Poštnina plačana v gotovini ŽENSKlSvET 1938 LETO XVI OKTOBER SLOVENSKE ŽENE ČEŠKIM IN SLOVAŠKIM SESTRAM • GOSPA MARIJA MAISTROVA • ERNA MUSER: VSE JE MOJ KRAS • MILICA Š. OSTROVŠKA: VRNITEV • VIDA TÄUFER: ZLATO LISTJE ■ MUNIH JOŽI: ŠPELCA BO SVETNICA ■ INA SLOKAN: DELOŽACIJA • Z. P.: KITAJKA PRIPOVEDUJE • APEL NA VEST SVETA • L: Z MAJHNIM PARNIKOM PO JUŽNEM JADRANU • KRITIKE IN POROČILA • OBZORNIK • PRILOGE: NAŠ DOM, MODNA PRILOGA. KROJNA POLA Doma in na potovanju, preden greš spat, vedno: Chlorodont zobna pasta Mestna hranilnica Ljubljanska ima lastnih rezerv okoli Din 25,000.000-— Nove in oproščene vloge Din 195,900.000-— so vsak čas izplačljive brez vsake omejitve Za Tse obveze hranilnice jamči mestna občina ljubljanska Tujskoprometna-gospodarska zadruga „TOUREX - Slovenia" v Ljubljani, Masarykova cesta 12 priredi za svoje člane dne 12. in 13. oktobra dvodnevni izlet v Gorico, na Doberdob in v Trst z avtobusi. Cena din 120-— Dne 15. in 16. oktobra v Trst, Doberdob in Gorico z motocikli, avtomobili in avtobusi. Podrobnejša pojasnila v društvenem lokalu na Masarvkovi cesti štev. 12 2euski Svet khaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročnina 7.a lis! t gospodinjsko prilogo «Na.^ dom», modno prilogo in krojno polo z ročnimi deli znaša din 64'—, polletna dm 33'—, četrtletna din 17'— Posamezna številka din 6'—. Sam list s prilogo «Naš dom» din 40'—, samo priloge din 4H'—. Za Italijo Lit. 24'—, posamezna številka Lit ISO; za ostalo inozemstvo din —. Račmi poštne hranilnice v Ljubljani štev. 14004. Uredništvo in njjrava v Tavčarjevi ulici štev. 12/11. Telefon štev. 52-80. Izdaja Konzorcij Ženski Svel v Ljubljani. Za konzorcij in uredništvo odgovorna Milka Martelanc. Tiska tiskarna Veit in drug, družba z o. z., Vir, pošta Domžale. (Predstavnik Peter Veit, Vir.) Slika na naslovni strani: Kodančič Oskar: Ciganku z otrokom. LJUBLJANA • LETO XVI. • OKTOBER 1938 Slovenske žene češkim in slovaškim sestram Komaj dvajset let -po koncu evropskega klanja, potem ko smo si zlasti žene skoraj vseh narodov prizadevale, vkoreniniti v svetu misel večnega miru med narodU smo morda tik pred novim krvavim svetovnim obračunavanjem. In v dnu naših, src nas je groza nove morije; v ženi, ki je nositeljica in roditeljica novih življenj, je gotovo vse holj kot v možu živa želja in hotenje po ohranitvi vsega, kar je zrastlo iz njene krvi. Ne za smrt, za življenje so že tolike matere porajale v bolečinah. Ne za. smrt . . . toda v nekih okoliščinah je življenje slabše od smrti. — Kaj bi ti življenje, ako je okrog tebe mrtvo vse, zaradi česar je žvljenje vredno žnvljenja. kaj bi ti življenje, v katerem ti je zaprta pot do svobode, resnice in pravice. Za življenje porajajo žene v bolečinah, toda ne za samo golo telesno življenje, za življenje v najvišjem pomenu besede, zato se tudi smrti ne boje, če gre preko nje pot do življenja. V svoji največji bolečini si je govorila mati deveterih, na Kosovem padlih, Jugovičev: Ja ih mlada ni rodila nisam da mi leže na meku dušeku, več da hrane zemlju od duŠmana. Danes čustvuje tako sto in sto čeških in slovaških mater in z njimi vse žene, ki se bolj kot telesne smrti boje teme in sužnjosti, ki preti zatemniti pot, po kateri mora človeštvo, in vkovati slehernega izmed nas, da bi nihče iz teme ne mogel v svetlobo. Težki dnevi vise nad nami, vse težji in bližji še nad našimi češkimi in slovaškimi sestrami, in ne moremo jim pomagati, samo topel pozdrav jim lahko pošljemo in poslale smo preko slovenskega dela Jugoslovanske ženske zveze češkoslovaški ženski zvezi naslednje besede: «V teh težkih dneh, ko stojite na braniku miru in svobode, smo slovenske žene z žalostjo in vendar z vero v Vaš pogum in Vašo odločnost v srcu z Vami in bomo z Vami vse dni, ki bodo težji morda sledili, čß bo hotel pogoltni in krivični svet seči po Vaših v dolgah borbah in s težkimi žrtvami pridobljenih pravicah, kajti zavedamo se: ko hranite svojo državo, ko hranite svojo neodvisnost, ko branite mir, svobodo in demokracijo, branite tudi vse človečanske in državljanske pravice, ki gredo ženi in ki ste jih Ve, sodržavljanke velikega in neumrljivega zagovornika in borca za človečanske in še posebej ženske pravice, Tomaža G. Masarjka, v toliki meri dosegle. Zato Vam kličemo: Ne dajte, da bi ugasnila luč, v katero se oziramo slovenske žene, ne dajte, da bi na tem koščku Evrope, ki nam je bil v uteho in vzpodbudo, zavladal mrak, zavladala težka pest, zavladala ženo ponižujoča in usužnjujoča miselnost! Me, sestre, smo z Vami!» ,209 Gospa JHarija Maistrora Dne 19. septembra je v prvih popoldanskih urah odjeknila po Mariboru tužna vest: gospe Maistrove ni večl Preminula nam jc vsem tako nepričakovano, da prvim poroiilom o smrti sploh nismo inogli verjeti'. Vedeli smo sicer o težld njeni bolezni in operaciji, da pa je tako hudo, tega se nismo zavedali. Se ob otvoritvi .mariborskega tedna .smo jo videli vso živahno in veselo med nami. Kako ji je v veselj.ii in ponosu žarelo oko, ko je stala v kulturnem predelu razstave ter zrla v kroniko društva, ki mu je predsedovala skoro 20 let! In. v drugih delih razstave je toUkokrat našla svoje ime, jasho začrtan uspeh svojega dela'. Gospa Marija Maistrova, roj. Strgar je bila rojena 15. januarja 1885 v Gor. Logatcu. Njen oče je bil olir. zdravnik, pozneje, sanitetni nadzornik v Ljubljani. . ' Svoja mladostna leta je preživela v Logatcu in v Ljubljani. Tu je tudi dovršila višjo dekliško šolo, oziroma licej. Dne 14. marca 1905 se je v Ljubljani poročila z Rudolfom Maistrom. Od tega dne dalje ■ stopa kot žena in mati po poti skrbi in trpljenja. S svojim soprogom živi in se seli. iz Ljubljane v Przemysl, .pa zopet nazaj v Ljubljano. V začetku vojne je v Celju, od leta. 1915. dalje živi stalno v Mariboru. Ob prevratu je general Maister velik re-■ šitelj Maribora in severne meje, go3pa pa stopa v tem" času iz ozkega rodbinskega kroga na pozorišče širokega javnega udej-stvovanja. Ob strani svojega soproga sprejema in pozdravlja ob času razmejitve razne tuje komisije. V vse dogodke v tem času ima jasen vpogled. Zato je soprogu v dein in skrbeh za to zemljo zve<:ta tova-rišica in pomočnica. A^ vseh nacionalnih, kulturnih in . humanitarnih društvih pa je prva delavka. Za svoje delo je deležna visokih odlikovanj naše in francoske vlade. •26. julija 1954 ji na Uncu, kjer sta. Vsako Ifeto preživljala počitnice, umre toliko ljubljeni soprog. Njegova težka, večletna bolezen je zahtevala tudi od nje najtežjih žrtev, vendar te smrti ne more nikdar pre-bolki. V. svojem javnem delovanju sicer ne popušča, navidezno ne klone, vendar pa vsi vemo, da silno žaluje in trpi . . . Vse do konca . . . , , O tem, kaj je bila pokojnica Mariboru, slovenskemu narodu in posebej ženstvu sploh, pripoveduje poslovilni govor, ki ga je za Slov. žensko društvo v Mariboru govorila .ob grobu gospa Jela Levstikova: Gospa general IXtaistrova!. . Večkrat" ste prihajali k meni z raznimi naročili in prošnjami. Prosili ste za druge in vendar ste bili po svojeiii nastopu tako silno skromni, prisrčni in topli, da Vam ni bilo mogoče nikdar odreči. Gospa, to pot pa so prišli drugi za Vas. Da se poslovim,,so me prosili, da Vam povem, kako neizmerna je tuga naših src.. Toda vse moje besed bi bije zaman, ne bi mogle zajeti dna bolečine, ki reže v naše duše ob tem Vašem, tako nenadnem slovesu. . - ,210 , Majnika prihodnjega leta bi slavilo Slov, žensko društvo v Mariboru svoj SOletni obstoj. Na prvein občnem zboru leta 1919. Vas je Slov. žensko društvo v Mariboru izbralo in pozdravilo kot svojo predsednico, zavedajoč se, da si zagotovi društvo že v osebi soproge generala Maistra svoj ugled in vpliv. Žena, ki si jo je izljral naš vcEH general Maister za svojo življenjsko družico, je morala biti deležna najglobljega spoštovanja vsega iiaroda, posebej pa še ženstva. Visoko dostojanstvo po možu je gospa z vso svojo plemenito skromnostjo le prečestokrat utajila. Saj je bila vsa njena duševnost tako globoka, polna in velika, da nismo vendar v njej iskali nič drugega, nego