 1070 m n. m. Det. I. Dakskobler, 7. 8. 2023, avtorjeve fotografije; Mala gora, kotanja, travišče, s trstikasto stožko in ilirskim mečkom (Gladiolo-Molinietum) in steblikovje z kojniško peruniko (Iris sibirica subsp. erirrhiza), 1010–1020 m n. m. Det. I. Dakskobler, 7. 8. 2023, avtorjeve fotografije. 9950/4 Slovenija: Primorska, Gorenji Vrsnik, Drage nad Osojnico, vlažen in nekoliko zakisan travnik, okoli 670 m n. m. Det. R. Terpin & A. Rudolf, 31. 10. 2021. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Jogan & al. 2001). Gentianella ciliata 0451/4 Slovenija: Primorska, dolina Reke, Trpčane, erozijsko območje na levem bregu Reke, 465 m n. m., vrzelasto rdeče borovje. Det. V. Babij & M. Reščič, 7. 10. 2024. Nova nahajališča vrst74 Heliosperma alpestre 9755/1 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe, Menina planina (Bočna), kamnito travišče, 1410 m n. m., N 46.25452, E 14.83636. Leg. & det. A. Mihorič, 7. 7. 2024. Avtoričin foto arhiv. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Anderle 2023). 9755/1 Slovenija: Gorenjska, Menina planina, južno od jezera Biba, 1360 m n. m. Det. B. Anderle, 6. 7. 2014. 9755/1 Slovenija: Gorenjska, Menina planina: Šavnice, severno pobočje, 1420 m n. m. in Menina planina: Lemonska poljana, 1380 m n. m. Det. B. Vreš & T. Čelik, 21. 7. 2006. 9755/3 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe, Menina planina (Rovt pod Menino), kamnito travišče, 1410 m n. m., N 46.24839, E 14.85981. Leg. & det. A. Mihorič, 7. 7. 2024. Avtoričin foto arhiv. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Anderle 2023). 9755/3 Slovenija: Gorenjska, Menina planina: Homarjeva planina, 1000 m n. m. Det. B. Anderle, 25. 6. 2006. Hemerocallis fulva 0148/3 Slovenija: Primorska, Kras, Vojščica, 500 m JV od Vojščice, ob regionalni cesti, gozd črnega bora ob kolovozu, 300 m n. m., N 45.823155, E 13.681838. Leg. & det. A. Jakob, 11. 6. 2024. Avtorjev fotoarhiv. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Dakskobler 2006). 0148/3 Slovenija: Primorska, Kras, Sveto, ob kolovozni cesti med vasema Sveto in Lipa (desno od ceste), 315 m n. m. Det. I. Dakskobler, 10. 5. 2005. Hieracium diaphanoides 9754/1 Slovenija: Savinjska, Gornji Grad, ob gozdni poti s Črnivca na Kranjsko reber, 1170 m n. m., N 46.27351, E 14.70489. Leg. A. Mihorič, det. A. Jakob, 24. 7. 2024. Avtoričin foto arhiv. Hordelymus europaeus 9755/3 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe, Menina planina, Okrog pri Motniku, gozd na V delu planote, 1330 m n. m., N 46.2433, E 14.86119. Leg. & det. A. Mihorič, 7. 7. 2024. Avtoričin foto arhiv. Hydrangea macrophylla 9853/2 Slovenija: Gorenjska, Domžale, Želodnik, gozd 500 m Z od logistike Hofer, 310 m n. m., N 46.1656, E 14.64375. Leg. & det. A. Mihorič, 31. 3. 2024. Avtoričin foto arhiv. Hypericum humifusum 9754/1 Slovenija: Savinjska, Gornji Grad, ob gozdni poti s Črnivca na Kranjsko reber, 1200 m n. m., N 46.27519, E 14.70365. Leg. & det. A. Mihorič, 24. 7. 2024. Avtoričin foto arhiv. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Anderle 2023). Juncus alpino-articulatus 9754/1 Slovenija: Savinjska, Gornji Grad, ob gozdni poti s Črnivca na Kranjsko reber, 1140 m n. m., N 46.27032, E 14.70344. Leg. & det. A. Mihorič, 24. 7. 2024. Avtoričin foto arhiv. 75Hladnikia 54: 68–86 (2024) Lathraea squamaria 9855/2 Slovenija: Gorenjska, Posavsko hribovje, Čemšeniška planina, gozd 100 m SV od CŠOD Prvine, 880 m n. m., N 46.18738, E 14.9411. Leg. & det. A. Mihorič, 6. 4. 2024. Avtoričin foto arhiv. Lathyrus sativus 9852/4 Slovenija: okolica Ljubljane, Vižmarje, njiva kmetijske zadruge severno od spomenika Tabor 1869, 300 m n. m., N 46.111333, E 14.457417. Leg. & det. S. Strgulc Krajšek, 1. 11. 2024. Herbarij LJU. Leontodon autumnalis 9854/2 Slovenija: Gorenjska, Moravče, Limbarska gora, travnik 650 m ZJZ od cerkve sv. Valentina, 650 m n. m., N 46.15813, E 14.76523. Leg. & det. A. Mihorič, 28. 7. 2024. Avtoričin foto arhiv. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Anderle 2023). 9854/2 Slovenija: Gorenjska, Češnjice (Lukovica), 650 m n. m. Det. B. Anderle, 11. 9. 2005. Lycopodium clavatum 9952/3 Slovenija: Polhograjsko hribovje, Horjulska dolina: resava med vasema Dobrova in Brezje pri Dobrovi, blizu domačije Skodlar. 350 m n. m. Leg. & det. A. Podobnik, 24. 9. 1993. Avtorjev herbarij. 9952/3 Slovenija: Log pri Brezovici, gozd, 450 m n. m. Det. I. Dakskobler, 10. 6. 1997. Matteuccia struthiopteris 9854/2 Slovenija: med steblikami na vlažnih tleh v dolini potoka Zlatenščica pri vasi Jelša, ca. 450 m n. m. Leg. & det. A. Podobnik, 22. 5. 1994. Avtorjev herbarij. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Anderle 2023). 9854/2 Slovenija: Gorenjska, Blagovica - Češnjica, dolina potoka Zlatenščica, Črni graben, 500 m n. m. Leg. & det. E. Mayer & M. Mayer, 4. 10. 1991, HEM – Herbarij Ernesta Mayerja. 9854/2 Slovenija: Gorenjska, Zlatenek (Blagovica), 500 m n. m. Det. B. Anderle, 22. 7. 2012. Mercurialis annua 0449/1 Slovenija: Primorska, Socerb, ob cesti J od naselja, 370 m n. m., N 45.58863, E 13.85907. Leg. & det. A. Mihorič, 17. 3. 2024. Avtoričin foto arhiv. 0449/1 Slovenija: Primorska, Istra, zahodno od Črnega Kala, 156 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 16. 3. 2013. 0449/1 Slovenija: Primorska, Kraški rob, Črni Kal, okolica Črnokalskega gradu in plezališča, 389 m n. m. Det. J. M. Kocjan & D. Kosič, 15. 2. 2020. 0449/1 Slovenija: Primorska, Istra, Osp, pod steno, okoli 60 m n. m. Det. A. Seliškar, V. Babij, B. Vreš & V. Žagar, 1. 6. 2004. 0449/1 Slovenija: Primorska, Beka, cestna brežina. 410 m n. m. Det. I. Dakskobler, 28. 10. 2024. Najas minor 0053/3 Slovenija: Dolenjska, Ig, Draga pri Igu, manjši ribnik vzhodno ob Srednjem ribniku, njegov severni rob, plitva voda, 320 m n. m., N 45.93806822, E 14.55124514. Leg. & det. A. Jakob, 23. 7. 2024. Avtorjev fotoarhiv. Nova nahajališča vrst76 Odontites luteus 9947/4 Slovenija: Primorska, ob cesti med vršnim grebenom gore Sabotin in Sv. Primožem. Leg. & det. A. Podobnik, 16. 9. 1995. Avtorjev herbarij. 9947/4 Slovenija: Primorska, pod grebenom Sabotina, ob cesti v Vrhovlje, pri peskokopu, 380 m n. m. Det. I. Dakskobler, 30. 9. 2005. Omalotheca sylvatica 9754/1 Slovenija: Savinjska, Gornji Grad, Črnivec, gozd, 150 m S od prelaza, 925 m n. m., N 46.26186, E 14.70135. Leg. & det. A. Mihorič, 24. 7. 2024. Avtoričin foto arhiv. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Anderle 2023). 9754/1 Slovenija: Štajerska, Kamniško-Savinjske Alpe, Velika Planina – Kašna pl., 1240 m n. m. Det. B. Anderle, 18. 6. 2006. 9754/1 Slovenija: Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Kališe (Kamnik) – Sv. Ahacij, 850 m n. m. Det. B. Anderle, 18. 7. 2012. Onosma echioides 0349/1 Slovenija: Primorska, Sežana, Živi muzej Krasa, 2,5 km južno od Sežane, 100 m vzhodno od Bazoviške ceste, kamnita, travnata jasa v svetlem hrastovem gozdiču, 380 m n. m., N 45.673185, E 13.869920. Leg. & det. A. Jakob, 3. 4. 2024. Avtorjev fotoarhiv. Onosma helvetica subsp. fallax 0147/4 Slovenija: Primorska, Kras, Kostanjevica na Krasu, 750 m V od Korit na Krasu, kamnito travišče, 240 m n. m., N 45.834913, E 13.629080. Leg. & det. A. Jakob, 12. 6. 2024. Avtorjev fotoarhiv. Ophioglossum vulgatum 9854/2 Slovenija: Gorenjska, Moravče, Limbarska gora, gozdni rob J od vrha, 725 m n. m., N 46.15846, E 14.77294. Leg. & det. A. Mihorič, 4. 4. 2024. Avtoričin foto arhiv. 9854/2 Slovenija: Gorenjska, Žirovše (Blagovica), južno od državne ceste, vlažen travnik, 380 m n. m. Det. A. Seliškar, 14. 6. 1984; Krašnja, vzhodno, vlažen travnik, 365 m n. m. Det. A. Seliškar, 10. 6. 1976. Ophrys holosericea 0253/1 Slovenija: Dolenjska, Sodražica, Podklanec, dolina Bistrice 200 m južno od Bončarjevega mlina, vlažen travnik, ob obcestnem kanalu, 600 m n. m., N 45.773777, E 14.574909. Leg. & det. A. Jakob, 26. 5. 2024. Avtorjev fotoarhiv. 0253/1 Slovenija: Notranjska, Bloška planota, Kotel, vlažen travnik SV pod zaselkom, 755 m n. m. Det. B. Dolinar, 2. 6. 2016. Ophrys insectifera 0251/4 Slovenija: Notranjska, Trnje, ob poti na Sv. Trojico (Lonico), 630 m n. m., N 45.70556, E 14.25437. Leg. & det. A. Mihorič, 25. 5. 2024. Avtoričin foto arhiv. 0251/4 Slovenija: Primorska, Pivka, Vlačno, 600 m n. m. Det. B. Anderle, 10. 5. 1998. 0251/4 Slovenija:Notranjska, Vlačno pod Sv. Trojico, suho travišče in grmišče, kraška gmajna na apnencu, okoli 650 m n. m. Det. I. Dakskobler & F. Poljšak, 27. 5. 2015. 77Hladnikia 54: 68–86 (2024) Orchis mascula subsp. speciosa 0251/4 Slovenija: Notranjska, Trnje, travišče na vršnem delu hriba Sv. Trojica, 1070 m n. m., N 45.72558, E 14.26976. Leg. & det. A. Mihorič, 25. 5. 2024. Avtoričin foto arhiv. 0251/4 Slovenija: Notranjska, travnik pod vrhom Sv. Trojice in na grebenu proti Pivki, 1070–1090 m n. m. Det. I. Dakskobler & F. Poljšak, 27. 5. 2015. 9754/1 Slovenija: Gorenjska, Kamnik, Žaga, Mala planina, Gojška planina, več lokacij, veliko primerkov, 1500 m n. m.. Leg. & det. A. Mihorič, 1. 6. 2024. Avtoričin foto arhiv. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Anderle 2023). 9754/1 Slovenija: Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Velika Planina - Pl. Dovja raven, 1400 m n. m. Det. B. Anderle, 18. 6. 2006 9754/1 Slovenija: Gorenjska, Mala planina, ob gozdni poti na Gojško planino, 1482 m, n. m.; ob gozdni poti iz Male planine na Gojško planino, 1491 m n. m.; Gojška planina, travnato pobočje nad planino, 1513 m n. m. Det. B. Dolinar, 15. 6. 2018. Orchis pallens 0257/2 Slovenija: Dolenjska, Gabrje, ob pl. poti na Trdinov vrh, 560 m n. m., N 45.77038, E 15.2832. Leg. & det. A. Mihorič, 18. 5. 2024. Avtoričin foto arhiv. 0257/2 Slovenija: Dolenjska, Gorjanci, Gabrje (Novo mesto), planinska pot Gabrje – Gospodična, 517 m n. m. Det. B. Dolinar, 2. 4. 2011. Orobanche flava 0152/2 Slovenija: Dolenjska, Iški vintgar, Vrbica, Na levem bregu Iške 50 m gorvodno od sotočja z Zalo, Breg Iške, zajeda na Petasites hybridus, 422 m n. m., N 45.881913, E 14.491070. Leg. & det. A. Jakob, 7. 7. 2021. Avtorjev fotoarhiv. 0152/1 Slovenija: Notranjska, Borovniški pekel, nad zadnjim slapom, prodišče v potoku, zajeda Petasites hybridus, 560 m n. m., N 45.880976, E 14.370594. Leg. & det. A. Jakob, 13. 7. 2024. Avtorjev fotoarhiv. Orobanche laserpitii-sileris 0049/3 Slovenija: Primorska, Trnovski gozd, ob planinski poti od Koče na Čavnu proti Mali gori in Stomažu, gozdna jasa, steblikovje (Laserpitietum sileris s. lat.), 1070 m n. m. Det. I. Dakskobler, 5. 7. 2023, dokazno gradivo tudi fotografija Elvice Velikonja nekaj dni pozneje. Orobanche minor 0447/4 Slovenija: Primorska, Obala, Izola, Dobrava, zelenica J od parkirišča pri Belvederju, 85 m n. m., N 45.530722, E 13.634278. Leg. & det. S. Strgulc Krajšek, 24. 