Oj to srce
ogovarjal seje o6e 8 svojimi sinovi o slabosti človeškega srca. ,,Oj to srce," dejal ,je, ,,kije v nežuej mladosti tako dobro in plemenito, izprevrže se rado, in ako se strast vanje nje, popači iii razdere naglo vse, kar je v nežnej mladosti v njem rastlo in zorelo. In povedal jim je dogodek riz rimske zgodovine, ki slSve:
,,Klavdij je umrl. Mladi Neron, ueenee Senekove modrosti, bil mn je na-stolnik. Ia zbrali so se plemenitaši rimskega kraljestva, da bi se poklonili rnlademu eesarju. V srci pokvarjeno hlapčevsko starešinstvo pozdravljalo ga je kot novega boga, in prilizniki so mu se prišli prikupovat iu ga prosit railosti njegove. V si-jajnej dvorani na zlatem prestoJu sedel je Neron, poleg njega pa njegova raati, zala Agripina. In liee mladega cesarja Nerona žarelo je veselja tolike nenavadne časti in veličastva.
Iu prilizniki so popadali pred njegov prestol, govoreč mu: ,,Vladar, pozdrav-ljamo te, boga vesoljne zernlje; življenje in vse, kar imamo, tvoje je! Ukaži, in sužniki tvoji se bodo klanjali tvojim ukazom!"
Iu Neron se vzdigne s svojega prestola ter reče: ,,Ne tako',^rijatelji moji" Tudi jaz sera človek, tudi mene bodo sodili bogovi!" — To r^tfi, obrne se k materi, rekofi: KMati, čuvaj nioje srce teh ljudij!"
Iu mati objame vrlega sina in mu poljubi lice. A modrijan Seneka, njegov učitelj, ki je v kotu dvorane sedeS opazoval vrline svojega gojenca v tako odlo-ciluern treuotku njegovega mladega žirljeiija, razjokal se je od veselja. In ko so se vže vsi poklonili mladerau cesarju, stopi tudi oa s krepkiin in možatim korakom, kakor je bila vedno njegova navada, pred prestol svitlega cesarja. A Neron to videč, ni čakal, da bi se mu bil približal njegov- učitelj, štopil je s pre-stola, pozabil vse svoje veličastvo, šel niu naproti, objel ga in mu rekel, ihteč se: ,,O5e! oče! povej rai, kaj naj storim, da rladain tako srečno, kakor je vladal cesar Avgust?"
Iq Seneka nm reče: ,,Ljubi modrost in izogibaj se prilizovalcev!".
Neron mu to obljubi z veliko prisego, pritisne svojega nčitelja strastno na svoje prsi in ga postavi ob strau svojega prestola, da bi bil podpora irjgovej mla-dosti. In Seneki je vzkipelo srce od veselja, vidšemu, da hoče Neron biti ne sarao prvi, temveč tudi najboljši mej ljudtni.
,,In to je bil oni isti Neron," pripoveduje oče dalje, ,,ki je malo let pozneje s krvjo svoje matere, sopruge in brata, pa tudi s krvjo svojega nekdaj tako lju-bečega učitelja oskrunil svoje mlado življeuje; ki je v evetji svojih let kot one-mogli starček in krvolok umoril samega sebe."
Ouvaj in pazi, o mladina, srce svoje kot najdražji zaklad, ki ga imaš od ljubega Boga.                                                                                              Ivan T
e