človeka, ženo izrednih duševnili vrlin. Kot taka je zmagovala, hodila med nami, bedela nad nami in näs Ijiubila, vemo, da neizmerno ljubila skoro polnih 20 let. Pred nami se vrste slike iz časov.bojev za koroško zemljo. Skrb za koroške ranjence je bila njena skrb, njih. trpljenje njena največja bol. Zgrozila se je ob kriku obupa od,onstran naših meja. «Dan. in dar svobode» je bilo treba ustvariti, a tudi pozneje ni bila nikdar preveč utrujena, nikoli" prepo-liosna, da ne hi stopila na toliko neprijetno pot prošnje od hiše do hiše, od osebe do osebe. . . ', Koliko je skrbela za našo mejo in posebej za revno obmejno deco, o tem bodo morali kdaj pisati tisti, ki hođo naštevali vrsto resnično velikih narodnih delavcev. Dolgo iTsto raznih dobrodelnih prireditev našteva kronika našega društva. Gospa Maistrova je bila duša teh prireditev. Toda v. Mariboru menda ni bilo slovenskega društva, ki nc bi bilo iskala in prosilo njene pomoči. . Prva leta je včasih tožila: «-Na vse strani se razblinja naše, delo.» — Da ustvarimo nekaj, kar bi bilo vreden in trajen spomenik našoga dela, je bila želja, ki se ji je izpolnila ob prvi desetletnici dmstva-. Ppčitnilki doni kraljice Marije na Pohorju. To dete tolike skrbi in ljubezni se je danes odelo V črnino, da plače z nami. Gospa! Naj se poslovim od Vas v imenu vseh tistih, ki so dan na dan, uro za uro trkali na Vaša vrata in prosili? Bedni iz ulice, vdove, sirote, dijaštvo. Saj |e bila njih vera v Vašo pomoč tako silno velika! In mi, ki smo drugod zaman iskali lepote, dobrote, resnično nesebično ljubezni, umevanja naših strtih duš, smo prihajali k Vam, pa ste .imeli vsega tega -za nas vsakega posebej vedno dovolj. Vaše srce je bilo veliko dovolj, da nas spre-jme in ogreje. Kako brezmejno v ljubezni in žrtvah je moralo biti to srce šele v osebi matere iri žene! ' . . ■ - - . Na misel mi prihajajo besede našega pesnika: ... «Slišal utripati srce sem, ki je trpelo: ' druge, ne sebe, le druge je v mislih imelo, . zanje izmučilo mlade je svoje moči.» . Gospa Mai.strova je bila izredno bistrega duha. Bila je visoko naobražciia žena. I.jubila je^ lepo slovensko besedo in knjigo, ljubila glasbo in petje. Že itak bogato. ■ knjižnico je po smrti svojega soproga izpopolnjevala dalje. Iz nje je izpopolnjevala tudi svoj, že po naravi bogat duševni 7,a:klad. Poshišala je razna predavanja in bila je redna obiskovalka vseh takih prireditev. ' ■ Čim več naobrazbe je želela nuditi tudi drugim.ženam vseh slojev In zato je tolikokrat prihajala in prosila! Gospa, Vaš lik stoji pred nami velik, svetal in jasen. Taka je ta Vaša podoba, da ne izgine nikdar iz naših duš, nikdar iz zgodovine slovenskega naroda! V tej uri Vam-polagamo sveto prisego: Da bomo delovale tiidi v naprej po Vašem zgledu, po smernicah, ki ste nam jih pokazali: za našo deco, za narod, za našo zemljo! Da ostane naša ljubezen, vera.v naš naroil in našo zemljo trdna in neomajna, kakor je bila Vaša! . . .. ,211 In sedaj, gospa predsednica, prisluhnite samo še enkrat našim prošnjam: da nas spremlja in vodi veliki duh generala Maistra in Vaš tudi od onstran! Bodita z nami na vseh naših potih, pri delu za to našo sveto zemljo! Blagoslrtvljajta naše delo, ki ga hočemo vršiti po Vaših svetlih zgledih vse dalje, do poslednjega utripa naših src! Gospa, velika in močna je bila Vaša vera v naš naroti in v naše delo zanj! Neomajna je bila tudi Vaša vera v Boga! Bodite nam sedaj velika priprošnjica tam zgoraj! In sedaj, gospa, bi Vam hoteli posuti Vašo poslednjo pot z vsem cvetjem, kar ga premore naša prelepa slovenska zemlja. In še bi ga ne bilo dovolj, da Vain pokažemo, kako zelo smo Vam hvaležni, kako visoko smo Vas cenili in spoštovali, kako silno smo Vas ljubili. Ne, gospa generalova, saj se ne poslavljamo! 20 let, gospa,' čujete. 20 let skupnega dela v ljubezni in žrtvah za zemljo, ki naj postane sedajle Vaš poslednji dom! Gospa, Vi stopate pred nami . . . Mi samo nekoliko zaostanemo, da izpolnimo, izvršimo Vaše sporočilo ... In potem na svidenje, gospal Tse je mo) Kras Erna Muser Zavidala sem gmajno ti in skale, brinja drobni sad, moj pesnik s Krasa, in sive bore žalostnega stasa, ki dvizajo do naše se obale. Vsa grenka romanja, poti brez sija » v nočeh brez svitanja do zemlje rodne, ki mrtvega na grudi te neplodne Šele z ljubeznijo mehko privija. Zdaj vem, kje je moj Kras in moji bori — Čez gmajne od morja se svet preliva, v ravni umirja se, v oblake sega, z lepoto, nebogljenostjo me bega. Srce mi reže bolečina živa: vse je moj Kras, vse to so moji bori. Vrnitev Milica Š. Ostrovška Vlak je odžvižgal; v vročem opoldanskem soncu je Kma ostala sama. edina potnica, ki je izstopila na majhni, zapuščeni postaji. Avgust je, moreča vročina. Postaja in hiše blizu nje so mrtve, ko da niso nikdar sprejemale vase bučanje vlakov. Ema zavije na cesto; težek vojaški tovorni avto zahrešči mimo nje, da jo prah zapeče na suhih ustnicah; žejna je. Za ovinkom stopi v gostilno. Oči upira v temni zatohli prostor, a nič se ne zgane, le muhe brenče iz kota, kjer stoje na mizi zaprašeni kozarci in steklenice. Ema zakliče, toda nihče se ne oglasi. ,212 Spet stopi na bleščečo in žgočo cestno belino. Pol iire je do cilja in kovčeg ima, pa se vendar odpravi. Saj je blizu klanec, odkoder jo bo slednjič zagledala — domačo vas. Že se dviga na desni znani -sanograd v hrib. Tik do ceste segajo trudne trte in glej, drobne zelene jagode leže izsušene na razpokanih tleh. Trda je cesta. Razbolele so noge v čevljih z visokimi petami in ostri kamenčki zbadajc skozi tenke podplate. Vendar Emi ni težko; od beline polslepe oči so polne koprnenja. Na klancu se zasopla ozre na levo: tik pod gole hribe z valovitimi grebeni je daleč v zatišje legla vas. Koničasti zvonik dremavo bedi nad spečimi hišami. Mimo njih se vije temnejša proga; grmovje in drevje, ki spremljata reko. Emi so oči solzne od pekoče beline in od tople bolesti. Desno in levo so polja; koruza je globoko spustila bledorumene, razcefrane liste, a ob tleh čepijo rumeni cvetovi buč med velimi, zaprašenimi listi. Tudi rečica spi pod motno površino; topo odmevajo vanjo Emini koraki, ko Etopa po prožnem železnem mostu. Cesta jo pelje sredi vasi. Zaprte oknice z eno-nadstropnih, novih hiš mežijo. Nikjer žive duše. Ema stopi v ozki, temni senčni pas tik ob poslopju na desni. Že jo pozdravlja hiša med hišami, njen tihi dom. Kako prav, da ni nikogar, ki l)i ju zmotil v njunem radostnem svidenjul Že trepetaje pritisne na zaprašeno, pekočo kljuko. Ah, norica! Ključ je vendar pri sosedi! Že stopi tja; trka na vrata, trka na okna, nihče se ne odzove. A vročina ždi med hišami in jo duši. Krepkeje udari na vrata; nič. Onemoglo se ozre naokrog; nemo jo gledata vrsti razbeljenih hiš, ki žele le miru v lenem mižanju. Tedaj se je poloti nenadna, brezumna misel, da je vas izumrla, da so hiše prazne in da je treba hitro, čim hitreje spet odtod. * Votlo se je oglasilo iz veže, ko je soseda slednjič odklenila njen dom. Prijeten hlad ju je sprejel. Konec dolgega, tlakovanega hodnika je bilo videti skozi steklena vrata na dvorišče in še dalje skozi železno ograjo na vrt in polje. Emo je oblila mehka toplota. Skoraj spoštljivo je odprla vrata na dvorišče, a že se je zdrznila: med kamcnitimi ploščami je bohotno rasel plevel, še celo cvet ali dva je bil veter vsejal z bližnjega vrta. A vrata v železni ograji — z verigo zvezana. Seveda, \'rt jni več njen; dolg ga je bil prodal in hiša pojde za njim. Kakor jetnica je pogledala skozi železne drogove na materin vrtec, kjer se je trudno prepletal plevel in kmečko in mestno cvetje. Polje je že obdelala tuja roka. Soseda je razlagala to in ono, toda Ema ji ni mogla slediti; zadrgnila sta se ]i bila grlo in misel. Trudno se je vrnila v vežo. Brez volje je pritisnila kljuko v sobo, kjer je nekoč spala mati. Suniti je morala močneje, barva je bila v močni vročini zalepila duri ob podboje. S pokom so zdaj popustile. Skozi zaprte oknice so ozki sončni pasovi škilili na zaprašene šipe in na pajčevine, ki so se jih držale. Ne, ta tuja, zatohla, polsvetla praznota, to ni soba njene matere! Zaprla jo je in se obrnila proti kuhinji. Kdo ve, odkod jo je nenadno prevzela slika: vrata se odpro sama in pred njo stoji mati, visoka in resna, pa se smehljaje zazre v njeno naročje, ki od njega vroče dehti nekaj zrelih, zardelih marelic z domačega vrta. Ema ni odprla kuhinjskih vrat. Nenadoma so ji udje bili kakor zlomljeni, veke neslcončno težke. Da je bilo potovanje zelo mučno, se je opravičila sosedi in stopila po ozkih, lesenih stopnicah v sobo, ki je vedela, da jo čaka, kakor je bila naročila v pismu. Nič se ni ozrla po njeni preprosti opravi, nobenega čustva ji ni-vzbudila. Imela je eno samo težnjo: leči, zaspati v popolno pozabo. ,213 ■ Tiho je' na trgu. Marsikje so že legli. V nobenem oknu ni luči- Tri -žene sede ■ pred hišo v temi; visoke akacije ji& skrivajo preS" VŠiljiVo sveÜoBo ulitne žaliucc. Ema drzi speže dete-v naroćju. . ' " : - - - - - Tiho je na trgu in žene pridušeno govore, kakor.bi jih bilo strah, da bi se njih glas presamotno ne odbijal od molčečih hiš. ^ . Ema poshiša; le tu pa tam vtakne vprašanje, ki naj- slike raxjasm, . . .