5. 2024. Herbarij LJU. Orobanche picridis 9953/1 Slovenija: Ljubljana, Moste, 300 m vzhodno od toplarne, Poljska cesta, Ob železnici, ruderalno rastje, zajeda na vrsti Picris hieracioides, 285 m n. m., N 46.057668, E 14.550817. Leg. & det. A. Jakob, 9. 6. 2024. Avtorjev fotoarhiv. Nova nahajališča vrst78 Orobanche reticulata 9648/4 Slovenija: Julijske Alpe, dolina Triglavskih jezer, na zahodnem pobočju Male Tičarice pod prelazom Štapce, zajeda na Carduus crassifolius ssp. glaucus, 1800 m n. m., N 46.343471, E 13.884531. Leg. & det. A. Jakob, 17. 7. 2024. Avtorjev fotoarhiv. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Anderle 2023). 9648/4 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Komna, ob poti proti Pl. Kal, 1640 m n. m. Det. B. Anderle & B. Zupan, 4. 8. 2014. 9648/4 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Dolina Triglavskih jezer, Prodi pod Rušnato glavo, poraslo melišče, 1650 m n. m. Det. I. Dakskobler & B. Zupan, 11. 8. 2014 9648/4 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Dolina Triglavskih jezer, Prodi nad dolino Lopučnice 1560 m. n. m. in strmo poraslo melišče nad Lopučniško dolino, 1585 m n. m. Det. I. Dakskobler & A. Rozman, 19. 7. 2016. 9649/3 Slovenija: Julijske Alpe, zahodno pobočje Slemena, 250 m SV od planine Trstelj ob planinski poti čez Čiprije, visoko steblikovje v žlebu, zajeda na Carduus crassifolius ssp. glaucus, 1500 m n. m., N 46.343471, E 13.884531. Leg. & det. A. Jakob, 27. 7. 2024. Avtorjev fotoarhiv. 9649/3 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, pl. Trstje, steblikovje, opuščena planina, obilo Orobanche reticulata, gosti na Cirsium oleraceum, 1375 m n. m.; pl. Trstje, ob poti v zatrep Mostnice, pod grebenom Ablance oz. Slemena, okoli 1480 m n. m. Det. I. Dakskobler & B. Zupan, 3. 8. 2011. 9649/3 Slovenija: Julijske Alpe, Pl. Blato, ob cesti, 1150 m n. m. Det. I. Dakskobler, 7. 7. 2020 (tudi 25. 7. 2007, popis rastlin ob poti Pl. Blato-Pl. Pri jezeru, det. I. Dakskobler, B. Zupan in B. Anderle, 25. 7. 2007). Paederota lutea 0253/1 Slovenija: Dolenjska, Sodražica, Podklanec, soteska Kadice, Vlažne apnenčaste skale na dnu soteske ob slapu, 660 m n. m., N 45.760536, E 14.566711. Leg. & det. A. Jakob, 2. 5. 2024. Avtorjev fotoarhiv. Novo nahajališče, v že znanem kvadrantu (Dolinar & al. 2013). 0253/1 Slovenija: Dolenjska, soteska Kadice, na desnem bregu Mateče vode, 670 m n. m. in soteska Kadice, pri počivališču ob cesti, 700 m n. m. Det. B. Dolinar & I. Dakskobler, 28. 5. 2013. Pedicularis palustris 0152/3 Slovenija: na vlažnem travniku na vznožju Krstnega hriba pri vasi Selšček v okolici mesta Cerknica, 660 m n. m. Leg. & det. A. Podobnik, 8. 6. 1994. Avtorjev herbarij. Periploca graeca 0448/1 Slovenija: Primorska, Ankaran, sv. Katarina, lesena brv med Slanim travnikom in sv. Katarino, vlažen gozdič črne jelše in ostroplodnega jesena, 2 m n. m., N 45.574212, E 13.740877. Leg. & det. A. Jakob, 13. 5. 2023. Avtorjev fotoarhiv. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Glasnović & Jogan 2012). 79Hladnikia 54: 68–86 (2024) Peucedanum venetum 0053/1 Slovenija: Dolenjska, Ig, Zagorica, pri kapelici v bližini raziskovalne postaje Ig, 293 m n. m., N 45.964703, E 14.513856. Leg. & det. A. Jakob, 21. 8. 2024. Avtorjev fotoarhiv. Platanthera chlorantha 9749/2 Slovenija: Gorenjska, Bohinj, Rudnica, Široka polica, travnat, zelo sončen rob stene ob planinski poti, 880 m n. m. Leg. & det. P. Strgar, 5. 6. 2024. avtoričin fotoarhiv. Potentilla argentea 9853/2 Slovenija: Gorenjska, Domžale, Dob, V rob vasi ob regionalni cesti, 310 m n. m., N 46.15562, E 14.63363. Leg. & det. A. Mihorič, 1. 6. 2023. Avtoričin foto arhiv. Ranunculus flammula 9754/1 Slovenija: Savinjska, Gornji grad, Črnivec, gozd 50 m S od prelaza, 910 m n. m., N 46.2612, E 14.70185. Leg. & det. A. Mihorič, 24. 7. 2024. Avtoričin foto arhiv. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Anderle 2023). 9754/1 Slovenija: Štajerska, Gornji Grad, Črnivec, pod Plešivcem, povirje, 940 m n. m. Det. A. Seliškar, 21. 6. 2025. Sambucus nigra f. lacinata 0447/3 Slovenija: Primorska, Piran, Oljčna ulica, okoli 150 m od pokopališča proti vzhodu, 60 m n. m., grm v kotu žive meje. Det. I. Dakskobler & L. Dakskobler, 19. 9. 2024. 0447/4 Slovenija: Primorska, Istra, Piran, nad Pacugom, ob cesti iz Strunjana proti Belemu križu, okoli 90 m n. m., gozdni zastor, v okolici starejši borov nasad. Det. I. Sinjur, 03. 5. 2024 in I. Dakskobler, 23. 9. 2024, fotografije avtorjev. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Dakskobler I. & L. 2023). Scilla bifolia 9855/2 Slovenija: Gorenjska, Posavsko hribovje, ob gozdni poti na Čemšeniško planino, 1025 m n. m. (več lokacij), N 46.18873, E 14.95378. Leg. & det. A. Mihorič, 6. 4. 2024. Avtoričin foto arhiv. Scrophularia vernalis 9855/4 Slovenija: ob poti na severozahodnem vznožju hriba Kumat pod domačijo Krhlikar v dolini reke Save, 300 m n. m. Leg. & det. A. Podobnik, 21. 9. 1993. Avtorjev herbarij. Selinum carvifolia 9854/1 Slovenija: Gorenjska, Lukovica, Gradišče pri Lukovici, brežina ob cesti ob zadrževalniku Drtijščice, 350 m n. m., N 46.16129, E 14.70894. Leg. & det. A. Mihorič, 16. 8. 2024. Avtoričin foto arhiv. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Anderle 2023). 9854/1 Slovenija: Gorenjska, Zaboršt pri Šentvidu, 340 m n. m. Det. B. Anderle, 7. 8. 1993. Nova nahajališča vrst80 Sesleria ovata 9551/3 Slovenija: Gorenjska, Karavanke, 100 m zahodno od vrha Vrtača, ob planinski poti na grebenu, pred vetrom zaščitena sklana razpoka v snežni dolinici, 2100 m n. m., N 46.439610, E 14.210287. Leg. & det. A. Jakob, 4. 6. 2022. Avtorjev fotoarhiv. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Jogan & al. 2001, Anderle 2023). 9551/3 Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Stol, 2000 m in 2100 m n. m. Det. B. Anderle, 3. 7. 1997 Setaria verticilliformis 9753/2 Slovenija: Gorenjska, Kamnik, Županje njive, med cesto in reko K. Bistrico, 437 m n. m., N 46.26792, E 14.60294. Leg. & det. A. Mihorič, 8. 9. 2024. Avtoričin foto arhiv. Silaum silaus 0151/4 Slovenija: Planina, Planinsko polje, 1 km V od pokopališča, vlažen, gojen travnik, 446 m n. m., N 45.841762, E 14.270757. Leg. & det. A. Jakob, 8. 6. 2024. Avtorjev fotoarhiv. Solanum nigrum subsp. schultesii 9753/1 Slovenija: Gorenjska, Kamnik, travnik S od zaselka Slevo, 665 m n. m., N 46.27713, E 14.57576. Leg. & det. A. Mihorič, 18. 9. 2024. Avtoričin foto arhiv. Spirodela polyrhiza 9953/4 Slovenija: Ljubljana, Zgornji Kašelj, južno od vasi, 275 m n. m. Leg. & det. J. M. Kocjan, 5.8. 2021. 9953/4 Slovenija: Ljubljana, med Dobrunjami in Vevčami, 280 m n. m. Leg. & det. J. M. Kocjan, 7. 8. 2021. 9953/4 Slovenija: Ljubljana, Zgornji Kašelj, mrtvica pri Rdečem blatu, plitva, stoječa voda mrtvega rokava Ljubljanice 275 m n. m., N 46.048193, E 14.605503. Leg. & det. A. Jakob, 17. 6. 2024. Avtorjev fotoarhiv. 0052/1 Slovenija: Ljubljansko barje, okolica vasi Bevke, Bevški jarek, 290 m n. m. Leg. & det. J. M. Kocjan & D. Kosič Kocjan, 10. 10. 2021. 0052/1 Slovenija: Ljubljansko barje, Notranje Gorice, 300 m J od železniškega nadvoza v Notranjih Goricah, pri sotočju dveh jarkov, počasi tekoča voda, 292 m n. m., N 45.982469, E 14.399549. Leg. & det. A. Jakob, 7. 8. 2024. Avtorjev fotoarhiv. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Kosič Kocjan & al. 2021, Kosič Kocjan 2023). Torilis nodosa 9953/1 Slovenija: Ljubljana, Moste, Zaloška cesta pri toplarni, makadamsko parkirišče, 285 m n. m., N 46.056281, E 14.547358. Leg. & det. A. Jakob, 1. 7. 2024. Avtorjev fotoarhiv. Tragopogon dubius 0052/1 Slovenija: Notranjska, Ljubljansko barje, Notranje Gorice, železniška postaja, ruderalno rastje na makadamskem parkirišču, 300 m n. m., N 45.990226, E 14.403382. Leg. & det. A. Jakob, 14. 5. 2024. Avtorjev fotoarhiv. 81Hladnikia 54: 68–86 (2024) Traunsteinera globosa 0251/4 Slovenija: Notranjska, Trnje, travišče na vršnem delu hriba Sv. Trojica, 1070 m n. m., N 45.72527, E 14.27065. Leg. & det. A. Mihorič, 25. 5. 2024. Avtoričin foto arhiv. 0251/4 Slovenija: Notranjska, travniki pod vrhom sv. Trojice in na grebenu proti Pivki, 1070–1090 m n. m.; Lonica pri Sv. Trojici, travnik pod vrhom, 1095 m n. m. Det. I. Dakskobler & F. Poljšak, 27. 5. 2015. 0251/4 Slovenija: Notranjska, Palčje, Sovič, jugovzhodno pobočje, suh travnik, 972 m n. m. Det. A. Seliškar & M. Kaligarič, 27. 7. 1988. Trifolium aureum 9754/1 Slovenija: Savinjska, Gornji Grad, ob gozdni cesti s Črnivca na Kranjsko reber, 980 m n. m., N 46.26655, E 14.70541. Leg. & det. A. Mihorič, 24. 7. 2024. Avtoričin foto arhiv. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Anderle 2023). 9754/1 Slovenija: Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Krivčevo, 650 m n. m. Det. B. Anderle, 15. 8. 2006. Trifolium lappaceum 0448/1 Slovenija: Primorska, Ankaran, sv. Katarina, plaža sv. Katarina, nasad bora, peščena, rahlo slana tla, 2 m n. m., N 45.572721, E 13.742954. Leg. & det. A. Jakob, 24. 6. 2024. Avtorjev fotoarhiv. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu (Glasnović & Jogan 2009, Poldini 2006). Verbascum blattaria 0151/4 Slovenija: Planinsko polje, vlažen travnik vzhodno od vasi Planina, blizu gradu Haasberg, ca. 450 m n. m. Leg. & det. A. Podobnik, 15. 8. 2017. Avtorjev herbarij. 0151/4 Slovenija: Notranjska, pri Uncu, 460 m n. m. Det. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš. 24. 7. 1991. Vinca major 0449/1 Slovenija: Primorska, Kastelec, travišče pod cesto SSZ od naselja, 335 m n. m., N 45.58382, E 13.86914. Leg. & det. A. Mihorič, 17. 3. 2024. Avtoričin foto arhiv. 0449/1 Slovenija: Primorska, Osp, Benčinovka, mejica, 20 m n. m. Det. I. Dakskobler & Z. Sadar, 17. 4. 2015. 0449/1 Slovenija: Primorska, Istra, okolica Ospa, severozahodno od zaselka Mlinarji, južna stran glavne ceste, 17 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 7. 4. 2013. 0052/4 Slovenija: Ljubljansko barje, med grmovjem blizu rečice Iška jugovzhodno od vasi Strahomer, ca. 300 m n. m., N 45.940500, E 14.494222. Leg. & det. A. Podobnik, 9. 5. 2023. Avtorjev herbarij. Viola biflora 0253/1 Slovenija: Dolenjska, Sodražica, Podklanec, soteska Kadice, vlažne apnenčaste skale na dnu soteske ob slapu, 660 m n. m., N 45.760500, E 14.566689. Leg. & det. A. Jakob, 2. 5. 2024. Avtorjev fotoarhiv. Viola mirabilis 0253/1 Slovenija: Dolenjska, Sodražica, Podklanec, soteska Kadice, strmo gozdnato pobočje, 660 m n. m., N 45.761187, E 14.566856. Leg. & det. A. Jakob, 26. 5. 