-Mati se muči; liripav glas ji prihaja iz grla. Spsedi ji prestrašeni tareta otrple - ude.-Sapa se ji vrača. V odlomkih prosi:-za Emino -sliko. Soseda preobrača predale, bega, vprasüje: Sežgala jih je bila mati — takrat. Slednjič prineso eno,- ki jo je hranila Emina prijateljica; mati'jo prime s'tresoHmi rokami in zajoka. Čvrsta je gospa . Ana, ne more nmreti. ISIa postelji sedi noč , in dan in tezko-diha, V sosednje hiše prodira iz zastrtega, vedno svetlega-okiia-njeno grgrajoče, smrtno hropenje, da že nikogar ne pretresa-več.' ■ Tako dolgo že trpi.gospa Ana. Pa je vendar prišla noč, da je ugasnila luč in so-oknice zaprli za dolgo. Še se menijo sosede d Eminem naslovil, ki je bil že star, da jo je pismo našlo ze prepozno. Prav da je imela, ko se ni vrnila razdirat svojega doma. In.'še se čudijo, kako je lepo imetje gospe Ane prišlo na nič. Pač težki .časi, v.isold davki. . Vse to Emi ni nič mar, saj. vš.e že davno ve. Ncjkaj drugega, je, kar ji čudno utripa v duši, da se komaj obvladuje. Ko prvič sosedi zastane beseda, vstane, vošči lahko noč in gre domov. Še drugi stOli-^aškrtiiejo, sosede so tudi spravljajo spat. '. - Emo duši bolečina. Razdraženo čalca, da; potihne zadnji šum. Potem se. vrže ha posteljo in se izjoče-iz globine,-kalcor ni jokala za materjo, ko je prejela novico, ker takrat je bila zanjo mati tista trda, stroga inati, ki ne more popuščati, tista tuja mati, ki-je bila tako drugačna od svoje hčere, da sta se večkrat sporekli z osorno .besedo. Zdaj pa, ko je hi več, zdaj vä, da jo je ljubila, ji odpustila, jo z vso dušo klifiala k sebi-nazaj.- ' ' - ' - Pozno se -je Ema vrnila in glej, obiskala jo je mrtva mati in je dobra, nežna in -jo.razume. ..........-"'.'-.'"' . . Z nepremagljivo.močjo so se-tedaj vrnili Emi, pol pozabljeni,-pol zatajeni spomini in izpovedala se jih je materi, kakor da je pri njej in jo sluša. . . Noč je kakor nocpjšna. Lahen veter-blaži vročino^ Ema leži na'postelji v svoji sobi,-Opojen drget-je v njej od prclcstnih slutenj; p.r-i-našajo jih ubrani glasovi vaških fantov, Ici.na trgu pojo. Zdaj in zdaj razloči IVanoV svetli tenor. Njegova pesem se izgublja in Emine oči. gledajo .radostno'sliko: - Nedelja je jasna, vriskajoča; nova cerkev je vsa svetla od sonca, ki odseva pa, belili stenah, kadilo se dviga v njegove, migljajo,če pramove; Ema .kleči in čaka,. Orgije niehko valovijo, a zdajci se dvigne .Ivanov glas. Sladka zona ji .pretrese telo in ni več pisanih oblek, ne trdih- ka,mnitih tal : molitev' je in ljubezen je in sreča; čista;, neskončna, da šega. vse do božjih pragov; , " Mati, študent Ivan je šel Čez mejo t bratom, ni se vrnil več\ ^ , , Gospodična Ema šteje prazne pomladi, ko. topel veter topi na vrtu zamrzio zemljo in vrbe. tam onstran lahno zelene. - Tudi druga dekleta žaliijejo. Njihovi fantje odhajajo v Švico, v Ameriko- v Francijo. Pa se vrnejo ponje, denar pošljejo in one pojdejo k njim y svet. Po. ISmo pa nihče ne pošlje. Prego.sposka, pretičena je za delavca, za kmeta, za zidarja, čeprav preprosto z vsemi pokramlja. Gez mejo bi šla, uči-t se. dalje bi šla, toda matere ne. more odtrgati od sveta, ki ga je ljubeče gojil njen pokojni mož, A če ne prodasta, odkod dena:r?. Mučna so poletja. Dekleta'brez dela v senci leže, hrepenijo, tožijo, ne vzdržijo več. Jeseni gredo na pot, služit v 'bližnja mesta ali čez morje v Egipt. Odtam po- 214 . ■ , . , ^ šiljajo kacte z rožnatimi'sončnimi zahödi za gibkimi palmami in.težMmi piramidami, ■ in čudežnimi mesti iz'tisoč in ene noži. , ' . ' . " .. Puste so' zim.e.-Burja- se tuVeč zaganja-V 'olma^ toplih kuhinj, ;'y piijalmi sobi šivilje Rafaele je nič ni čuti. Šala. in smeh jo prefcričita. Ema se uči šivanja, saj ji drugega iiič ne preostaja: Sklonjena dekleta vlačijo nit skozi blago,- a vdova Rafaela jiii uči značajne ljubezni do -lastne grude in lastnega jezika: Njena odločna beseda graja- dekleta, ki se družijo s tujci. Neupogljiv je tilnik visoko vzravnane gospe Rafaele, tvoje sestre po duši,,o mati! . - '' - ' . Pa so le lepše poraladi: trava Je vsa drobna in, melika, srnehljajo sž trobentice na materinih lehah,. In sonce je toplo in nebo je radostno k'alwr o veliki .noči. Z--. mehko roko .se tihotapi lu-epf^nenje v dušo, da v njej tišči in skeli, . - Vrt drobno,-komaj-slišno zveni; od vetra, ki ziblje.suh, zaostal list, od muh in Čebel, ki letijo mimo nje. iCdajci se izza gora bliža jasnejše brnenje. Aeroplaii leti visoko čez -vrt; Eniä išče s'^'-etlo. miišico in jo spremlja-dolgo, da se ji oči zasolze od nebeške, bleščave. Potrpljenja ni već j- vsi udje trepečejo v čudnem brnenju, ki jo ; vleče s seboj v neZiiane daljave, Icamor koli!. Zaduši naj .se v tem negibnem brezdelju, v zapuščenem zatišju? ■- Mrko. ji je v duši, ko stopi v kuhinj.o... Mati sedi pri inizi in lupi krompir nad ilnato skledo. ' . ' .«Ne morem, in ne morem več! Poj dem v Egipt tudi jaz!» izbruhne iz-zadržane bolesti v jezen očitek. Dvignila si obraz, o mati! Zyiaj je bil tako rdeč in strog? «Gospoda Dr.agota hči.ni, da bi tujcu služila!» Ema je ostala. ' Poletje zatem je nekega dne ležala v svoji šobi za močno zastrtimi okni,- đa bi sc.ubrahila puhtenju, vročine. Primanjkovalo je zraka, zaspati ni mogla, a knjiga ji je bila davno padla iz đremavih rok. . Tedaj je od-nekod udarila koračnica. ;Presenečena je planila po koncu-.. Kako je le i^ogla pozabitn. Prišh so. godci iz.mesta za praznik, saj zvečer bo ples patronu in . vaši. na radost. Že «o .blizu, že. gredo mimo okna. Ema se-.zravha: bučni zvoki jo-- ■ napolnijo.z zmagoslavnim žarom;-zbudili so jo iz otopelosti in jo vodijo v svet, v dogodke, v slavo in srečo. Vroča,'bleščečih-se oči ki-či pesti v ritmu koračnice, ki se oddaljuje. Zagon neizrabljene moči je popustil in padla je v obupen, histeričen jok.' .-■■,---...■ ..... : Zvečer je bil res ples. V zapuščenem grajskem parku, za razvalinami iz vojnih let so.že redki možje postavljali barjač. Pa je bilo vendar, še,živo. Iz bližnjih vasi"so prišh vozovi polni deklet, na kolesih pa fantje.: Kričanju in zvonkljanju ni bilo ne konca ne kraja. Le iz mesta ni bilo veliko gospode kakor svoje dobre dni. Nekaj avtomobilov je k zatrobeiitaio v vas.; na cesti so ugaWe njihove, ogromne luč-i, da ■ v miru počakajo svojih gospodarjev." . - Ema je šla tja z dobro znanko. Gospa Ana ni hodila nikamor, odkar ji je bil v vojni padel mož.'.' -"' '" ■ Vpoltemi sta se.dekleti spotikali dbkariienju, ki se je bilo skotljalo z'razvalin. .' Kmalu SD jih.potegnile karbidne luči:krog plesišča v njegova vrveče območje.. ■ Vsako leto se je Ema veselila tega dne. Plesala je: radostno pozno v noč, ko da hoče izčrpati vse leto zadržano mladost. Fantje so, radi hodih ponjo; dasi nobeden . ni gojil resnejših .upov. Tudi nocoj je hitro našla plesalca' Ze se vrstijo na lesenem podu,: že se zgrinjajo k ograji .postame ženico, da bi pridno opravljale plesalke in Se bol) morda, da bi zaživele v odblesku davno ugasle -mladosti. . Ob obeh vhodih se gnetejo ljudje. Možje- naglp pobirajo listke, tudi- nekaj neznanih, gosposTcih dvojic se mirno ziblje med zadevajočo se, potno množico. Ema je večkrat opazila; zunaj ograje visokega Lujca, ki jo spremlja z očmi, kadar jo plešoči - ■ - - 215 krog privede mimo njega. Zavedala se je svoje gibke, visoke postave in godili so ji tujčevi občudujoči pogledi. Ko je najmanj pričakovala, je stal poleg nje. Brez besed se ]i je rahlo priklonil. Vztirepetala je, brez misli pustila svojega plesalca in se priklonila tujcu, ki )i )e, stisnil roko in ji med hi-upom zašepetal neslišno ime. Bil je širokih plec, visok, odličnega, resnega lica. Plesal je mirno, gosposko; lahno in prijetno ji je bilo v njegovi sveže vonjavi bližini. Nič nista govorila, le plesala sta še in še. V gosti množici je bilo vroče. Vprašal jo je, ali si ne bi hotela počiti. O da„ njej je prav! Prerila sta se skozi gnečo in hodila počasi mimo razsvetljenih šotorov z igračami, pijačami in jedili. Držala sta se še vedno pod roko. Opazila je začudene pogled domačink, toda brala je v njih le zavist. Sa] z drugimi tujci bi ne šla tako, s tistimi majhnimi, smešnimi, kodrastih las in živalsko pekočih oči; toda ta je bil ves drugačen, kakor da ni njihovega rodu. Njegova mok čečnost ga je delala že bolj skrivnostno vabljivega. Sedla sta. Dobro še vidi; deska je bila položena na dva soda; na mizi je bilo vino, ki se je kristalno lovil vanj odcev z oddaljene karbidne luči pivskega šotora. Sedel je razkoračeno in jo mirno gledal. Pozneje se je spomnila, da ni pil skoraj nič, ona pa da je bila resnično žejna. Tudi zdaj sta govorila malo. Ema se je bala, da bi ji beseda ne bila prevsak-danja ah prenerodna in bi mu ne bila povšeči. Zdelo se ji je, da je presrečna junakinja iz nežnega filma, ko brez besed sledi svoji nenadni usodi. Še sta šla po pesku proč od ljudi, da so le zvoki plesne godbe prihajali do njiju in poviševah njeno pravljično srečo. V ničemer ji ni zmotil nežnih iluzij. Potem sta se znašla na cesti. V polkrogu ju je vodila do vozil. Ustavil se je in jo pogledal toplo in kakor ob sebi umevno: «Zdaj pojdete z menoj, kaj ne?» Ni razumela, kam misli, pa ji je tudi bilo vseeno. Lahno je prikimala. Vodil jo je k avtu in pridržal vrata, da bi vstopila. Tedaj jo je spreletelo, da vendar ne ravna prav. Misel na mater jo je osvestila, toda kljubovalno jo je pregnala: «Naj se vedno le bojim vsega in živa splesnim v samoti? Zdaj ko sem ga našla, da niti v sanjah ni bil tako lep?» Vstopila je in pozabljeno je bilo vse. * Začelo se je daniti, ko je utrujena, tresoč se od jutranjega hlada in v neurejeni obleki tavala po samotni mestni ulici. Vedno bolj se ji je vračala zmedena zavest. Kako je le bilo? Da. peljati jo je hotel zopet domov. Rekel ji je, da vendar ne more ostati kar tako pri njem, pozneje pa jo zaprosi pri materi in uredi vse 'potrebno. Že mu je hotela verjeti; ampak tako težak bi ji bil povratek domov, zato ga je prosila, da bi se jutri skupno popeljala k materi. Toda njemu je očividno bilo že mučno. Ko je že stala na ulici in še vedno ni bila voljna iti domov, je komaj zadrževal jezo. Ema jo je spoznala v tujem, sovražnem izrazu. Zavzela se je v grozi. Potem jo je rdečica oblila in siknila mu je v obraz: «Slepar, prokleti!» Onega je prevzel ETtrah in kakor sočutje, začel ji je mirno prigovarjati, naj bi sedla v avto. Toda Ema se mu je iztrgala in zbežala. Za oglom je slišala, kako je avto zabmel. Tedaj se je je lotil divji obup in strašno se je kesala, da je tako ravnala. Prišlo ji je, da bi stekla za njim in ga s presunljivim glasom zadržala. Toda ne, saj nima več pomena. Bolje, da ga ne vidi nikoli več. Vedno znova se ji je ponavljalo, kar je bila doživela to noč, vmes pa je trezno razmišljala, kam bi se odpravila. Imela je znance v mestu, a kako bi mogla k njim tako zgodaj in s takšnim obrazom? Spomnila se je dekleta, ki je tu nekje služilo. Da, ona ji bo svetovala, k njej pojde. Sicer pa kamor koli, le pred materine oči nikoli več! Drugi dan ji je samo glas poslala, da bi ne bila preveč v skrbeh. Gospa Ana je trepetaje poslušala, potem pa odvrnila trdo: «Nimam ji kaj sporočiti.» ,216 Erna je služila. Samo prve dni je mislila na smrt, nato se je vsega navadila. Le sovražila je gospodo, ki je govorila jezik tistega človeka. Komaj, je zaslužila dovolj, že se je vkrcala za Egipt. Lepa je dežela ob Nilu, ampak Ema je ni vživala mnogo. Podnebje jo je utrujalo, shujšala jc, potemnela v obraz. Res so ji dejali vzgojiteljica, ampak za dobro ■plačo so do konca izrabljali njene moči. V prostem času je rada počivala v svoji siibid. Večkrat ji je prihajalo na mi^el, da bi le prijela za pero in pisala doniov.' Obljubiti je hotela najhujšo pokoro, ampak zdelo se ji je, da je vse zaman. Njena mati je ne razume, nikoli je ni razumela, zato ji ne ho odpustila. Sčasoma je misel na mater čisto udušila. Tudi štedila ni več. Čemu? Živeti brezskrbno, kakor živi vsa njena okolica, to ji je bila edina želja. In prilike so se nudile. Krna se je začela pogosto smejati, a drobna, zaničljiva poteza se ji je vsesala k ustom. Prijetno ravnodušnost tistih dni je ubilo pismo. Najprej ni mogla razumeti, še potem ne prav, ko ji je že bolesten trepet v drobnih sunkih stresal telo. Težko jo je zadelo, da je pod kričečo navlako 7.de] tih, lep up. Zdaj pa je prepozno, da bi se vrnila domov. Meseci so minevali, miru ni bilo več nazaj. Odpravila se je na pot, ne da bi ji sami bilo jasno, zakaj. Morda, da se prepriča, da je res ni več, morda, da se odpočije v domači vasi. In še, ko je že gledala v prazno materino sobo, ni razumela prav. Šele zdaj, v tišini te noči, jo je mati obiskala. Zdaj ve, da jo je ])ođ strogo skorjo ljubila kot le katera mati in da je dvojno trpela, ker jo je silil ponos, da je vse sama v sebi prc-gorevala. Zdaj tudi ve, da je vse okrog nje tema, mrzla praznina, ki v njej izgubljena visi in ni ničesar več, za kar hi se mogla prijeti. Po kamniti, razrvani stranski poti je nekega jutra stopala Ema proti pokopališču. Ponoči je veter lomil veje, soha se je vsak trenutek zasvetila v vznemirjajoči svetlobi, potem pa je_začel udarjati težak, nasilen dež. Zdaj je zemlja sveže dihala. Sonce se je bistro lesketalo na premočenem zelenju. F,mi je bila noga lahka in duša mirna. ljepota krog nje je segala vanjo in obvladovalo jo je otožno čustvo «Kako lepa si, zemlja, a njih, ki bi te ljubili, ni več! Tako tiho je vse. Razkropili so se.» Spomnila so je nekdanjega živahnega vrvenja, pesmi, iger, prireditev. Že medli, pol pozabljeni obrazi so splavali mimo njenih oči, vse do jasnejših, ki so jo obdajali, ko je bila odšla iz vasi. Tndi tistih ni več. Preko meje so, na otokih so, po vsem, svetu so. Še celo ljubezen gospe Rafaele ni vzdržala več; šla je tudi ona. Še v jasnem jutru je čutila Ema nevidno, krčevito pest, ki teži na zadnjih utripih njene vasi. S težavo, jc odklenila zarjavelo ključavnico železnih pokopališčnih vrat. Gotovo že dolgo ni bilo nikogar sem. Rumena, komaj lahno osvežena trava ji je visoko močila noge. Materin grob je bil tik ob zidu pod visoko cipreso; zrla je na gomilo, ampak čutila je, da je nič ne veže na ta košček zemlje. Saj njena mati je drugje in končali sta svoj bridki obračun. Tisto noč je jokala, zdaj ne more več. Tiho in prazno je v njej. Raztreseno je dvignila oči: morsko modre in prosojne so jo v otrplem valovanju gledale gore čisto tako, kakor so zrle nanjo takrat, ko je na vrtu pričakovala, da se izza njih prikaže aeroplan. Zaboleli so jo spomini. Mehko se je ozrla na grob: ■fil^epo počivaš, mati.» Rahla zavist je bila v tej misli: tako ravna in lahka je bila materina pot in dosegla je mir; a vendar, če hi jo bil kdo vprašal, ali bi legla tudi ona, bi se najprej začuđeno zazrla vanj, potem bi ravnodušno skomizgnila z ramo: slednjič, zakaj ne, ampak živeti se tudi da — kakor koli. ,217 Emi se je zazdelo, da je na vasi. čisto odfec. Zaslužka ni/bilo, pa tudi spoi^ni saroo.otoiiii. Kar. je še bilo ljudi,"'niso veliko hodili^na Gešto-in kadar sO govorili, so se nemirno ozirali, ali jih kdo nepoklican ne posluša.. . ; , , , . Nenadno ni mogla -vzdržati, več.. Navsezgodaj .je- sedla .s kovčegom na lojterski voz, edini, ki je bil še v. delu. Janko Je pognal konja iri zapustila je spečo vas ...Ko je-zaropotal voz preko niostu; se je .oddahnila, kakor bi se bila. umaknila težki, neusmiljeni roki, ki jä pod njo vas tako prazna in mrtv«.. Šele na Hahcu se je bžrla ' nanjo; domislila se je bila, da utegnejo ljubko sKKo v trdi tujini zopet iskati njene nemirne bči. ■ ■ Vas je nejasno ležala v jutranji sopari: obrnila je glavo m se resna m prezgodaj ostarela izamislila..v novo,, težko življenje. ., , ■■ ' ZlaAo UMie- / ■ .. . "v i d a . T a.u f e r ". . ■ ' Pd mestnem, vrtu listje .rumeni. " lesen ga barva; njeni zlati .prsti blešče. Le tu in tam ob dolgi vrsti ji.