2024. Avtorjev fotoarhiv. Nova nahajališča vrst82 Mahovi (Bryophyta) Ur./ed. Simona Strgulc Krajšek Avtorji (določevalci) v tej številki: Aljaž Jakob, Žan Lobnik Cimerman, Simona Strgulc Krajšek, Christian Berg, Martina Pöltl, Vane Krajšek, Igor Dakskobler Nomenklaturni vir / nomenclature: Hodgetts & al. 2020: An annotated checklist of bryophytes of Europe, Macaronesia and Cyprus. Journal of Bryology 42(1): 1–116. https:// doi.org/10.1080/03736687.2019.1694329. Anacamptodon splachnoides 9953/4 Slovenija: Dolenjska, Grosuplje, Veliki Lipoglav, severno pobočje Žernovca, ob stari rani manjše veje na odpadli bukovi veji, 520 m n. m., N 46.006394, E 14.647118. Leg. & det. A. Jakob, 17. 12. 2023. Avtorjev fotoarhiv in osebni herbarij. Buxbaumia viridis 9953/4 Slovenija: Julijske Alpe, Planica, ob poti v dolino Tamar, vlažen in trhel bukov les, 1060 m n. m., N 46.464533, E 13.718367 in N 46.464528, E 13.718361. Det. S. Strgulc Krajšek & V. Krajšek, 22. 3. 2024. Calliergon cordifolium 9649/1 Slovenija: Julijske Alpe, Malo Polje, na zahodnem robu polja 30 m pred ponorom potoka, bazenček počasi tekoče vode na okljuku potoka, v vodi, 1650 m n. m., N 46.351936, E 13.850061. Leg. & det. A. Jakob, 27. 7. 2024. Avtorjev fotoarhiv in osebni herbarij. Calliergon giganteum 0253/2 Slovenija: Dolenjska, Sodražica, Žimarice, ostanki nizkega barje ob Bistrici med Žimaricami in Globelijo, 400 m J od Žimaric, v mlaki na travniku z modro stožko, 560 m n. m., N 45.768790, E 14.596255. Leg. & det. A. Jakob, 26. 5. 2024. Avtorjev fotoarhiv in osebni herbarij. Campylophyllopsis calcarea 0053/2 Slovenija: Ljubljana, Repče, opuščen kamnolom v zaselku Repče, na senčnih dolomitnih skalah, 460 m n. m., N 45.993042, E 14.622377. Leg. & det. A. Jakob, 23. 2. 2023. Avtorjev fotoarhiv in osebni herbarij. Campylopus introflexus 9748/4 Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Tolminske Ravne, vrzelast gozd bukve in črnega gabra (Ostryo-Fagetum / Rhododendro hirsuti-Fagetum) na skalnatem pomolu nad desnim bregom Zadlaščice, 750 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 13. 8. 2024, herbarij LJS in avtorjeve fotografije, conf. S. Strgulc Krajšek. 9853/3 Slovenija: Osrednjeslovenska regija, okolica Ljubljane, Trzin, 70 m S od stavb OIC Trzin, blizu gozdne poti, šotno barje, vlažna šotna prst, N 46.125373, E 14.546157. Leg. & det. Žan L. Cimerman, 22. 10. 2023. 0252/2 Slovenija: Notranjska, Bloška planota, 1 km SV od Velikih Blok, stranski pritok potoka Bloščica, gozdni rob, mokroten travnik, zamočvirjena tla. N 45.790784, E 14.494461. Leg. & det. Žan L. Cimerman, 17. 9. 2023. 83Hladnikia 54: 68–86 (2024) Cyrtomnium hymenophylloides 9548/3 Slovenija: Gorenjska, Rateče, zgornji tok Nadiže v Tamarju, 100–200 m dolvodno od izvira, v špranjah med balvani in na previsnih straneh balvanov nedaleč od tekoče vode, na več mestih, 1250 m n. m., N 46.448893, E 13.707625. Leg. & det. A. Jakob, 4. 5. 2024. Avtorjev fotoarhiv. Diobelonella palustris 9953/3 Slovenija: Ljubljana, Golovec, Spodnja Hrušica, na dnu grape potoka Graben pod cesto na Golovec in PST, na mestu, kjer se dolina razcepi v dva večja kraka. Na peščenjakovih kamnih v manjšem potoku. 330 m n. m., N 46.034582, E 14.555018. Leg. & det. A. Jakob, 17. 10. 2024. Avtorjev fotoarhiv. Diphyscium foliosum 9851/1 Slovenija: Gorenjska, Javorje, 1 km J od Mlake nad Lušo, smrekov gozd, gozdna tla, N 46.162725, E 14.203449, 700 m n. m., 2.11.2024, det. Ž. L. Cimerman. Frullania fragilifolia 0450/4 Slovenija: Primorska, Matarsko podolje, Poljane pri Podgradu, jama Polina peč, skale na vhodu v jamo, vlažen apnenec, 560 m n. m., N 45.518068, E 14.094653. Leg. & det. A. Jakob, 17. 11. 2023. Avtorjev fotoarhiv in osebni herbarij. Leptodon smithii 0048/1 Slovenija: Primorska, Trnovski gozd, južni obronki Trnovskega gozda, planinska pot med Lijakom in Skoznim, 300 m SV od izvira Lijaka, na lubju črnega gabra v termofilnem gozdu, 480 m n. m., N 45.961466, E 13.723537. Leg. & det. A. Jakob, 11. 3. 2023. Avtorjev fotoarhiv. 0149/2 Slovenija: Primorska, Vrhpolje pri Vipavi, dolina Bele pod plezališčem, na lubju črnega gabra, 240 m n. m., N 45.872197, E 13.973158. Leg. & det. A. Jakob, 05. 3. 2023. Avtorjev fotoarhiv. 0147/4 Slovenija: Primorska, Kras, 500 m JV od Kostanjevice na Krasu, 100 S od regionalne ceste, zrel gozd puhastega hrasta, na hrastovem lubju, 280 m n. m., N 45.836627, E 13.653094. Leg. & det. A. Jakob, 14. 6. 2023. Avtorjev fotoarhiv. 0349/1 Slovenija: Primorska, Sežana, Živi muzej Krasa, 2,5 km južno od Sežane 100 m vzhodno od Bazoviške ceste, lubje puhastega hrasta v vrtači, 380 m n. m., N 45.675430, E 13.870861. Leg. & det. A. Jakob, 7. 12. 2023. Avtorjev fotoarhiv. 0450/4 Slovenija: Primorska, Matarsko podolje, Poljane pri Podgradu, jama Polina peč, škraplje nad jamo, na pred vetrom zaščiteni svetli apnenčasti skali, 560 m n. m., N 45.518068, E 14.094653. Leg. & det. A. Jakob, 17. 11. 2023. Avtorjev fotoarhiv. 0447/4 Slovenija: Primorska, Izola, rt Ronek, razgledišče na rtu nad klifom, lubje puhastega hrasta, 40 m n. m., N 45.539488, E 13.615776. Leg. & det. A. Jakob, 23. 3. 2023. Avtorjev fotoarhiv. Nova nahajališča vrst84 0349/3 Slovenija: Primorska, Kozina, vas Beka, dolina potoka Griža ob kolovozu nad strugo, 1 km J od Botača, lubje puhastega hrasta, 250 m n. m., N 45.603491, N 13.890005. Leg. & det. A. Jakob, 1. 4. 2023. Avtorjev fotoarhiv. 0449/3 Slovenija: Primorska, Hrastovlje, pod skalovjem na strmem gozdnatem pobočju ca 550 m JV od cerkve v Hrastovljah, senčna apnenčasta skala, 175 m n. m., N 45.506778, E 13.907833. Leg. & det. Ž. Lobnik Cimerman, C. Berg, M. Pöltl, S. Strgulc Krajšek, 1. 4. 2023. Herbarij LJU. Loeskeobryum brevirostre 0450/4 Slovenija: Primorska, Matarsko podolje, Poljane pri Podgradu, jama Polina peč, balvan pred vhodu v jamo, vlažen apnenec, 560 m n. m., N 45.518068, E 14.094653. Leg. & det. A. Jakob, 17. 11. 2023. Avtorjev fotoarhiv in osebni herbarij. Mesoptychia bantriensis 9649/1 Slovenija: Julijske Alpe, Malo Polje, na zahodnem robu pri ponoru potoka, humus v skalnih razpokah v ponoru potočka, 1650 m n. m., N 46.352033, E 13.851856. Leg. & det. A. Jakob, 27. 7. 2024. Avtorjev fotoarhiv in osebni herbarij. Microhypnum sauteri 9749/1 Slovenija: Julijske Alpe, Studor, planina Blatca, na apnenčasti skali na dnu manjše soteske pod cesto na Uskovnico, 880 m n. m., N 46.298955, E 13.905217. Leg. & det. A. Jakob, 3. 8. 2024. Avtorjev fotoarhiv in osebni herbarij. Moerckia hibernica 9648/1 Slovenija: Julijske Alpe, Zadnja Trenta, erodiran južni rob struge Suhega potoka, JZ od stavb Trenta 82, na vlažnem dolomitnem pesku, N 46.399444, E 13.702583. Leg. & det. S. Strgulc Krajšek, 29. 4. 2024. Herbarij LJU. Orthothecium intricatum 0450/4 Slovenija: Primorska, Matarsko podolje, Poljane pri Podgradu, jama Polina peč, skale na vhodu v jamo, vlažen apnenec, 560 m n. m., N 45.518068, E 14.094653. Leg. & det. A. Jakob, 17. 11. 2023. Avtorjev fotoarhiv in osebni herbarij. Orthotrichum rogeri 9648/1 Slovenija: Julijske Alpe, Trenta, parkirišče pri pokopališču v Trenti, na deblu vrbe, 705 m n. m., N 46.392111, E 13.745111. Leg. & det. S. Strgulc Krajšek, 8. 8. 2024. Herbarij LJU. Platydictya jungermannioides 9749/1 Slovenija: Julijske Alpe, Stara Fužina, 100 m severno od Hudičevega mostu čez Mostnico, v blazinici jetrenjaka Frullania dilatata na bukvi, 560 m n. m., N 46.294904, E 13.887977. Leg. & det. A. Jakob, 9. 3. 2024. Avtorjev fotoarhiv in osebni herbarij. 85Hladnikia 54: 68–86 (2024) Ptilidium pulcherrimum 9953/4 Slovenija: Dolenjska, Grosuplje, Veliki Lipoglav, južno pobočje Žernovca 200 m SV od kamnoloma, na trhlem lesu, 480 m n. m., N 46.004611, E 14.647322. Leg. & det. A. Jakob, 29. 11. 2023. Avtorjev fotoarhiv in osebni herbarij. Rhodobryum ontariense 0349/3 Slovenija: Primorska, Kozina, vas Beka, dolina potoka Griža ob kolovozu nad strugo, 300 m J od Botača, Gozdna tla v kamnitem gozdu, 220 m n. m., N 45.612142, E 13.884255. Leg. & det. A. Jakob, 1. 4. 2024. Avtorjev fotoarhiv. 0349/1 Slovenija: Primorska, Sežana, Živi muzej Krasa, 3 km južno od Sežane 100 m Z od Bazoviške ceste, Skale na dnu vrtače, 375 m n. m., N 45.667391, E 13.867323. Leg. & det. A. Jakob, 21. 4. 2023. Avtorjev fotoarhiv in osebni herbarij. 0450/4 Slovenija: Primorska, Matarsko podolje, Poljane pri Podgradu, jama Polina peč, Gozdna tla, 560 m n. m., N 45.518068, E 14.094653. Leg. & det. A. Jakob, 17. 11. 2023. Avtorjev fotoarhiv. 0053/1 Slovenija: Ig, grič Zagorica, 150 m JZ od raziskovalne postaje ZRC SAZU, Apnenčaste skale, 293 m n. m., N 45.962497, E 14.515698. Leg. & det. A. Jakob, 1. 4. 2022. Avtorjev fotoarhiv. Scapania cuspiduligera 9649/1 Slovenija: Julijske Alpe, Malo Polje, na zahodnem robu pri ponoru potoka, Humus v skalnih razpokah v ponoru potočka, 1650 m n. m., N 46.352033, E 13.851856. Leg. & det. A. Jakob, 27. 7. 2024. Avtorjev fotoarhiv in osebni herbarij. Syzygiella autumnalis 9557/2 Slovenija: Štajerska, Pohorje, Lovrenška jezera, na šotnem mahu v rušju, 1500 m n. m., N 46.483303, E 15.315717. Leg. & det. A. Jakob, 15. 7. 2024. Avtorjev fotoarhiv in osebni herbarij. Tomentypnum nitens 0053/3 Slovenija: Ig, Draga pri Igu, med Rezanim in Zadnjim ribnikom, vlažen travnik z modro stožko, 320 m n. m., N 45.935170, E 14.550863. Leg. & det. A. Jakob, 18. 2. 2024. Avtorjev fotoarhiv in osebni herbarij. Tortella nitida 0349/1 Slovenija: Primorska, Sežana, Živi muzej Krasa, 3 km južno od Sežane 100 m zahodno od Bazoviške ceste, suhozid v hrastovem gozdiču, 380 m n. m., N 45.667566, E 13.866855. Leg. & det. A. Jakob, 9. 4. 2024. Avtorjev fotoarhiv in osebni herbarij. Nova nahajališča vrst86 LITERATURA Anderle, B., 2023: Pregled razširjenosti praprotnic in semenk na Gorenjskem. Samozaložba, Hraše, 604 pp. Dakskobler I. & L. Dakskobler, 2023: Sambucus nigra f. laciniata (West.) Schwer [Sambucus nigra f. laciniata (L.) Zabel]. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia 52: 70–73. Dakskobler, I., 2006: Prispevek k poznavanju gozdne vegetacije Krasa (jugozahodna Slovenija). Annales, Ser. hist. nat. 16 (1): 57–76. Dolinar, B., B. Vreš & I. Dakskobler, 2013: Pregled znanih in nova nahajališča kranjskega jegliča (Primula carniolica Jacq.) na Dolenjskem. Hladnikia 32: 3–21. Glasnović, P. & N. Jogan, 2009: Flora okolice Ankarana (kvadranta 0448/1 in 0448/2). Scopolia 67: 1–86. Glasnović, P. & N. Jogan, 2012: Novosti iz adventivne flore Slovenske Istre. Hladnikia 29: 37–44. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. Kocjan, J. M . & D. Kosič, 2020: Višje rastline. In: Kocjan, J. M. & al. (eds.): Rastlinstvo in živalstvo kalov v Kamniško-Savinjskih Alpah. Društvo za raziskovanje mokrišč Slovenije, Ljubljana, pp. 41–62. Kosec, J., 2015: Orhideje Gorjancev in Žumberaka. Folia biologica et geologica 56 (3): 155–161. Kosič Kocjan, D., 2023: Sintaksonomski pregled vodne vegetacije v Krajinskem parku Ljubljansko barje. Magistrska naloga. Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Koper, 62 pp. + priloge. Kosič Kocjan, D., J. M. Kocjan, B. Vreš & U. Šilc, 2021: Popis vodnih rastlin s poudarkom na tujerodnih vrstah in določitev habitatnih tipov na izbranih lokacijah na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje. Končno poročilo projektne naloge. ZRC SAZU, Ljubljana, 27 pp. + tri priloge. Poldini, L., 2006: Muscari tenuiflorum Tausch, nova vrsta v flori Slovenije, nova nahajališča in potrditve redkih vrst. Hladnikia 19: 35–41. Strgulc Krajšek, S. & T. Bačič, 2013: Grozdasti kosmuljek (Anthericum liliago) v Sloveniji. Hladnikia 31: 3–10. 87Hladnikia 54: 87–104 (2024) Miscellanea Peter Skoberne – 70-letnik Otroška leta je Peter preživljal na Celjskem, kjer se je že zgodaj razvila in kmalu tudi pokazala ljubezen do narave. Sam rad pove, kako se je lotil fotografiranja in si za prvi cilj izbral zavarovane rastline. Teh je bilo tedaj, v njegovih gimnazijskih letih, za približno poldrugi film (za mlajše bralce: običajno so imeli tedaj filmi po 36 posnetkov). Gimnazijec Peter je torej sklepal, da mu bo po opravljenem fotografiranju ostalo še nekaj posnetkov na drugem filmu. Seveda se je uštel in je njegov fotoaparat v nadaljnjih letih in desetletjih posnel še vse kaj drugega kot samo zavarovane rastlinske vrste, tako da ima danes urejen arhiv preko 70.000 fotografij. A vendar so ogrožene rastline postale rdeča nit njegovega strokovnega in popularizacijskega delovanja vse do danes. In zagotovo bi lahko rekli, da je ena najbolj markantnih osebnosti slovenskega naravovarstva v zadnjih petdesetih letih. Po eni strani je s svojo strokovnostjo, natančnostjo in produktivnostjo v vseh svojih aktivnih letih zasedal pomembne položaje znotraj služb državnega naravovarstva, po drugi strani pa je zagotovo eden najbolj plodovitih piscev poljudnostrokovnih člankov in knjig s širšega področja naravovarstva in kot tak eden od širši javnosti najbolj znanih biologov. Na Plečnikovem trgu (ZSRSVNKD) za računalnikom. Foto: Marko Simić V resnici je slavljenčev opus tako obsežen in pester, da je pred piscem te lavdacije izredno težka naloga, kako vse to strniti v končno število besed in stavkov. O slavljenčevi pisni plodnosti govori že preko 500 zadetkov na COBISSu. Res pa je, da bi bilo treba tudi tam marsikaj dodati, na primer diplomsko nalogo, in navedbe prefiltrirati, saj je Peter Miscellanea88 Skoberne lahko tudi v vlogi mentorja, urednika ali fotografa. A zahtevno nalogo urejanja Petrove bibliografije prepuščam zanamcem, ko se bo čez kakih 30 let Peter kot pisec počasi upokojil. V nadaljevanju bo torej omenjen le šopek Petrovih del, ki predstavlja področja njegovega delovanja. Prvo v bibliografiji zabeleženo delo je člančič z naslovom »Lovorolistni volčin pri Celju«, ki ga je Peter objavil še pred svojo polnoletnostjo septembra 1972 v prvi številki Proteusa. Podpisan je kot član naravoslovnega krožka Gimnazije v Celju. Navaja, da je 28. marca 1971 naletel na rastišče tega volčina, in mimogrede omeni, da je rastišče podobno tistemu blagajevega volčina pri Rimskih toplicah. Dalje ocenjuje, da ta zavarovana vrsta pri Celju ni ogrožena, saj da je zaznal odrezana stebla le enkrat. Jasen interes za naravovarstvo je torej izražen, prav tako pa lahko razberemo, da je že v gimnazijcu prisoten raziskovalni duh, ki ga je gnal tudi drugod po Sloveniji po sledeh zavarovanih rastlin. Le dva meseca kasneje v isti reviji Peter poroča tudi o ogroženosti velikonočnice na nahajališču na Boču. Že takrat se je nanjo kot simbol ogroženosti narave navezal in se k njej vračal še nadaljnja desetletja, najbolj izčrpno leta 2021 v reviji Varstvo narave. V nadaljnjih gimnazijskih in študentskih letih je Peter veliko sodeloval pri akciji popisovanja lišajev kot pokazateljev stanja onesnaženosti zraka in o tem tudi objavil nekaj poročil ter sodeloval pri organizaciji akcije popisovanja lišajev v organizaciji Prirodoslovnega društva Slovenije konec sedemdesetih let. Smernice njegove nadaljnje strokovne poti so bile dopolnjene že leta 1974, ko je v članku v Proteusu precej podrobno opisal angleške izkušnje s popisovanjem lišajev, v katerega so vključili najširšo javnost. Po eni strani se je še nekaj nadaljnjih let tudi sam aktivno ukvarjal s popisovanjem, še bolj pomembna pa je njegova že tedaj izražena mednarodna usmeritev, ki se je ponovno pokazala v drugi polovici osemdesetih let, ko sta s Tonetom Wraberjem pripravljala Rdeči seznam in pri tem uporabila kriterije IUCN. Že v študentskih letih pa se je preko tovrstnih aktivnosti kazala tudi Petrova pedagoška žilica, ki jo je najbolj udejanjil v predavateljskih letih na interdisciplinarnem študiju Varstva naravne dediščine in preko mentorstva mlajšim kolegom pri različnih nalogah. V teh embrionalnih letih strokovnega razvoja pa iz slavljenčevih del veje tudi čut za popularizacijo stroke. Še tako suhoparne strokovne vsebine je vedno znal predstaviti kot zanimive zgodbe in z njimi širil vednost in zanimanje za naravo v najširši javnosti. Doseg in učinek poljudnoznanstvenih objav je seveda težko merljiv, a če pomislim na lastno navdušenje, ko je nekje konec sedemdesetih let v prilogi Pionirja izšla Petrova knjižica »Zavarovane rastline«, ki sem si jo skrbno iztrgal, razrezal in spel, lahko domnevam, da so imeli tisoči izvodov njegovih drugih poljudno strokovnih knjig pri marsikom podoben učinek. Tako so ga nekoliko posvojili celo mediji, ki jim je sicer interes za naravo in naravovarstvo precej tuj, in je ena od Petrovih nedavno objavljenih knjig »Skriti biseri Slovenije« sprožila kar nekaj intervjujev z avtorjem. Zanimanje za varstvo narave je Petra že kmalu po diplomi pripeljalo v službo, kjer se je s tem področjem vsa nadaljnja leta tudi profesionalno ukvarjal vse od leta 1978. Najprej je bil to Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine (prva leta še pod imenom Zavod za spomeniško varstvo). Glavna področja delovanja so bila tedaj ohranjanje rastlinskih vrst, metode varstva narave, postopno pa vse bolj tudi zgodovina varstva narave in mednarodno sodelovanje. Slavljenčevo ključno delo o ogroženosti rastlinskih vrst v Sloveniji je Rdeči seznam, ki je po nekaj letih priprav in napovedi izšel v soavtorstvu s Tonetom Wraberjem 1989. leta. To je najverjetneje tudi najbolj citirano Petrovo delo, saj ima na sicer precej vrzelastem iskalniku Google Scholar navedenih preko 150 citatov. A gotovo jih je še precej več, saj v 89Hladnikia 54: 87–104 (2024) zadnjih treh desetletjih skorajda ni strokovnega ali znanstvenega članka o ogroženih rastlinah v Sloveniji, ki ne bi izhajal tudi iz te publikacije. Pri pripravi rdečega seznama je prišla do izraza Petrova urejenost in – za tiste čase zelo moderno – znanje uporabe računalnika. Publikacija je tako izredno pregledno urejena, z navedenimi vsemi znanimi podatki za posamezno vrsto, z zemljevidom razširjenosti ter z nekaj različnimi seznami, sortiranimi po geografskem ključu ali po kategorijah IUCN. Ne samo, da je ta prvi »pravi« rdeči seznam nemudoma postal pomembno orodje v naravovarstvu, ampak je hkrati sprožil tudi povečan interes za tistih nekaj sto vrst, ki sta jih avtorja vanj uvrstila. In kljub temu, da je danes v veljavi kakih petnajst let mlajši in obsežnejši rdeči seznam, s svojo lapidarnostjo nikakor ne dosega kvalitete izdelave prvega. Problematika izumrlih rastlinskih vrst kot izpeljava iz Rdečega seznama je bila tudi tema Petrovega doktorata v letu 2001. Hkrati z Rdečim seznamom in najverjetneje na istem računalniku pa je konec osemdesetih let nastajala tudi druga izdaja »Inventarja najpomembnejše naravne dediščine Slovenije«. Urejala sta ga Stane Peterlin in Peter Skoberne, izid v tiskani obliki je bil načrtovan v treh fazah od zahoda proti vzhodu in tako je 1988. leta izšel 1. del, 1991. drugi del, tretji del, ki bi pokril še vzhodno Slovenijo pa v tiskani obliki nikoli. Sredi devetdesetih let je namreč bilo tudi državno naravovarstvo že tako računalniško opismenjeno, da od tedaj vsi uporabljajo, dopolnjujejo in popravljajo le še inventar v digitalni različici. Zagotovo pa je ta inventar v vseh svojih verzijah eno od najbolj uporabljanih orodij v naravovarstveni praksi v Sloveniji. Na terenu. Foto: Marta Skoberne Vsa leta je Peter deloval tudi kot stik slovenskega naravovarstva s preostalo Jugoslavijo, Evropo in svetom. Tudi iz prve roke lahko rečem, da je bil prav Peter tisti strokovnjak, ki ga je naključni tuji sogovornik omenil kot znanca, ko je videl, da sem tudi jaz iz Slovenije. Peter je pripravil nekaj izdaj pregleda za Slovenijo pomembnih mednarodnih organizacij in predpisov s področja varstva narave, sodeloval je pri pripravi pomembnih poročil, kot je npr. poročilo o izvajanju Konvencije o biotski pestrosti, prevedel je in za slovenske razmere Miscellanea90 priredil metodološki priročnik za vzpostavitev omrežja Natura 2000 ter vodil delo strokovne skupine za opredeljevanje območij. Prav v zvezi z načrtovanim vstopom v EU se je njegovo delo izredno intenziviralo, a tudi po vstopu je ostal enako aktiven na mednarodnem področju in med drugim aktivno sodeloval na tripartitnih pogajanjih (biogeografski seminarji) o dopolnitvah omrežja Natura 2000. Od leta 2006 je bil docent za področje varstva narave in okolja na Biotehniški fakulteti, kjer je svoje obsežno znanje in bogate izkušnje podajal študentom podiplomskega študija Varstva naravne dediščine. Širša javnost pa pozna Petra zagotovo po njegovih številnih bogato ilustriranih in prijetno napisanih člankih in knjigah. Tako so »Zavarovane rastline« od tiste drobcene knjižice v sedemdesetih letih doživele več pravih knjižnih izdaj tudi v nemškem in angleškem jeziku, »100 naravnih znamenitosti Slovenije« je izšlo 1988. leta pri Prešernovi družbi, z za slovenski trg orjaško naklado, kasneje pod podobnim naslovom še v soavtorstvu z Vladimirjem Habjanom. Poljudno strokovni vodnik po Triglavskem narodnem parku je prvič izšel 1989., kasneje je bil preveden tudi v angleščino, primerljiv vodnik je napisal za Ljubljanico, 2017. je izšla knjiga »Skriti biseri Slovenije« in popis s tem nikakor ni končan. Poleg vsega omenjenega je bil Peter v letih 2013–2015 tudi na mestu direktorja Triglavskega narodnega parka, območja torej, ki ga že od zgodnjih začetkov strokovne poti navdušuje. In prav v tem času je TNP z odprtjem informacijskega središča »Bohinjka« v Bohinju za silo potolažil Bohinjce, ki jim sedež parka na odmaknjenem Bledu nikoli ni bil čisto po godu. In to še ni vse. Če pokličete v naslednje pol ure … No, šalo na stran. Obširnejši intervju s slavljencem bo objavljen tudi v reviji Trdoživ, seveda pa smo se ga spomnili tudi