^riieča. Solza kane iz oči. Zlato, na listju rahlo, zadrhti. . ,,Stopi, se "solza, nič več ne trepeče.. Blesteče lisaste drevesne peče, kako nie .vaš "žareči sij boli. ; Saj'zlato, listje,,padlo bo na tla. ■ .Cez malo dni .ga veter z vej otrese, . zapleše z njim po .zraku divje plesc;. tako življenje večkrat so "igra. .. Poslušam klic iz daljnega"syeta;" ; korake, .ki .po! tujih tlsh drsijo. ; Stopinje v "listju venomer šuštijo, .kot bi še tiho trgale s srca." Spelca bo sTctniea ..... ■' Muni h-.J o ž i' ■■:,■■■,," .......... ^ Nobeden od šestih otrok:ni pri^a"dejal Johani toliko skrbi kakor njena najmlajša. Skoraj vsak. dan je prišla domov' raztrgana in" opraskana". Njeni pretepi z .vaškimi fantini so "bili povsod znani. .Razne.tete sb "žalostni Jphani.mnogokrat 5 trup eno pri-, pomnile:" <hranim.o mir:,: ki je. mir nas vsek,"vendar se bomo- präv,: iako z vso silo borili'za svobodo naše doniovine! ■ . - ZfflSo se obračamo na vas. ki ste na prvem mestu poklicahi, d,a varujete oho, kar, .je-do danes bilo čost.in pr-ivilegij .Evrope ter vsega izobraženega-sveta: Spoštovanje, resnice, svobode duha in -cistosbi vesti. Prosimo' vas, .da -$a.ml precenite, kje sia po- ■. štena-volja za mir in pruvica-. ^ .PoziVijamo.-vas.,.'da.v..javnem..mnenju svojih. dr^av:. . raztolmačite,:da -se bo, ako se bo našemu majhnemu in mirnemu .narodu na rjajbblj ' eksponirani točki'.Evrope vsilila najtežja borba, boril aas nirod ne le' za sebe, iem-wč-iudi 'za-vas in za- moralne in 'duhovne-zakTade,- ki-so-skupni vsem-svobad-nim- in-miröljubnim..a.a.rodom sveta. .Naj.nihpe ne zatiska 6či.pred\dejsivi.y. da:bi.pozneje., prišli na..vrsto tudi drugi narodi-in.-države.. . .,' ■ . . - : . ......... Prosimo vse književnike in vse ljudi,, ki kulturno ustvarjajo in živijo, da z vsemi mogočimi sredstvi širijo to proklamacijo med vsemi narodi sveta: . ' ' . Slede podpisi šestindvajsetih češkoslovaških pisateljev in pisateljic. ,223 z majhnim parnikom po Južnem Jadranu I. Prvo pismo: med Hvarom in Korčulo. Predragi oče! To potovanje je tako lepo in bogato, da ga moram nekomu opisati. Tebe sem irbrala za tega «srečnika». Moji sopotniki so po večini Čehi. nekaj je Dunajčanov, dva sta iz Belgije, eden je Madžar. Naš parnik je nekdanja privatna jahta, smešno majhen, pa vendar par-nik. Potnikov nas je nekaj čez dvajset, torej no preveč in ne premalo za prisrčno, domačo, veselo družabnost. Podnevi smo vsi oblečeni v «shorte», gospodje in dame, zvečer pa se malo civiliziramo; gospodje oblečejo dolge lilače (velika reč!), dame pa svilene oblekce. Zadnja dva večera smo na Ilvaru po večerji šli s pamika plesat v hotel (to se mi je zdelo zelo imenitno, iti s parnika plesat v hotel in se potem vrniti na parnik spat). Včeraj smo s Hvara napravili izlet na otok Biševo v Modro jamo. Napravila je name globok rtis in ne morem je pozabiti. Prav za prav je ona povod, da Ti pišem. Zdi se mi kakor čudež. Otok leži daleč od vseh onih krajev, kamor hodijo tujci, in je zato v svoji osamljenosti še mogočnejši. Ker je otok skalovit in slrm, pristane parnik precej daleč od obale; od otoka :e odločijo dve — tri barke in pri-veslajo k parniku, đa sprejmejo turiste vanje in jih popeljejo v jamo. Vhod v jamo tvori mala odprtina med ogromnimi skalami. Tako je majhna, da moramo pustiti vesla zunaj in se z drogom riniti v jamo. Toda odprtina se kmalu razširi, voda postaja temnomodra in že sem mislila, da je to ona čudežna barva, zaradi katere je jama slavna. Ampak to ni še nič! Presenečenje, ki ti vzame besedo, šele čaka. Zavijemo na desno in jama se nakrat razširi, čoln pa zaplava v obokan, popolnoma zaprt prostor, poln bleščeče, srebrnomodre svetlobe. Voda je pastelnomodrc barve in vse pečine so oblite s sinjesrebrnim refleksom. Fantje skačejo z virokih skal na glavo v vodo in plavajo v svečanem razpoloženju po tej modrini. Toda glej čudo, telo, ki je pod vodo, je popolnoma belo, glava in roke, ko zamahnejo iz vode, pa temne. Prostor je vendar zaprt z vseh strani, razen ozkega prehoda, koder smo mi prišli! Vprašaš se odkod ta magična, bleščeča svetloba. Barkaš pove, da je odprtina 3 m pod morsko gladino. Mi je ne vidimo, ampak svetloba prihaja skozi vodo V jamo in razsvetljuje vodo od spodaj, kar ustvarja nepopisne bar^me in svetlobne" učinke. In sedaj tudi veš, zakaj je telo plavačev belo, glava pa črna: svetloba prihaja samo pod vodo in se širi samo po vodi, nad vodo je pa mračno. Rada bi "bila dolgo ostala v jami, da bi doumela vse te naravne «čudeže», ampak žal smo kmalu odrinili. čudim se le, da pri nas v Sloveniji tako malo vemo o tej jami, ko je pa tako krasna in čudežna. Ljudje, ki so že bili v Grotte azzurra na Capriju, so rekli, da je ta sicer večja, ampak naša da je bogatejša na učinkih. Zdaj jjlovemo proti Korčuli. Kmalu bo obed. Naša «jedilnica» je zelo zanimiva in prijetna: na gornjem krovu — popolnoma odprtem na vse strani — stoje velike bele mize in vsako korilo, servirano tu gori, je užitek zase. Kaj pa misliš: sediš pri kosilu, vse okrog tebe pa divno sinje morje, sveži morski zrak. Kakšen občutek čistosti, svobode in blagoslovljenega miru! Jaz sem skoraj vedno v družbi treh inženirjev iz Prage in neke gospodične, sestre enega teh gospodov. Seveda sem jaz pravo živo srebro med temi mirnimi, tihimi, zelo korektnimi ljudmi. Zdi re. da gledajo name kot na eno izmed teh južnih eksotičnih stvari. Sedaj sedim na kljunu parnika, ki plove proti L.umbardi na Korčuli. Okrog in okrog nas temnomodro morje, nad nami kot tirkiz modro nebo, na obzorju obrisi otokov. Mirno in skoraj neslišno reže parnik morsko gladino in prav nalahko butajo ,224 pri tem valovi ob trup ladje. Moji čelii se zabavajo na svoj način: najmlajši sedi na sami konici parnika in čita Dunajčankam iz neizbežnega Bedaeckerja, drtigi seveda «knijjsa». Brez tega ne gre. Vsi so oboroženi s fotoaparati, tudi vse dame. Tretji inženir, najresnejši med vsemi, čita knjigo. Korektno, elegantno oblečen, lepe postave, vedno skrbno obrit in negovan, vedno resnega, nekoliko svečanega vedenja, pomalem docira. Seveda tuđi dobro pleše — to sploh spada daiies k gentlemanu — tudi pri plesu nekoliko svečan. Gospodična Kamila pa je prava zdrava, vedra, harmonična Čehinja. Tudi ona vedno elegantna in lepega vedenja (rekel boš, papa: za razliko od lebe, ki vedno nekaj motoviliš). Naši dve Dunajčanki ne predstavljata prav nič posrečeno slavnega tipa «die fesche Wienerin». Čokati, nelepega obraza. Imamo tudi nekega Madžara, ki dan in noč lovi ribe. Povsod na parniku se lahko zbodeš ali umažeš z njegovimi ribiškimi ropotijami. še nekaj, kar je bilo zelo zanimivo. Ko sem se vozila z brzim iz Zagreba proti Splitu, so se ob progi v Liki pojavili nešteti otroci od 4 do 12 let, tekli ob vlaku, mahali z rokami in vpili: «Bacite dinar, e-e, e-e, bacite dinar, e-e, e-el» Monotono z mrkim, brezgibnim obrazom, prežeči na dinarje, ki so leteli iz vlaka. V prvem mompntu mi je to bilo skrajno zoprno in nisem nič vrgla. To je trajalo nekaj kilometrov. Potem sem pa razmišljala o tem in sem tem otrokom njihovo nadležno predrznost oprostila. Lika je goli kamen, ljudje nimajo kaj jesti, otroci so bili