Wraberjevem dnevu, na rednem letnem srečanju Društva. Ob koncu pa vzklikam Petru: še na mnoga ustvarjalna leta. Nejc Jogan Prof. Marinka Pertot – osemdesetletnica Širok razpon botaničnega delovanja Marinke Pertot smo povzeli ob njenem prejšnjem jubileju (Martini & al. 2014), seveda pa se zelo veselimo tudi njenega zdajšnjega. Svoje plodno življenje ni posvetila le učiteljskemu (pedagoškemu, profesorskemu) in botanično- raziskovalnemu delu, temveč je še zdaj dejavna kulturna in družbena delavka v skupnosti Slovencev na Tržaškem, predsednica tamkajšnjega planinskega društva in tako med botaniki kot drugimi razumniki in kulturniki povezovalka strpno razmišljujočih ljudi različnih narodnosti. Vse to, kar je o različnih področjih njenega delovanja povzel Primorski biografski leksikon (Pahor Verri 1985), velja tudi za poznejše obdobje. V nadaljevanju bomo zgolj na kratko povzeli tisti del, ki je povezan z botaniko. Največ delovnega časa je gotovo namenila poučevanju – predvsem na slovenski srednji šoli, inštitutu Žige Zoisa (danes Državni tehniški zavod Žiga Zois), a tudi na Univerzi v Trstu, kjer je sodelovala kot mentorica iz didaktike naravoslovja za bodoče učitelje, ki so se na ta poklic pripravljali med podiplomskim študijem. Kljub številnim pedagoškim obveznostim je 91Hladnikia 54: 87–104 (2024) bila dolga leta zelo dejavna raziskovalka rastlinstva, še posebej Krasa, a tudi drugih okolij, predvsem v deželi Furlaniji Julijski krajini in njeni soseščini. Pri tem je bila zelo povezana z dvema, ne samo v Italiji, temveč tudi širše zelo znanima in spoštovanima botanikoma, s pokojnim profesorjem Livijem Poldinijem in od nje nekoliko mlajšim profesorjem Fabrizijem Martinijem. S prvim je med drugim sodelovala pri monografiji Gentiana sect. Cyclostigma v Furlanskih Alpah in na Krasu (Pertot & Poldini 1979), kjer sta avtorja podala izčrpen pregled vrst, ki pripadajo tej skupini. Objavila je nahajališča zanimivih, novih ali redkih vrst za deželo Furlanijo (npr. Juncus tenuis, Coronopus didymus, Paspalum dilatatum in Symphytum bulbosum) – Pertot (1988, 1989, 1992 in 1996). Bila je med sodelavci in sodelavkami obsežnega projekta (programa), katerega rezultat je bila odmevna knjiga Horološki atlas vaskularnih rastlin v Furlaniji Julijski krajini (Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia) (Poldini 1991). Atlasu so sledili Dodatki, ki so v naslednjih letih izhajali v reviji Gortania (izdajatelj Furlanski naravoslovni muzej v Vidmu). Raziskavo o vzorcih razširjenosti pontskih elementov na Krasu in v Jugovzhodnih Alpah so predstavili v Mariboru leta 1988 in objavili leta 1990 (Poldini & al. 1988, 1990). Njena revizija herbarija Valentina Plemlja (Pertot 1996) je bila tudi priložnost za preučitev lika in dela tega v 19. stoletju živečega slovenskega botanika. Poudarila je njegov prispevek k poznavanju flore Furlanije, še posebej njegovo najdbo Scopolijeve črnobine (Scrophularia scopolii) na planini Bistrica (Bistrizza) pod goro Ojstrnik (Osternig) v Karnijskih Alpah, ki jo je tudi sama potrdila in je še zdaj eno redkih nahajališč te vrste v celotni Italiji. Slavljenkina številna zanimanja se kažejo tudi v njenem sodelovanju pri naravovarstvenih in okoljevarstvenih študijah, kot na primer pri analizi meril za ocenjevanje naravnih vrednot na Tržaškem in Goriškem krasu (Pertot 1989), pri kartiranju biotopov v mestnem okolju Trsta in proučevanju vrb in njihove vloge v varstvu okolja (Martini & Pertot 2000). S prof. Martinjem je sodelovala pri raziskavah urbane flore, še posebej pri kartiranju rastlinstva Trsta (Martini & Pertot 2000, Martini 2009). Prav tako je bila udeležena pri raziskavah razširjanja rastlin s trosi, semeni, plodovi, v odnosu do urbane strukture in izrabe tal (Codogno & al. 2006). Je tudi prevajalka (v italijanščino je prevedla vodnik Nade Praprotnik o Botaničnem vrtu Juliana v Trenti, Praprotnik 2000 in ponatis 2006 na seminarjih in srečanjih pa prevaja sočasno) in ocenjevalka del drugih avtorjev, recimo knjige Erike in Sandra Pignattija Rastlinski svet Dolomitov (Martini & Pertot 2015). Ta kratek povzetek delovanja Marinke Pertot je namenjen spoštljivemu poklonu vsestranski osebnosti ženske, botaničarke, učiteljice in raziskovalke ob njeni osemdesetletnici. Zahvaljujemo se ji za njeno plodno botanično delovanje, ki ga opravlja rada, z nasmehom na ustnicah, ki ostaja enak, kot je bil pri njenih dvajsetih letih. Vse najboljše ji želijo tudi ostali botaniki, združeni v Botaničnem društvu Slovenije. LITERATURA Martini, F., M. Kaligarič & I. Dakskobler, 2014: Prof. Marinka Pertot – sedemdesetletnica. Hladnikia (Ljubljana) 34: 97–99. Martini, F., 2009: Flora vascolare spontanea di Trieste. Lint, Trirste, 338 pp. Pahor Verri, N., 1985: Pertot, Marina (Marinka). In: Jevnikar, M. (ed.): Primorski slovenski biografski leksikon: 11. snopič Omersa – Pirjevec, Goriška Mohorjeva družba, Gorica, p. 631. Miscellanea92 Poldini, L. 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Inventario floristico regionale. Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Università degli studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Udine, 898 pp. Praprotnik, N., 2000: Il giardino botanico alpino Juliana di Val Trenta. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 125 pp. Izbor botaničnih objav prof. Marinke Pertot Codogno, M., F. Martini & M. Pertot, 2006: Frequency and behaviour of the diasporological types in the urban flora of Trieste (NE-Italy) and their relations to the structure and use of the territory = Frekvenca in načini razširjevanja diaspor v urbani flori v Trstu (severovzhodna Italija) v odnosu do urbane strukture in izrabe tal. Razprave 4. razreda SAZU 47 (1): 103–115. Genzo, C. & M. Pertot, 1996: Indagini floristiche sul territorio urbano di Trieste con particolare riguardo alle specie antropocore. Atti Mus. civ. Stor. nat. Trieste 47: 301–308. Pertot, M., 1985: Poskus številčnega vrednotenja naravnega okolja. Proteus 47 (9–10): 339–345. Pertot, M., 1988: Juncus tenuis Willd. (Juncaceae). In: Martini, F. & L. Poldini (eds.): Segnalazioni floristiche dalla Regione Friuli-Venezia Giulia III. Gortania (Udine) 9 (1987) 157–158. Pertot, M., 1989: Kraška gmajna se bo kmalu zarasla. Proteus 52 (2): 59–61. Pertot, M., 1989: Coronopus didymus (L.) Sm. (Brassicaceae) In: Martini, F. & L. Poldini (eds.): Segnalazioni floristiche dalla Regione Friuli-Venezia Giulia III (32–46). Gortania (Udine) 10: 149. Pertot, M., 1992: Paspalum dilatatum Poiret (Poaceae) In: Martini, F. & L. Poldini (ed.): Segnalazioni floristiche dalla Regione Friuli-Venezia Giulia IV (47–65). Gortania (Udine) 13: 154. Pertot, M., 1996: Esplorazioni floristiche di Velentin Plemel, botanico sloveno, nel Friuli- Venzia Giulia. Gortania (Udine) 7 (1995): 107–119. Pertot, M., 1996: Note su consolida minore (Symphytum bulbosum Schimper) all‘estremita‘ del suo areale adriatico. Annales, Series historia naturalis (Koper) 6 (9): 177–180. Pertot, M. & L. Poldini, 1979: Le Gentianae della sect. Cyclostigma Griseb. nelle Alpi friulane e nel Carso triestino. Gortania (Udine) 1: 91–119. Pertot, M. & L. Poldini, 1995: An example of cartography of biotopes in the city of Trieste (NE Italy). Biološki vestnik 40 (3–4): 137–144. Poldini, L., F. Martini & M. Pertot, 1988: Das Verhalten des pontischen Elementes in ökologischer und struktureller Hinsicht am Übergang vom küstenlandischen Karst zu den italienischen SO-Alpen. Forum Pannonicum Rerum Naturarum, Maribor (SLO), p. 33. Poldini, L. & M. Pertot, 1989: Criteri di indicizzazione del valore naturalistico sull‘esempio del Carso triestino - goriziano. Inform. Bot. Ital. (Firenze) 21 (1–3): 133–151. Poldini, L., F. Martini & M. Pertot, 1990: Structural and ecological variation of the Pontic phytogeographical element from the coastal Karst to the southwestern Alps. Studia Geobotanica (Trieste) 10: 133–145. Pertot, M. & L. Poldini, 1995: An example of cartography of biotopes in the city of Trieste (NE Italy). Biološki vestnik 40 (3–4): 137–144. Martini, F. & M. Pertot, 2000: Kartiranje tržaške urbane flore (SV Italija): kratek pregled. Annales, Series historia naturalis (Koper) 10 (2): 233–240. 93Hladnikia 54: 87–104 (2024) Martini, F. & M. Pertot, 2000: I salici e il loro ruolo nella biologia applicata alla tutela dell‘ambiente. Annales, Series historia naturalis (Koper) 10 (2): 227–232. Martini, F. & M. Pertot, 2015: Erika Pignatti, Sandro Pignatti, Rastlinski svet Dolomitov = Erika Pignatti, Sandro Pignatti, Plant life of the Dolomites. Hacquetia 14 (2): 319–322. Simonetti, G. & M. Pertot, 2003: Krajine Furlanije. In: Costantini, E. (eds.): Dobrodošli v Furlaniji : [daljni zahod, nikoli tako blizu]. Società filologica friulana, Udine, pp. 33–62. Simonetti, G. & M. Pertot, 2003: Korenine neba : naravno okolje vzdolž meje med Furlanijo in Slovenijo. In: Costantini, E. (ed.): Dobrodošli v Furlaniji : [daljni zahod, nikoli tako blizu]. Società filologica friulana, Udine, pp. 459–484. Simonetti, G. & M. Pertot, 2003: Od Timave do Tilmenta : otoki, lagune, ribogojnice, plaže. In: Costantini, E. (ed.): Dobrodošli v Furlaniji : [daljni zahod, nikoli tako blizu]. Società filologica friulana, Udine, pp. 63–86. Fabrizio Martini, Mitja Kaligarič & Igor Dakskobler Rafael Terpin, dva zapisa ob njegovem osemdesetem jubileju Rafael Terpin, rojen 10. septembra 1944 v Idriji, je akademski slikar, rovtarski krajinar, učitelj, raziskovalec, pisatelj in botanik, predvsem pa neutruden popotnik, mož, ki je dejansko precejšnji del zahodne Slovenije prehodil po vseh mogočih poteh in obiskal tudi njegove najbolj odmaknjene kotičke. Prav to, potreba po hoji, po biti v naravi, ga najbolj označuje in skoraj vsa njegova raznovrstna dejavnost izhaja iz nje. Zato se je v svojem osnovnem poklicu posvetil predvsem krajini in v svoji izvirni tehniki upodobil množico njenih podob, gora, grap, samotnih domačij. Raziskuje nekdanje kmečke in rudarske hiše, zapisuje zgodbe ljudi, ki so nekoč v njih živeli, a tudi svojo lastno zgodbo, saj svoja doživetja ohranja z izvirnimi pripovedmi in potopisi. V celotnem opusu tega izjemnega moža ima botanika pomembno mesto. Že od srednješolskih let ima predvsem po zaslugi profesorice Marije Bavdaž oči tudi za rože in gobe. Ko hodi, ne opazuje le pokrajine, hiš in domačij, pač pa tudi kamnine, rastje in rastlinstvo. In to, kar opazi, želi poimenovati, hoče torej vedeti, kako je opaženi rastlini, grmu, roži, praproti ali gobi ime. Tako se je z leti izuril v odličnega poznavalca in našel marsikatero botanično in mikološko redkost. Kot dolgoletni osnovnošolski učitelj likovnega pouka je to svojo botanično veščino privzgajal, jo prenašal tudi na najmlajše rodove. K sebi je pritegnil tudi tiste, ki si z botaniko služijo kruh, se od njih učil, a tudi on njih učil, pretok znanj je bil vedno dvostranski. Svoje slikarske veščine je povezal s poznavanjem rastlin in rezultat je njegov izjemni »herbarij«, to je zbirka rastlin, ki jih je nabral v naravi in še sveže naslikal. Obsega že okoli 4300 slik (»herbarijskih pol«), na katerih je naslikanih vsaj 3000 različnih vrst. Vsaka slika je opremljena z latinskim in slovenskim imenom vrste, krajem, kjer jo je našel, torej nahajališčem, in datumom najdbe. Rafkov »herbarij« je na Slovenskem gotovo edinstven, je kulturno-znanstveni zaklad in le upamo lahko, da ga bo kot takega prepoznala tudi krajevna in državna skupnost ter ga avtorju pomagala ohraniti za prihodnje rodove. Te svoje izvirne Miscellanea94 botanične liste (slike) Rafko sicer po delih pokaže javnosti v posebnem razstavnem prostoru v Idriji, ki se imenuje Flora Carniolica, in takih botaničnih razstav je bilo v zadnjih letih vsaj dvanajst. Po Krakovskem gozdu pod vodstvom poznavalca Jožeta Kosca. Od leve si sledijo: Nevenka Kosec, Alenka Mihorič, Jože Kosec, Anka Rudolf in Rafael Terpin, 15. 