oblečeni kot cigančki. Ti obrazi otrok niso otroški, ampak so obrazi starcev, ki ne poznajo veselja in brezskrbnosti. Kaj naj pričakujemo od njih? Čehi se norčujejo iz mene, kaj tako dolgo pišem, saj «mu» bo še presedalo čitati (seveda mislijo, da pišem fantu). Torej neham za danes in Vas iskreno pozdravljam Vaša I. Drugo pismo: med otokom Mljetom in Dubrovnikom. Dragi papa, pravkar smo zapustili ski-ivnostni otok Mljet in plovemo proti Dubrovniku. Včeraj popoldne smo zavili v krasni, romantični zaliv otoka Mljeta. To je prvi resnično bujno zeleni otok na naši poti. Zaliv je dolg in ozek, obdan od živo, svetlo-zelenih gričev. Pristali smo v Palači. Tako se imenuje kot, ki ima samo nekaj ribiških hišic, po veliki kameniti palači, od katere so pa ostale samo še ruševine. Le pota barv v tem zalivu je nepopisna: modro nebo, tako modro, kot je pri nas paö samo v južni Dalmaciji, zelenkastosinje morje, svetlozeleni griči — in vse to oblito z zlato svetlobo sonca. Mir in tišina v tej božji krasoti, blagodejna samota. Parnik zavije še enkrat na levo in začne pristajati. Tedaj se nam odkrije nenavadna slika: na obali stoji karavana oslov z gonjačicami. Prišle so z bližnjih gričev, da nekaj zaslužijo s tem, da potniki s parnika jahajo na oslih do jezera sredi otoka. Toda naši Čehi gledajo nezaupno to čudno prometno sredstvo in jo hočejo ubrati peš čez hrib. Ampak jaz da naj pridem ob tak edinstveni užitek? To bi bilo strašansko škoda! O, kar tako se jaz ne dam! In sploh mar ni naša dolžnost, da damo zaslužka tem deklicam? (Lep izgovor, kaj ne!) Kar hudo mi je bilo pri srcu, ko sem pomislila, da bi dekleta morala razočarana in brez zaslužka domov. Odločila sem se: tekla sem k nekemu simpatičnemu osličku in se dogovorila z deklico za plačilo. Takoj sem bila na oslu in se veselo muzala. Ponosno in % zmagoslavnim nasmehom sem gledala na Čehe, ki so me obstopili in začuđeno gledali. Pa so rekli, no, če gre slečna Jugo-slavka, pa gremo tutti quanti, kakor do sedaj vedno. Da ste videli naše resne inženirje, kako svečano so se kobacali na osle! Karavana se je začela pomikati v hrib, jaz sem se pa kar topila v veseli razburjenosti. Ko smo se dvignili nekoliko iznad morja, smo prišli v bujno zelen gozd: na levi borovci, na desni oljke. Razkošno zelenje nas je obdajalo od vseh strani. Povsod mir in samota. Nikjer žive duše, nikjer hiše. Čez dvajset minut se nam je prikazalo jezero. Bilo je pozno popoldne, sonce ,225 je stalo ie talto nizko, da je metalo dolge sence iii vsa pokrajina je v opojnih barvah izredno plasfičrio štala pred nami. - ' ■ . , Jezero je veliko,-sredi jezera pa otok s starodavnim, napol podrtim s^rstarlbjn, ki je bil nekoS zatočišče neke hrvatsko kraljice. Veslali "smo po.-jezeru, kopali se v mirni, bistri .vodi in se veselili lepe. narave. ■ . . , To jezero mi je.bilo sumljivo takoj, ko sem o njem slišala. Jezero sredi .dalmatinskega otoka? Čim smo prišli na jezero, sem pokusila vodo': bila je slana! Aha, sem si'mislila, vidiš gaLDeček, ki je prišel po nas s čolnom, je pripovedoval (prav . za prav ni pripovedoval, jaz sem morala vsako besedo vleči iz njega, ker .je,njemu ta stvar tako naravna kot pač vse drugo): pred davnimi, davnimi.leti,-tega se ne spominja niti njegov oče.; niti njegov ded, je bila.tu močvirn.ata;dplina, polna Iwmarjev, ki širijo malarijo. Ljudje niso vedeli, kako. ha j se rešijo te nadloge. Pa so pogruntali, da dolina, ki ni bila mnogo oddaljena od morja, leži niže od morske gladine; izko-paji.so primitiven kanal in zalili dolino z morsko vodo. Malarična dolina se je na mah spremenila v najprijetnejšo in.najlepšo pokrajino. . Razen te skrivnosti ima otok. še druge- zanimivosti. Na! otoku je nekdaj bilo nenavadno mnogo kač,-Zato so; iz Male Azije prinesli mornarji neko vrsto podgaiie, ki-uničuje kače. In res,.podgane.so.se plodile, da je bila milina, in pokončava:ie kače, ■da je bilo veselje, dokler se to veselje, ni spremenilo v skrb; kače so namreč izginile, podgane so se pa tako razmnožile, da si sedaj ljudje belijo glave, kako bi se iznebili podgan, •. " . In sedaj najbolj misteriozna reč: v neki vasi, na tem otoku imajo gobavce. .Ampak ta gobavost je drugačna od one. orientalske,, ta gobavost se širi le po krvi-na direktne potomce gobavca. Ko so to spoznali, so se gobavci čedalje manj ženili in tako bodo izumrli. Legenda pravi,, da je bilo takole: dve vasi sta se v Idavnih časih medsebojno zelo sovražili. Ko so nekoč, prebivalci prve vasi .priredili procesijo, so jii ljudje iz druge vasi napadli in globoko žalili njihov verski čut. Zato so jih ■ -prvi prekleli ih nad Ijudi iz druge'vasi" je prišla'grda bolezen: - .. ta. zasanjani otok je bii mogoče najlepše, kar. smo-v južni. ;Dalmaciji sploh videli, in vedno na.novo sem se vprašala;, .zakaj je-talco osamljen, da turisti ne vedo za njegove lepote. .' Ivo sino se vrnili.z otoka, smo večerjali na krovu..Bila je mesečina: pokrajina,, ki je bila podnevi-vsa vedra in razposajena v s-voji.h živih, barvah, .vsa oblita z zlato sončno svetlobo, je. bila v mesečini vsa; skrivnostna in sentimentalna, in mogo,če še lej)ša kot podnevi. Nobenemu 'še ni ljubilo iti spät, a' hotelov tu iji, da bi šli mšJo pogledat ali celo plesat, (Oprosti, da tako rada plešem.il Kaj smo si izmislile brihtne, glave? Mene ki sem sploh bila nekak vodnik, ker sem bila doinača in sem znala domači jezik, so poslali s častnim spfcmstvom dveh gospodov iskat.barko in barkaša.. ; Kmalu smo ga našli,in šli pa našo družbo. Lezli smo. v barko, dokler ni bila polna: bilo-nas je deset: Počasi,- počasi komaj slišno smo drseli po zalivu,, ki se je ves lesketal-v rnesečini. Jaz sem ležala na trebuhu na prednjem delu čolna, tako da nisem videla nikogar od družbe, ampak samo srebrno morsko; gladino, temne, ostre obrise gričev-in svetli lampijbh sredi neba — meseč'.'Však je- zajjeTijo eno | pesem, toda'ne prešerno, temveč .lirično. Bil je nepozaben, blažen večer v.samoti in miru, tako drugačen od onih v bučnih krajih, kjer je, «tujski promet». . Drugo jutro smo odpluli v nežnem jutranjem soncu. S pogledom sem še enkrat prisrčno pbjela ta tihi otok. Niimeravala sem bila zjutraj s spanj em vedno pošteno potegniti, saj sem" vendar na počitnicaii! Pa ni bilo nič iz tega. Prvo jutro sem prišla k zajtrku ob devetih in seni dobila sänio čaj mesto bele kave. Ste>yard me je grdo gledal, čeprav se je drugače zelo rađ z menoj italijanski pogovarjal. Nič dobrega ne bo iz tega, sem si; mislila, čudne stvai-i so na.tem parniku. Drugo jutro ob pol sedmih se prebudiiii 226 . ■ , . , ^ btV strašnega zvoijjenja; Steward zvoni pred oknom- moje kabine, nä ySo .iüo5.' Ja2 ti bom že pokazal, signorina,' si je- mislil. Malo jezni sem bila m zažudena na-d na-; vadami na naši «jahti»^. Sploh je-na našerii" parjiiku drugače kot pa.iia'druglli-, veQf jih. Tako-le-po domače. Na poveljniš-kem mostičku lahko, vidiš kapitana z ženo in oti-okr," tako lepo. složno z združeniini močmi'vodijo naš pamik.-Vmes pogledavajo skozi okno ih se pogovarjajo' z nami^ki smo na. krovu. Tii ni. tako natančno kot na velikih pamikih! Medtem ko veliki parniki čisto tiho, samo. na znamenje z zvon cem odrinejo od-ohale; je pri-nas to bolj po domače-; «Hej Jure, ne inožemo da.i;e ■ odbijemo,?» vpije Ive, maha in teka. In, Ju.re vpije naprej.: «Hej Fraiie, ajdel» .In Jure; Ive in Frane tekajo, vpijejo in iiiah.aj'o takd'temperainetitäq,; kot. znajo le Dal- . matinci, in končno se -med .vpitjem in-^^tekanjem reš posreči, da se parnik oddalji"od brega in zmagoslavno se; spogledaino. ■ . (Dalje prihodnjič.) . PoročUa in kritike Jugoslovanska unija za zaščito dece nam je poslala svojo., spomenico in resolucijo za ustanovitev ■posvetov.alnicB in doma za noseče, matere, 'ki ]o v celoti objavljamo: ' I- ' Jugoslovanska" unija za zaščito dece, dravska banovinska sekcija, je preštudirala stanje skrbstva za. materinstvo v dravski banovini in je ugotovila, da noseče žene, po-rodiiice in otročnice, kakor tudi'novorojenčki nimajo dovoljne zdravstvene in socialne" zaščite. Ta pomanjkljivost je zlasti zaradi tega poseljno za Slovenijo nevarna, ker se od .dne do, dne slabšajo gospodsu-ske razmere naših mater in družin in ker je tudi pri.nas po zgledu drugih zapadno evropskih narodov začelo število .rojstev tako naglo padati, da je število pi-ebivalstya v .Sloveniji V zadnjih desetih letih v primeri z drugimi jugor slovanskimi pokrajinami znatno padlo., ' ' ^ . V petletju. 1921.do.1925 je bilo v Sloveniji 164.944 fojstevi'v petletju 1931 do 1935 le še 151.000/-^ V letih 1851. do 1879. 'se je gibala rodnost na bivšem Kranjskem iia 1000 prebivalcev med 30,9 in .36,5;' na bivšem Štajerskem med 3Q,2 in 31,6. Do triletja 1933 do 1955 je rodnost za vse okraje padla povprečno na: 24, torej za 20% 1 Lahko bi torej zaldjučili, da so zadnja tri leta, v znamenju katastrofalnega padca, ko je bila. še nedavno rodnost več ali manj konstantna od srede prejšnjega stoletja. Pregled rodnosti Za posamezne banovine je sledeč na ... 10.00.prebivalcev za leto 1935:' . ', ,,. ..'..... dravska Jiahovjna . .. . . . . .. . . .. . .25,25 drinska banovina ......... .'■ . 34,57 d'Unavska banovina. .... . . ... . . 26,23 in.oravska banovina. . . ... . . .. ; . 31,08 primorska banovina . . . . . . , " . 37,06 savska bano-vina, -. . ... . . . .. . . .. 28,33 vrbaska banö'vina \ . . ... ... Š8,70 — ■ ; •—.............vardarska banovina ~ ^ ". . . . 39,43 ....... ' ' zetska banovina ... . ,; . . . . .. 32,96, Vidimo torej, da velika večina prebivalstva Jugoslavije ne pozna takega zmanjšanja rodnosti kakor Sloveiiija. . To dejstvo je potrebno posebne pozornosti, ker je naša pokrajina na meji zapada in v neposrednem dotiku z narodi, ki z vsemi silami pospešujejo 5voje ljudsko razmno^ , ževanje. Humanitarna, narodna in biološka dolžnost družbe je, da iž teh vzrokov posveča čim "ve.čjo-pažnjo vsaki niateri ob njeni nosečnosti, porodu ih otroški postelji, da ohrani ' njo samo',zdravo in da obvaruje njeno dete pred prezgodnjim umiranjem ali hiranjem. ,227 Važen del te naloge se da rešiti s tem, da se poskrbi za sistematično eocialno in zdravstveno nadzorstvo nad vsemi nosečimi ženami, kajti zaščita dece po rojstvu ne more več popraviti napak in odstraniti slabih posledic ter neugodnih vplivov v nosečnosti, pri porodu in v otroški postelji. Skrb za zdrav naraščaj se mora začeti v trenutku, ko se je plod začel razvijati pod materinim srcem. Socialna in zdravstvena zažčita matere je osnova, na kateri se mora dosledno in stopnjama dozidavati vsa zaščita narodnega naraščaja. II. Sedanje stanje v tem pogledu je sledeče: Ogromna večina nosečih žen se med nosečnostjo ne da preiskati niti od babice niti od zdravnika. Nad 50% porodnic poraja brez strokovne babiške pomoči. Noseče žene, ki se čuLijo ali zdravstveno v nevarnosti ali žive v slabih razmerah, prihajajo v mestne porodnišnice, ker v domačem kraju zanje ni dovolj poskrbljeno. ljubljanska pordnišnica je imela lela 1920. 893 sprejemov in 824 novorojencev, leta 1936. pa 2186 sprejemov in 2129 novorojencev ter 2106 porodov. Frekvenca bolnišnice se je v 17 letih dvignila za 244%. V ljubljanski bolnišnici za ženske bolezni je rodilo tekom 17 let 23.142 mater. Pogosto se tako zgodi, da morajo noseče žene po mestu prosjačiti, ker jih porodnišnice zaradi pomanjkanja prostora in zaradi nezadostnih sredstev ne morejo sprejemali, pogosto porajajo na vlakih, kolodvorih, cestah, tramvajih in pogosto je porodna komplikacija naredila že toliko škode, da ni več pomoči niti za mater niti za dete, Čeravno bi se lahko poprej pravočasno odvrnila zdravstvena škoda in socialna stiska. To je temno in žalostno, obenem pa sramotno poglavje iz življenja sodobne družbe. Nezadostna skrb za noseče se ne kaže samo v teh smereh. Umrfljivost mater pri porodu in po porodu, umrljivost dece pri porodu in po porodu sta veliki, ker se žene na ta način zdravstveno tako pokvarijo, da nosijo težke posledice vse življenje. Izmoz-gane in izčrpane ne morejo več izvrševati niti svojih individualnih dolžnosti, še manj pa svojih materinskih nalog. III. Da se stiski in bedi materinstva sistematično odpomore, smatra Jugoslovanska linija za zaščito dece za potrebno, da se dosedanjim organizacijam in zavodom, ki služijo za zaščito mater in dece priključi nov člen v obliki pos-oetovalnice za matere. Ta posvetovalnica naj bi bila dopolnilo obstoječih institucij in naj bi se osnovala najprej v Ljubljani. Organizirala naj bi se tako, da bi zadostovala za lokalne potrebe mesta Ljubljane in bližnje okolice; hkrati naj bi bila vzoren zavod, na katerem naj bi se sistematično proučevale vse možnosti socialne in zdravstvene zaščite matere in na katerem naj bi se socialno in zdravstveno odgajal kader babic, zdravnikov in zaščitnih sester, ki bi delo posvetovalnice prenesli na deželo z istim namenom, toda s podeželskim razmeram prikrojenimi oblikami organizacije. Ustanavljanje sličnih posvetovalnic po deželi zaenkrat še ni mogoče, pač pa je mogoče, da babice in zdravniki po deželi opravljajo sličen posel, za kar bi se metode in tehnike naučili v mestni posvetovalnici. Pot-svetovalnici je treba priključiti poseben dom za noseče, ki iz zdravstvenih in socialnih razlogov ne morejo porajati brez nevarnosti doma. Posvetovalnice skupno z domom za noseče bi stremele za tem, da bi žene lahko rodile doma in da bi porodnišnice odbirale samo one žene, pri katerih je zdravstvena nega ob času poroda in otroške postelje iz socialnih ali zdravstvenih momentov nujno indicirana. S to dvojno nalogo bi spravile porodniško službo v zdrav in prirodno utemeljen tir. Posvetovalnica in dom za noseče spadata v okvir ljubljanske porodnišnice zaradi tega, da se skrb za noseče in porodnice vodi po enotnih vidikih, kajti delo porodnišnicq bo v socialnem in zdravstvenem pogledu uspešnejše, če bo noseča mati že prej nadzorovana in bodo za njo profilaktično ustvarjeni ugodni pogoji. Tudi novorojenček spada v ,228 okvir porodnišnice toliko časa, da prevzamejo skrb za njega druge institucije. Posvetovalnica bo morala zaradi tega tesno sodelovati z ustanovami, namenjenimi za nadaljno zaščito dece. V njej se bo socialno delo povezalo z zdravstvenim, ker je oboje neločljivo združeno, v njej se bo ustvarjalo sistematično delovanje porodničarjev z otroškimi zdravniki, bigieniki in socialnimi delavci. IV. Stroški za iistanovitev posvetovalnice in doma za noseče se lahko vnaprej izračunajo, če se upoštevajo izkužnje Drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, ki učijo, da je treba stalno držati v zavodu le okrog 10 čakajočih nosečih. Računajoč s fluktuacijami bi bilo največ potrebno 20 postelj. Upoštevajoč, da noseče običajno ne rabijo nobenih posebnih zdravilnih sredstev in nobene drage bolniške nege, bi bili stroški za vzdrževanje doma mnogo nižji nego so stroški za pravo bolnišnico. Tudi za posvetovalnico ne bi bilo treba velikih izdatkov, ker bi se moralo njeno posvetovanje urediti tako, da bi se izrabile vse humanitarne in socialne ustanove za podpiranje nosečih. Za zdravniško in socialno podporno stran dela bi bilo treba nastaviti posebne moči, strežniške posle bi opravljale po veliki večini noseče same. Vprašanje, od kod naj se vzamejo viri za ustanovitev in za vzdrževanje posvetovalnice in doma za noseče, se da rešiti tako, da se preračuna, komu bo posvetovalnica najbolj v prid. Iz naraščanja števila porodov v ljubljanski ženski bolnišnici in iz poznanja sodobnih gospodarskih in zdravstvenih razmer se da sklepati, da dvig porodov še ni na vrhuncu in da porodniška pomoč ni pravilno razdeljena med ljudstvom. Leta 1936. so rodile ljubljanske domačinke 1012 otrok. Upoštevajoč to dejstvo, da se je od vseh 2557 v T.jubljani rojenih otrok rodilo 2129 v porodnišnici, lahko sklepamo, da je rodilo doma samo 208 Ljubljančank, to je okoli 20%. Torej ima največ koristi od porodnišnice mestno prebivalstvo, dočim podeželje ne more v toliki meri uživati socialne in zdravstvene podpore, ki jo nudi porodnišnica. Ta dejstva jasno povedo, da bo od nje imelo največ dobička žcnstvo mesta