4. 2012. Foto: Elvica Velikonja. Rafael Terpin pri »svojem« nahajališču brezlistnega nadbradca (Epipogium aphyllum) pri Lokvah v Trnovskem gozdu, 26. 7. 2014. Foto: Florijan Poljšak. 95Hladnikia 54: 87–104 (2024) Rafko je tudi duša izjemno dejavne botanične sekcije Muzejskega društva Idrija, ki se imenuje Pumprki in katere članice in člane povezujejo družabnost in botanično raziskovanje. Drug drugega učijo, spodbujajo, a se tudi tolažijo v svojih stiskah, tegobah in izgubah, ki nas vsakega doletijo. Ne zgolj postranski izplen tega druženja so številne zanimive botanične najdbe, ki jih Pumprki tudi objavljajo. Zato uvodnemu delu našega zapisa sledi besedilo ene izmed dejavnih članic idrijske botanične druščine, sicer Gorjanke (z Gore, Predmeje) Elvice Velikonja, kako ona doživlja nestorja svoje skupine: »Rafaela Terpina sem spoznala nekje v začetku leta 2004. Bilo je v Ljubljani, na predstavitvi knjige Natura 2000 v Sloveniji, rastline. Spomladi istega leta sem na botanični ekskurziji Muzejskega društva Idrija na Špečk spoznala Anko. Tudi Idrijčanko. Obe znanstvi sta še kako vplivali na moje nadaljnje botanične poti. Sledila so namreč leta prelepih druženj. Srečevali smo se na botaničnih predavanjih, simpozijih, otvoritvah razstav, prednovoletnih srečanjih …, največkrat in najraje pa na botaničnih potepanjih. Vse je bilo naše. Res ne gre, da bi naštevala vse čudovite kraje, ki smo jih prehodili, vse imenitno rastje, ki smo ga občudovali. Dovolj je bilo nekaj uric, morda eno popoldne, cel dan – že pravo razkošje, in že smo bili nekje med rožami. Odločitev kam ni bila zmeraj lahka. Pa ne, ker bi bilo ponudbe premalo; tudi preobložena miza je lahko včasih problem. In zmeraj več nas je bilo. Kajpak so se s srečanji krepila tudi naša znanstva. Postali smo prijatelji. Tudi ko sem bila sama nekje med rožami in odkrila kakšno rastlinsko poslastico, sem pomislila, da je res škoda, da ni tukaj Anke, Rafkota, Tinke, Cvetota in Darje, … ‚Skupina, ki si zasluži ime,‘ je najbrž pomislil Rafko in nas krstil za ‚Pumprke‘. Pumprki, da rečejo na Idrijskem cvetnim popkom, nam je raztolmačil. Rafael Terpin med spomladanskimi žafrani na Mrzlem vrhu (Žiri), 15. 3. 2024. Foto: Igor Dakskobler. Nazadnje smo bili skupaj letos poleti, na Mangartskem sedlu. Tudi Rafko, kajpak. Saj se niti ne spomnim, da ga kdaj ne bi bilo. Niti si ne predstavljam, da ga ne bi bilo. Nekateri smo glasno navdušeni, ko se nam zdi, da smo našli kakšno posebno rastlino. Rafko, velik Miscellanea96 poznavalec rastlin in izreden opazovalec pa, prav mirno: ‚Poglej, a ni to cepetuljka. Zeleni volčji jezik. Mladomesečina. Glej, glej, skalna prerast! …‘ In ko je za nas botaničnega dneva konec, ga za Rafkota še ni. Nadaljuje se v ateljeju, z ustvarjanjem čudovitih podob videnega. Le-te prejmemo v dar tudi mi. Lepšajo nam bivanje. Spomnijo nas na dni, preživete v prelepem okolju, v imenitni družbi. In zaveš se, da je tudi ta dan dar. Dar, ki ga z leti prejemaš z vse večjo hvaležnostjo. Nekje tekom druženja pa sem spoznala, da je Rafko tudi pisatelj. In tja na jesen leta 2013 mi je podaril še eno svojo knjigo. Zapisi v knjigi Zrele poti so nastali na ‚izjemnih kotičkih‘ na njegovih poteh. Poti pa je v knjigi veliko. Tako kot Rafko združi svojo ljubezen do rastlin s slikanjem, tako jo v zapisanem združi z besedo. Kajti na teh svojih poteh ni sam. Saj tu so Rože. ‚Vedno me zvesto spremljajo. Prav prisrčno se menimo o tem in onem. Stari znanci smo si. In tako stari prijatelji si morajo reči kakšno besedo.‘ Kako ljubi, kako blizu so mi ti pogovori z rožami. Ne, mimo rož res ne moreš, ne da bi si kakšno rekli. In ko na poti poleg starih znank - nageljčkov, lučnikov, košeničic, prerasti, glavincev, primožkov, šetrajev in netreskov, pa še jegličev, bodoglavcev, korčkov, nebin, svečnikov in možin, mračic, sončec, petoprstnikov, lukov… ‚Ej, kakšna vojska jih je!‘, srečaš še kakšno novo, si ne moreš kaj, da ne bi zastokal: ‚Krasno! Brezmejno lepo! Naravnost božanski je občutek, da sem prvič v življenju naletel na neznano vijolico‘. Pumprki pri koči pod Mangartskim sedlom. Od leve si sledijo: Rafael Terpin, Elvica Velikonja, Vesna Bratina, Anka Rudolf, Matjaž Šubic, Tinka Gantar, Cveto Poljšak, Roman Mihorič in Alenka Mihorič, 6. 8. 2024. Foto: Tanja Čuk. Pogledov in zamaknjenosti na vse strani, okrog in okrog, so polni njegovi zapisi. Ko prebiraš Zrele poti, stavek za stavkom, zapis za zapisom, stran za stranjo … in se polniš z bogastvom doživetega, bi kar šel. Pa je dovolj, da kar stopimo na pot? On hodi po njih pripravljen, ‚z mehko obloženo dušico‘. Bomo znali stopati ‚lahkotno in mehkega koraka‘, 97Hladnikia 54: 87–104 (2024) se bomo znali potikati ‚sproščeno, lahkotno, brez velikih želja, brez velikih namenov‘? Bomo znali, kot on, uživati v razkošju pogledov: ‚… molčim, bledim, sem in me ni, glasba mi poje skozi ljube slike, a slike se mi igrivo pretikajo skozi obrobje podzavesti. Ves svet, vsi svetovi se trenutek za trenutkom peljejo mimo mene‘. Še zmeraj rada vzamem v roke knjigo in hodim po Rafkovih poteh. Dvajset let se poznava, dvajset let traja prijateljevanje s Pumprki. Dovolj dolgo, da se spoznaš, da postaneš drug drugemu ljub. Pa se mi znova in znova zdi, da mi njegove Zrele poti o njem povedo še veliko več.« O Rafku Terpinu in njegovem delu smo v reviji Hladnikia že pisali ob njegovi 70-letnici (Dakskobler 2014a, b), zdaj na koncu najinih besedil dodajamo še izbor njegovih botaničnih objav. V imenu Botaničnega društva Slovenije mu ob njegovem jubileju iskreno čestitamo in mu želimo, da bo, tudi s pomočjo zvestega prijatelja Ivana Laharnarja, še velikokrat lahko »ugriznu u kalina« in se sprehodil po svojih ljubih »gričih«. ZAHVALA Iskrena hvala doc. dr. Tinki Bačič za jezikovni pregled in oblikovno ureditev najinih zapisov v skupnem članku. LITERATURA Dakskobler, I., 2014a: Trije botanični mušketirji – sedemdesetletniki (Trnkoczy, Zupan, Terpin). Hladnikia 34: 102–107. Dakskobler, I., 2014b: Popotni zapisi akademskega slikarja, pisatelja in botanika. Hladnikia 33: 110–111. Izbor botaničnih in z botaniko povezanih objav Rafaela Terpina Bavdaž, M. & R. Terpin, 2009: Scopolijev spominski vrt. Idrija. Naravoslovna dediščina. Botanika. Zloženka. Muzejsko društvo Idrija, Idrija Bavcon, J. & R. Terpin, 1991: Kranjski jeglič. Idrijski razgledi 35/1–2 (1990): 51–52. Bavcon, J., I. Dakskobler, G. Seljak & R. Terpin, 2000: Pregled botaničnih lokalitet občine Cerkno. Poročilo. Ljubljana, 31 pp. Dakskobler, I. & R. Terpin, 2002: Bertolonijeva orlica in mrežasti pojalnik nad povirjem Belce. Idrijski razgledi (Idrija) 47 (1): 142–147. Dakskobler, I., R. Terpin & A. Vončina, 2010: Rastlinstvo in rastje Občine Idrija. In: Nared, J. & D. Perko (eds.): Na prelomnici. Razvojna vprašanja občine Idrija. Založba ZRC, Ljubljana, pp. 81–95. Dakskobler, I. & R. Terpin, 2010: Euphorbia villosa Waldst. & Kit. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia 25: 5–57. Dakskobler, I., J. Čar & R. Terpin, 2016: Fitocenološka analiza gozdne vegetacije na nahajališčih nekdanjih žgalnic živosrebrove rude v okolici Idrije. Gozdarski vestnik 74 (3): 126–141. Dakskobler, I., J. Čar, R. Terpin & A. Vončina, 2017: Kranjski jeglič (Primula carniolica) v dveh robnih območjih občine Idrija iz zakaj ga ni v Anderletovem seznamu flore Gorenjske. Proteus 79 (6): 254–260. Miscellanea98 Dakskobler, I., J. Čar, A. Rudolf, R. Terpin & B. Vreš, 2021: Rastje in rastlinstvo povodja Gačnika na Vojskem in v Trebuši – prispevek za njegovo naravovarstveno vrednotenje. Folia biologica et geologica 62 (1): 201–221. Močnik, S., A. Rudolf, R. Terpin & T. Gantar, 2020: Velecvetni ralovec (Serapias vomeracea) na Scopolijevih travnikih v Češnjicah nad Idrijo. Proteus 82 (6): 274–277. Terpin, R., 1994: O zavarovanih in nekaterih drugih redkih rastlinah na Idrijsko-Cerkljanskem ozemlju. Idrijski razgledi (Idrija) 38/1–2 (1993): 51–59. Terpin, R., 1994: Jelenk (1106 m) in Botaniki. Planinski vestnik (Ljubljana) 94 (7–8): 325– 328. Terpin, R., 2005: Kukavičevke na Idrijskem. Idrijski razgledi (Idrija) 50 (1): 132–147. Terpin, R., 2006: Dopolnilo k prispevku Kukavičke na Idrijskem, ki je bil objavljen v IR št. 1/2005. Idrijski razgledi (Idrija) 51 (1–2): 144–147. Terpin, R., 2008: Pumpark (popek, rastlinski, da ne bo pomote). Gora (Predmeja) l. 12, št. 40, pp. 20–22. Terpin, R., 2010: In memoriam dr. Tonetu Wraberju. Idrijski razgledi (Idrija) 55 (1): 125– 127. Terpin, R., 2013: Zrele poti. Idrija, samozaložba, 267 pp. Terpin, R., 2014: Cvetlična galerija. Planinski vestnik (Ljubljana) 114 (9): 12–14. Terpin, R., 2020: Griči. Izbor prispevkov iz Planinskega vestnika med leti 1974 in 2019. Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, 229 pp. Terpin, R., J. Čar & R. Podobnik, 1979: Gačnik in njegovi slapovi. Proteus 41 (9–10): 325–332. Terpin, R. & I. Dakskobler, 2009: Thlaspi sylvestre Jord. (= T. caerulescens J. & C. Presl). Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia 24: 54–57. Terpin, R. & A. Vončina, 2010: Botanične novosti na Idrijskem in v okolici. Idrijski razgledi 55 (1): 117–119. Terpin, R. & I. Dakskobler, 2012: A new locality of Allium schoenoprasum subsp. alpinum in the Idrija hills, the first in Slovenia outside the Julian Alps. Novo nahajališče taksona Allium schoenoprasum subsp. alpinum v Idrijskem hribovju, prvo v Sloveniji zunaj Julijskih Alp. Folia biologica et geologica 53 (1–2): 181–194. Terpin, R., B. Zupan, Po. Strgar, P. Strgar & I. Dakskobler, 2012: Campanula latifolia L. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia) 30: 65–69. Terpin, R., A. Vončina, T. Nagel, M. Grah, M. Lipovšek & I. Dakskobler, 2014: Epipogium aphyllum L. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia 34: 71–75. Terpin, R. & I. Dakskobler, 2023: Asphodelus albus L. Notulae at floram Sloveniae. Hladnikia 51: 74–81. Terpin, R. & I. Dakskobler, 2023: Carlina biebersteinii Hornem subsp. biebersteinii (Carlina vulgaris L. subsp. longifolia (Reichenenb.) Nyman). Notulae at floram Sloveniae. Hladnikia 51: 88–99. Elvica Velikonja & Igor Dakskobler 99Hladnikia 54: 87–104 (2024) Jesensko popisovanje flore Tradicionalno jesensko popisovanje flore pod vodstvom dr. Nejca Jogana smo letos izvedli v soboto, 5. oktobra. Odpravili smo se v botanično manj raziskano območje kvadranta 9956/2 v spodnjem delu slikovite hudourniške doline Sopote. V jutranjih urah smo se zbrali pred cerkvijo Sv. Križa, ob južnem vznož- ju Grajskega hriba v Svibnem. Ta do- lomitni osamelec, ki ga od Kumskega masiva ločuje reka Sopota, predstavlja geomorfološko, zoološko in botanič- no naravno vrednoto predvsem zaradi svojega strmega reliefa. Prisojna pobo- čja porašča toploljuben gozd puhastega hrasta in črnega gabra (Ostryo-Querce- tum pubescentis (Horvat 1959) Trinaj- stić 1977) (Wraber 1990, Marinček & Čarni 2002), povsem drugačne raz- mere pa najdemo na hladnejši in vla- žnejši strani Grajskega griča, kjer uspe- va bukov gozd s črnim gabrom (Ost- ryo-Fagetum M. Wraber ex Trinajstić 1972) (Wraber 1990). Zaradi strmega pobočja ima gozd na Grajskem griču predvsem varovalno vlogo. Prepadno skalovje s travišči na prisojnem pobočju Grajskega griča. Foto: Darja Kopitar. Na parkirišču pred cerkvijo smo najprej popisali toploljubne lesne vrste na strmem prisojnem pobočju Grajskega griča, travniške vrste in nekaj ruderalk na travišču pred cerkvijo ter tiste na obzidju cerkvenega zidu. Nadaljevali smo po poti, ki obkroža Grajski grič in v začetnih delih prečka prepadno skalovje s travišči. Na travnatih skalnih razpokah smo lahko občudovali rozete kranjskega šebenika (Erysimum carniolicum Dolliner), ki ga je prav na tem območju leta 1826 prvič našel v Radečah rojeni botanik Jurij Dolinar. Ob številnih rozetah kranjskega šebenika smo med drugim popisali še srhkodlakavi netreskovec (Jovibarba hirta (L.) Opiz), belo, ostro in šesterokotno homulico (Sedum album L., S. acre L. in S. sexangulare L.), sinjezeleno trinijo (Trinia glauca (L.) Dum.), divji klinček (Dianthus sylvestris Wulfen), bleščečo lakoto (Galium lucidum L.), Jacquinov jetičnik (Veronica jacquinii Baumg.), Hayekovo lepnico (Silene hayekiana Handel-Mazzetti & Janchen), pisano šmarno deteljo (Coronilla varia L.), Fritschev glavinec (Centaurea scabiosa ssp. fritschii (Hayek) Hayek) in druge vrste. Kartiranje smo nadaljevali po stezi, ki se po prisojnem pobočju strmo vzpenja proti vrhu Grajskega griča. V grmovni plasti smo med drugim zabeležili uspevanje dobrovite (Viburnum lantana L.), čistilne krhlike (Rhamnus catharticus L.), drobnice (Pyrus pyraster (L.) Borkh), puhastolistnega kosteničevja (Lonicera xylosteum L.), razkrečene kozje češnje Miscellanea100 (Rhamnus saxatillis Jacq.) in nizke relike (Chamaecytisus supinus L.), v zeliščnem sloju pa smo lahko občudovali cvetoče primerke endemičnega Hladnikovega grintavca (Scabiosa hladnikiana Host), ki si je življenjski prostor delil s srednjo sladko koreninico (Polypodium interjectum Shivas), sivim jajčarjem (Leontodon incanus (L.) Schrank), kimasto lepnico (Silene nutans L.), šopasto zvončnico (Campanula thyrsoides L.), vrbovolistnim primožkom (Buphthalmum salicifolium L.), gozdnim črnilcem (Melampyrum sylvaticum L.), jajčastolistnim golšcem (Mercurialis ovata Sternb. & Hoppe), trirobo košeničico (Genista januensis Viv.) in drugimi zanimivimi vrstami. Skupinska fotografija na vrhu Grajskega griča. Foto: Darja Kopitar. Na vrhu Grajskega griča smo si ob ruševinah nekdaj veličastnega gradu privoščili krajši postanek in posneli skupinsko fotografijo. Uživali smo v čudovitem razgledu na Kum in okoliško hribovje, nato pa kartiranje nadaljevali na osojni strani hriba. V podrasti bukovega gozda smo popisali nekaj značilnih gozdnih vrst: navadni kopitnik (Asarum europaeum L.), klinolistni kamnokreč (Saxifraga cuneifolia L.), belkasto in gozdno bekico (Luzula luzuloides (Lam.) Dandy & Wilm. in L. sylvatica (Huds.) Gaud.), navadno kresničevje (Aruncus dioicus (Walter) Fernald), mandljevolistni in sladki mleček (Euphorbia amygdaloides L.in E. dulcis L.), trpežni golšec (Mercurialis perennis L.), svečnik (Gentiana asclepiadea L.), navadno glistovnico (Dryopteris filix-mas (L.) Schott) in številne druge. Kartiranje smo nadaljevali v sosednjem naselju Počakovo, kjer v gozdovih Jatne med drugim uspeva tudi dendrološki spomenik Jeračeva stebrasta smreka. Od cerkve Sv. Janeza, ki stoji na sončnem slemenu s pogledom na Svibno z Grajskim hribom, gričevnato dolenjsko pokrajino in v jesenske barve odete jatenske gozdove, smo se sprehodili mimo njiv in suhih travnikov do gozdnatega vznožja Legnanskega vrha. Na travniku smo si med drugim lahko ogledali cvetoči resasti sviščevec (Gentianella ciliata (L.) Borkh.), travniško kozjo brado (Tragopogon pratensis L.), nekaj posušenih nežnih pojalnikov (Orobanche gracilis SM.) in navadni gladež (Ononis spinosa L.), v gozdu pa smo se razveselili širokolistne lobodike (Ruscus hypoglossum L.) 101Hladnikia 54: 87–104 (2024) in navadnega gloga (Crataegus laevigata (Poir.) DC.). Za konec smo botanično pregledali še okolico ceste, ki prečka gozd zahodno od KUD Pristava Počakovo. Popisali smo rastline gozdnega roba, kot so rumeni grahor (Lathyrus occidentalis var. montanus (Scop.) Fritsch), nizka lakota (Galium pumilum Murr.) in smrdljivi bezeg (Sambucus ebulus L.), ter nekaj travniških vrst na gozdni jasi, kjer smo se v duhu jeseni razveselili kostanjev. Skupno smo na območju kvadranta popisali nekaj več kot 200 vrst. Pogled na Svibno z Grajskim hribom na slemenu pred cerkvijo Sv. Janeza. Foto: Darja Kopitar. Čudovit botanično obarvan jesenski dan smo zaključili v gostišču Celestina in sklenili, da se bomo v ta floristično izjemno raznolik del Slovenije še vrnili – morda ravno ob koncu maja, ko na Grajskem hribu bujno cveti kranjski šebenik. VIRI Marinček, L. & A. Čarni, 2002: Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije v merilu 1:400.000. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija. 79 pp. Wraber, T., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana. 239 pp. Darja Kopitar Miscellanea102 Jesensko srečanje botanikov – Wraberjev dan 2024 Botanično društvo Slovenije je letošnji Wraberjev dan organiziralo skupaj s Triglavskim narodnim parkom. Nekaj čez trideset botanikov se nas je zbralo v soboto, 9. 11. 2024, v Info- centru Triglavska roža Bled. V Triglavskem narodnem parku smo letos člani BDS že gostovali, 15. 6. 2024 smo imeli ekskurzijo v dolino Radovne (ogled grbinastih travnikov), kjer nas je – tako kot na letošnjem Wraberjevem dnevu – sprejela in spremljala mag. Tanja Menegalija z Oddelka za varstvo narave TNP. Wraberjev dan 2024 je torej že druga letošnja aktivnost društva, ki je potekala v sodelovanju z našim edinim narodnim parkom, ki na 840 kvadratnih kilometrih zavzema štiri odstotke površine Slovenije in spada med najstarejše evropske parke. Prvi del dogodka je povezoval Filip Küzmič, ki je bil zadolžen za organizacijo dogodka. Predsednik Botaničnega društva Andrej Podobnik je v pozdravnem govoru izpostavil, da je prof. dr. Tone Wraber, po katerem se naša srečanja imenujejo, rad zahajal v Julijske Alpe, tu raziskoval in s tem prispeval k poznavanju flore in vegetacije tega območja. Povedal je, da letos mineva tudi 100 let od ustanovitve Alpskega varstvenega parka v Dolini Triglavskih jezer, ki je bil predhodnik današnjega TNP. Na Wraberjevem dnevu 2024 smo botaniki zbrano prisluhnili zanimivim predavanjem. Foto: Tone Štamcar. V imenu parka nas je pozdravil Sašo Horvat, vodja naravovarstvene nadzorne službe TNP. Spregovoril je o pomenu parka in se tudi že navezal na lavdacijo, ki je sledila. Nejc Jogan je predstavil izjemnega naravovarstvenika, botanika in popularizatorja znanosti Petra Skoberneta. Zapis v počastitev njegove sedemdesetletnice objavljamo v tej številki revije Hladnikia, obeta pa se tudi obširnejši intervju s slavljencem v reviji Trdoživ. Predsednik društva nas je spomnil tudi na 80-letnico Marinke Pertot, tržaške Slovenke, biologinje, botaničarke, pedagoginje in kulturne delavke, ki je bila pomemben most med italijanskimi in slovenskimi botaniki – uspešno je sodelovala z obojimi. Lavdacijo izpod 103Hladnikia 54: 87–104 (2024) peresa Fabrizija Martinija, Mitje Kaligariča in Igorja Dakskoblerja lahko preberemo v tej številki Hladnikije. Sledilo je predavanje z naslovom »Potonike, Kras in vrtače« avtorjev Aljaža Jakoba in Andraža Čarnija. Aljaž Jakob je spregovoril o potonikah, karizmatičnih kraških rastlinah, in njihovi povezavi z vrtačami, ki zaradi svoje oblike ustvarjajo posebne in raznolike življenjske razmere. Te omogočajo, da se na zelo majhnem območju hitro menjajo vrste in združbe, in bi v prihodnosti lahko služile kot zatočišče za nekatere rastlinske vrste, ki bi se s širšega območja morale umikati zaradi podnebnih sprememb. Napovedal je, da bo tehnologija LiDAR (angl. Light Detection And Ranging) verjetno omogočila natančnejše modele razširjenosti vrst in tudi odkrivanje potencialnih refugijev ob velikih spremembah. Tanja Menegalija nam je predstavila aktivnosti projekta Life for seeds v Triglavskem narodnem parku, v predavanju z naslovom »Ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov v Sloveniji z vzpostavitvijo semenske banke in obnovo in situ«. Partnerji projekta so DOPPS (vodilni partner), Kmetijski inštitut Slovenije, Krajinski park Goričko, Notranjski regijski park ter TNP, cilji projekta pa so med drugim vzpostavitev semenske banke za značilne vrste treh evropsko pomembnih habitatnih tipov, obnova določenih površin travnikov na sedmih območjih Natura 2000 ter oblikovanje s tem povezanih ukrepov. O vplivu poliploidije na razširjenost in morfologijo cipresastega mlečka (Euphorbia cyparissias) je predavala Špela Pungaršek (soavtor prispevka: Božo Frajman). Rezultati raziskave so pokazali, da je poliploidizacija pri cipresastem mlečku olajšala kolonizacijo novih območij, da se citotipi ne razlikujejo po višinski razporeditvi in da med njimi (skoraj) ni morfoloških razlik. Naravovarstveno dragocene rezultate raziskav dišečega luka (Allium suaveolens) na Cerkniškem jezeru nam je ob čudovitih fotografijah predstavil Jošt Stergaršek (soavtorji: Rudi Kraševec, Primož Žižek, Tina Klemenčič in Tomaž Jančar). Za vprašanja in kratko diskusijo je bilo komaj dovolj časa. Med krajšim premorom smo se okrepčali s klepetom, kavo, prigrizki in imenitnimi domačimi jabolki, s katerimi nas je pogostil naš član Branko Anderle (hvala!). Ogledali smo si razstavo »Joannes Antonius Scopoli, izjemni glasnik naravoslovja na Slovenskem«, ki jo je Prirodoslovni muzej Slovenije pripravil ob 300. obletnici njegovega rojstva in je v tem času gostovala v prostorih Infocentra Triglavska roža Bled. Nato se je začel drugi sklop strokovnih predavanj, ki ga je povezovala Branka Trčak. Nejc Jogan v predavanju »Flajšmanov seznam po 180 letih« kritično obravnaval življenje in delo Andreja Fleischmanna (Beričevo, Dol pri Ljubljani, 1804 – Ljubljana, 1867), ki je v Botanični vrt v Ljubljani prišel kot Hladnikov vajenec leta 1819, postal vrtnar in Hladnikov spremljevalec na njegovih ekskurzijah ter po odhodu Hladnikovega naslednika I. N. Biatzovskega leta 1850 prevzel vodstvo vrta. Darja Kopitar nam je predstavila zanimive rezultate svoje magistrske naloge, ki jo je pod mentorstvom Simone Strgulc Krajšek in Maje Zagmajster izdelala kot zaključek študija Ekologija in biodiverziteta na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (poleg avtorice, mentorice in somentorice je bil soavtor predavanja tudi Alen Mangafić). Naslov predavanja je bil »Analiza razširjenosti evropske gomoljčice (Pseudostellaria europaea) na območju Slovenije«. Ob prispevku avtorjev Filipa Küzmiča (v vlogi predavatelja), Urbana Šilca, Jošta Stergarška, Primoža Žižka in Branka Vreša smo se razveselili najdbe nove vrste v Sloveniji – rožnatocvetne metuljnice močvirskega grahorja (Lathyrus palustris) in se spraševali, kako je mogoče, da je tako lepa cvetlica pri nas tako dolgo ostala spregledana. V nadaljevanju nas je Urban Šilc (soavtorja Sanja Behrič in Branko Vreš) seznanil z novima kisloljubnima združbama zveze Nardo-Agrostion tenuis v Sloveniji, sledilo je Miscellanea104 predavanje Špele Pungaršek, Mojce Jernejc Kodrič, Teje Knapič, Matije Križnarja in Simone Strgulc Krajšek o Simonu Robiču (1824–1897). Avtorji so ga ljubeznivo poimenovali srčni naravoslovec, saj je ves svoj prosti čas namenil raziskovanju narave. Letos obeležujemo 200-letnico rojstva tega predanega naravoslovca, botanika, mikologa, entomologa, malakologa, geologa, jamarja in speleologa, ki je bil po poklicu duhovnik. Nasmejali smo se njegovim iskrivim in pronicljivim domislicam, ki jih je delila z nami predavateljica Špela Pungaršek, in mu pritrjevali ob retoričnem vprašanju »Kaj bolj mehča in žlahtni srce, kaj bolj razvedruje pamet, kakor pečanje s prirodo?«. Veselimo se njemu posvečene razstave v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Zadnje predavanje na Wraberjevem dnevu 2024 je bilo posvečeno zavarovanim vrstam mahov v Triglavskem narodnem parku – predstavila jih je Simona Strgulc Krajšek. Izvedeli smo, da v TNP uspeva čez trideset vrst zavarovanih vrst mahov (od tega 26 vrst šotnega mahu), nekatere med njimi pa lahko prepoznamo že s prostim očesom. Ob zaključku se je društvo s šopkom zahvalilo mag. Tanji Manegalija in TNP za sodelovanje pri organizaciji našega srečanja. Zahvalili smo se tudi naši članici Metki Škornik, ki je dolga leta vodila botanične večere na Gimnaziji Bežigrad, z upokojitvijo na začetku šolskega leta 2024/25 pa je to nalogo predala mlajšemu kolegu Gregorju Križu. Želimo mu uspešno delo! Napovedan je bil tudi že naslednji Wraberjev dan, ki bo v Ljubljani, v Biološkem središču. Predsednik društva se je zahvalil še vsem predavateljem, ostalim sodelujočim in udeležencem ter nas povabil k razmisleku o morebitnih strokovnih prispevkih za naslednje srečanje. Botanični pogovori so se nadaljevali pri kosilu in se prijetno zavlekli v popoldan. Tinka Bačič Napotki piscem prispevkov za revijo Hladnikia (English version of instructions for authors at http://BDS.biologija.org) Splošno Revija objavlja znanstvene, strokovne in pregledne članke ter druge prispevke (komentarje, recenzije, poročila), ki obravnavajo floro in vegetacijo Slovenije in soseščine. Članki ne smejo biti delno ali v celoti predhodno objavljeni. Vse avtorske pravice ostanejo piscem. Članki morajo biti napisani v slovenskem ali angleškem jeziku in morajo vedno imeti naslov, izvleček in ključne besede ter legende slik in tabel v slovenskem in angleškem jeziku. Vsak članek recenzirata dva anonimna recenzenta. Oblikovanje besedil Prispevki naj bodo napisani brez nepotrebne uporabe velikih črk, znanstvena imena vseh taksonov naj bodo napisana v kurzivi, naslovi napisani v krepkem tisku, priimki avtorjev s pomanjšanimi velikimi črkami (small caps). Za interpunkcijskimi znaki, razen za decimalno vejico in vezajem, naj bodo presledki. Nadmorsko višino krajšamo kot »m n. m.«. Tuje pisave prečrkujemo po pravilih, ki jih določajo Pravila Slovenskega pravopisa (2007). Vsi odstavki in naslovi se pričenjajo brez zamikov na levem robu besedila. V besedilu citiramo avtorje po vzorcu: »Paulin (1917)« ali »(Loser 1863a)«, za dva avtorja »(Amarasinghe & Watson 1990)«, za več avtorjev pa »(Martinčič & al. 2007)«. Številko strani dodamo letnici (npr. »1917: 12«, »1917: 23–24«) le ob dobesednem navajanju. Da se izognemo nepotrebnemu navajanju avtorjev, se v prispevkih, ki navajajo večje število znanstvenih imen rastlin ali združb, držimo nomenklature izbranega standardnega dela (za območje Slovenije Mala flora Slovenije (Martinčič & al. 2007)). Nomenklaturni vir navedemo v uvodnem delu članka. Avtorski citat vedno izpisujemo le ob prvi navedbi določenega rastlinskega imena v prispevku. Članki (razen tistih za rubriko »Miscellanea«, kjer je dopuščeno več svobode) se začno z naslovom in morebitnim podnaslovom (vsi naslovi in podnaslovi naj bodo natisnjeni krepko). Sledi navedba avtorja(-ev) s polnim(-i) imenom(-i), poštnimi in elektronskimi naslovi in izvleček/abstract. Naslovi poglavij so oštevilčeni z arabskimi številkami, pred in za njimi je izpuščena vrstica, podnaslovi nižjega reda so oštevilčeni z dvema številkama ločenima s piko (npr. 1.4). Dolžina članka naj ne presega 83 000 znakov (s presledki). Viri Pod viri navajamo literaturo, herbarije (z mednarodno priznanimi kraticami ali opisno), zemljevide, podatkovne zbirke, spletna mesta (kadar vsebine niso dostopne tudi v tiskani obliki, npr. pdf), arhive ipd. Literaturo navajamo po vzorcu: Amarasinghe, V. & L. Watson, 1990: Taxonomic significance of microhair morphology in the genus Eragrostis Beauv. (Poaceae). Taxon 39 (1): 59–65. Cvelev, N. N., 1976: Zlaki SSSR. Nauka, Leningrad. 788 pp. Hansen, A., 1980: Sporobolus. In: T. G. Tutin (ed.): Flora Europaea 5. CUP, Cambridge. pp. 257–258. Medved, J.: Širjenje japonske medvejke. http://www.tujerodne-vrste.info/blog/, dostop 28. 9. 2013. Med viri navajamo vse tiste in le tiste, ki jih citiramo v besedilu. Pri citiranju manj znanih revij navedemo v oklepaju še kraj izhajanja. Kadar avtor ni znan, pišemo »anon.«. Fitocenološke tabele Enostranska tabela naj ne presega 50 vrstic z do 25 popisi (če navajamo tudi sociabilnost, z do 15 popisi). Večje tabele lahko pripravimo ležeče (do 70 vrst in 45 popisov) ali jih razdelimo v več tabel. Po presoji uredništva in v dogovoru z avtorji se tabele lahko objavi tudi v elektronski prilogi na spletni strani revije. Oblikovanje slik in preglednic Slike naj bodo črtne, pripravljene z računalniško grafiko in kontrastne. V poštev pridejo tudi kontrastne črnobele fotografije. Slike morajo biti opremljene z merilom. Na sestavljeni sliki mora biti jasno, na katere dele se merilo nanaša. Če je slik več, so zaporedno oštevilčene z arabskimi številkami, posamezni deli sestavljenih slik pa dodatno s črkami. Preglednice oštevilčimo z arabskimi številkami, neodvisno od oštevilčenja slik. Vsi naslovi, napisi in pojasnjevalno besedilo k slikam in preglednicam morajo biti v slovenskem in angleškem jeziku. Slike označimo s »Slika 1:« in »Figure 1:«, preglednice s »Preglednica 1:« in »Table 1:«. Vsaka slika ali preglednica mora imeti sklic v besedilu kot (sl. 1 ali tab. 1). Približen položaj slik in preglednic nakažemo z vključitvijo pojasnjevalnega besedila v besedilo članka. Slike in preglednice priložite na koncu besedila in dodatno kot samostojne datoteke ob oddaji digitalne oblike prispevka. Slike oddajte v katerem od splošno razširjenih formatov (npr. .tif, .jpg, .png, .pdf), z minimalno ločljivostjo 300 dpi ob širini revije torej vsaj 1200 px. Floristične notice V tej rubriki objavljamo zanimive floristične najdbe, predvsem z območja Slovenije, izjemoma tudi nove vrste za slovensko floro. Avtorjem predlagamo, naj nove vrste podrobneje predstavijo v samostojnem članku, s slikovnim materialom in diagnozo obravnavane vrste. Obseg florističnih notic naj praviloma ne presega 6500 znakov s presledki (vključno z naslovom, podnaslovi, literaturo in preglednicami). Naslov notice predstavlja popolno znanstveno ime obravnavanega taksona brez citiranega vira in letnice. Naslovu sledi kratka pisna oznaka pomena najdbe (npr. »Potrditev več desetletij starih navedb za Belo Krajino.« ali »Nova nahajališča redke vrste.«) v slovenščini in angleščini in navedba novih nahajališč po vzorcu: 9559/1 (UTM WM44) Slovenija: Štajerska, Pohorje, Frajhajm nad Šmartnim na Pohorju, pri kmetiji Vošnik, 900 m s. m.; suhe košenice. Leg. D. Naglič, 5. 7. 1987, det. M. Ristow, 7. 7. 1987 (LJU XXXXXX). Navedbi nahajališč sledi komentar z obrazložitvijo pomena najdb in morebitne pripombe avtorja. Navajamo le bistvene literaturne vire. Avtor notice je s polnim imenom naveden na koncu prispevka (small caps). Po istem zgledu sporočamo podatke za rubriko »Nova nahajališča«, kjer komentar k najdbam ni potreben. Oddaja besedil Ob predložitvi prispevka v objavo naj avtor glavnemu uredniku pošlje elektronsko obliko besedila (.doc ali .odt). Po recenziji oddanega članka avtorju vrnemo natisnjeno ali elektronsko obliko besedila z morebitnimi pripombami recenzentov, na podlagi katerih v roku največ dveh tednov popravi besedilo in vrne članek s pripadajočimi slikami v digitalni obliki po elektronski pošti. V primeru, da je besedilo pred recenzijo jezikovno šibko, lahko uredniški odbor od avtorja zahteva, da poskrbi za lektoriranje. Revija prispevkov ne honorira. Avtorji člankov brezplačno prejmejo izvod revije. Botanično društvo Slovenije 54 Ljubljana, november 2024ISSN 2630-4074 54 | 2024 VSEBINA: Aljaž Jakob Ostra ščetica (Dipsacus strigosus Willd. ex Roem. et Schult.): nova tujerodna vrsta slovenske flore Notulae ad floram Sloveniae Nova nahajališča Miscellanea 3 14 68 87 CONTENTS: Aljaž Jakob Yellow-flowered teasel (Dipsacus strigosus Willd. ex Roem. et Schult.): a new alien species for the Slovenian flora Notulae ad floram Sloveniae New localities Miscellanea