Ljubljane in zato je tudi Ljubljana v pi-vi vrsti poklicana, da se pobriga za gmotno stran vprašanja. Drugi večji interesent je banovina, ker bodo v dom nosečih sprejete noseče iz onih podeželskih občin, ki same ne morejo poskrbeti za dovoljno oskrbo svojih domačink. Tretji faktor so socialna zavarovanja, ki že sedaj plačiijejo velik del oskrbnih stroškov za čakajoče noseče. Nazadnje je mogoče računati tiidi na prispevke ostalih humanitarnih ustanov, organizacij, itd. Na podlagi teh dejstev podaja lugoslovanska unija za zaščito dece, dravska banovinska sekcija, sledečo resolucijo : Banovinska sekcija Jugoslovanske unije za zaščito dece v Ljubljani smatra ustanovitev posvetovalnice in z njo združenega doma za noseče v Ljubljani za izredno nujno potrebno socialno-zdravstveno zahtevo. Ker je ta zavod za Izubijano najbolj potreben in ker bo od njega imelo največ koristi prebivalstvo mesta Ljubljane, naj bi mestna občina ljubljanska kot iniciator storila Vse korake, da se s sodelovanjem drugih intere-siranih oblasti in ustanov realizira. Dr. B. DragaL Pomoč novorojenčku in dojenčku. III. prenovljena, izpopolnjena in popolnoma sodobno iirejena izdaja. Založila in natisnila Jugoslovanska knjigama v I.jubljani. Strani 224, slik 108, cena 24 din. Naš znani otroški zdravnik in vodja Doma za zdravstveno zaščito mater in dece nam je že pred desetimi leti dal knjižico s praktičnimi navodili o negi dojenčka. Sedaj je to knjižico predelal in izpopolnil in nastala je knjiga, ki bi jo morala imeti vsaka mlada mati, jo prebrati že med nosečnostjo in jo večkrat prebirati tudi po rojstvu svojega otročička. ,229 Knjižica daje nasvete, za ravnanje noseče žene in praktična navodila glede tega, kaj . naj žena ■ pripravi zase in za otroka že pred porodom in za porod doma. Daje spložcn pregled otrokovega ustroja in njegovega razvoja v prvem letu in nasvete glede vzgoje dojenčka.. Kajti a vzgojo otroka je treba brezpogojno začeti v prvih dneh in tednih. Kar se taki-at zamudi, je trelja pozneje z veliko muko zase in za otroka izsiliti s Strogostjo in jezo. .. . Obširen sestavek govori o nedonožčkili in o tem, kako jih ohraniino pri življenju. Zelo Obžimo je poglavje o otrokovi prehrani.. Važen je posebno del o umetni prehrani. Prepogosto .čitamo in sliširrio o umetni prehrani le ugotovitev, da je nevarna in da morajo matere same dojiti! To je sicer resnično, ker se pa le vedno spet zgodi, da mati iz ,ka-. tcrega koli vzroka ne more. dojiti, pušča tako hitro odpravljanje tega vprašanja matere brez nasveta .ravno taln, kjer je najbolj potreben. Zato moramo biti za obširna in po-, drobna navodila v tej knjigi posebno" hvaležne. Podrobna so tudi navodila glede kopanja in. povijanja, M kažejo zdravnika-praktika. Pri nasvetih glede opreme,- ki je potrebna za otroka, so upoštevane vedno tudi težke ekonomske prilike in. podani nasveti, kako se .da' vse potrebno za otroka poceni narediti. Na koncu je važno poglavje o raznih nalezljivih in nenalezljivih otroških boleznih, kako se jih vai-ujemo in kaj je treba ukreniti. Se preden pride zdravnik. Sledi še nekaj praktičnih nasvetov glede .nege bolnega do-j(mčka: merjenje, temperature, dajanje obkladkov, klistira, itd. Knjižici je dodan «Dnevnik» za dojenčka do enega leta. Po ugotovitvah o porodu sledi za vsak mesec list s tabelo, . koliko jo otrok velik in koliko tehta, ter nekaj tiskanih «splošnih pravil» o razvoju nor- . malnega otroka v tem mesecu. Mati ima izpolniti tabelo in zapisati svoja opazovanja." Tako dobi lep pregled čez otrokovo telesno rast in duševni razvoj ter lahko-ugotovi, ali se otrok pravilno, razvija: Seveda je tabela le .za enega" otroka, a po njenem vzorcu si mati prav lajikb napravi tako. tabelo Za vsakega nadaljnega otroka sama-. . Eno veliko napako ima knjiga, za katero pa pisatelj ne more. Predraga je. Ne "predraga v razmerju s tem, koliko kjijiga takega obsega, podobne vsebine in-.täke opreme pri nas navadno stane, toda predraga v razmerju s -kupno"močjo našega ljudstva. To knjigo bi morala res imeti vsaka mati, tudi revna, re"vna še posebno, ker ima manj prilike, da " se pouči v šoli, pri predavanjih in tečajih: A le preveliko je pri .nas ljudi, ki morajo obračati vsak dinar in še zaslužek ne zadostuje niti za velike, nujne potrebe. In ti ne morejo dati niti.Ö4-din za knjigo, «brez katere bo pač tudi šloi». _ .. Zato ta knjiga ne bi smela biti dražja kot 10 din in prav dobro bi bilo, akp bi se niogla dajati, v večjih količinah tudi zastonj. To se pravi: treba bi bilo kakega sklada, ki bi take in podobne knjige izdajal poceni v velikih nakladah, za mase, in jih razdeljeval. Potem bi šele popolnoma izpolnjevale svojo lepo nalogo. Vsem našim čitateljicam pa knjigo prav toplo priporočamo...........O.G. Fani Milostić: Ultca. Izdanje biblioteke «Znak», .Beograd. «Ulica» Fani Milostič je zbirka črtic, v katerih je avtorica posegla v oni del beograjskega življenja, ki ga površen opazovalec ne vidi, ali pa se ga .sčasoma privadi, da ga sploh več ne opazi in ga ne moti, To-je ži"vljenje mnogih beograjskih otrok, ki ponoči po ulicah-in zakotnih kavarnah prodajajo lačni in .tuberkulozni rože in druge drobnarije ali pa zabavajo goste s petjem. Starši so jim brezposelni, bolni, ali pa jih sploh nimajo več. Tako .so "prepuščeni docela sami sebi in ulica jim daje kruh, jina odpira pogled na življenje in sredi tega življenja ti otroci prezgodaj dozore. Med tem, ko se dekletca premožnejših staršev še igrajo s punčkami, prodaja dekle % ulice kot otrok rože, kot napol otrok pa že sama sebe. Taki sta n. pr. Marija in Ema v črticah Fani Milostičeve. Policija jih sicer preganja in zapira, ko pa pridejo iz zaporov, zopet zanje ni drugega izhoda kot ulica. Dela ni. Pa tudi če bi ga bilo, kdo bo jemal v delo dekle z ulice, ki se nikoli ni imela prilike ničesar naučiti. ■— Fant se ne prostituira. Ko postane prestar, da bi po zakotnih kavarnah prodajal razne brezvredne drobnarije, se. zateče k tatvini, ki je zanj edini izhod iz gladu. ,230 Taka je « Ulica» F. Milostićeve, ki je napisana 7,-izredno toploto in ne Lrež .nadarjenosti. Za tihimi željami otrok z ulice, Id jih opisuje, željami za lepšim in boljžim življenjem, se čuti avtoričin protest proti takemu življenju otrok, ki nikomur ničesar niso storili, a so vendar brez svoje, krivde obsojeni živeti življenje, M ni življenje. Mesto sonca, toplote in ljubezni so ti otroci primorani že v najranejši mladosti.služiti' si kruh, ki je grenak, ponižujoč, nevreden človeka' in sramotni pečat družbe, ki je te male obsodila, na tako življenje. M K Joia Lovrenčič: Legenda o Mariji in pastirici Uršiki. Ljubljana. 1938. Strani 38. Lovrenčičevi legendi o Mariji in, pastii:ici Uržiki tvori podlago zgodovinsko ozadje .0 postanlm cerkve na Sveti gori pri Gorici. Na Skalnici nad Grgarjem se je prikazala . Mali božja ubogi pastirici Uršiki in ji velela, naj skliče ljudi, da ji postavijo tod božji. ■ hram.. Ljudstvo je Uržikp verno pösluäalo, oblast pa jo je dala zapreti^ Trikrat jo je Marija reäla .iz ječe. Šele tedaj so začeli cerkev graditi. Uiršika pa je-medtem zbolela. Njena pobožna molitev ji je vendar izprosila äe toliko-inoči, da je zmogla v novo .cerkev k prvi maši. Nato jo je Marija vzela v hebo. Slovenska literatura imo mnogo legend v vezani in nevezani obliki. Lovrenčičeva je napisana v tekočem ätiristopnem jambu, ki ima v slovenski legendi že tradicijo. (Va-Ijavec!) Pesnitev' je razdeljena na štiri dele, izmed katerih se vsak cepi na več kitic. Lepota pesnitve je v prijfetno poudarjeiiem narodnem slogu, ki ga ne označujejo sarno preprosti domači izrazi, ampak tudi spretno uporabljena ostala svojstva- narodnega pesništva. Pred drugimi legendami pa ima Lovrenčičeva še posebno prednost: Mati božja je na Skalnici nad Grgarjem pred štiri -sto leti nagovorila pastifico v slovenskem jeziku in pesniku, ki je sam begunec iz teh krajev, .zaključek pesnitve ne izzveni samo kot prošnja, da bi njegov rod ohranil nekdanjo vdanost svetogorski Materi božji, ampak • tudi kot prepričevalen klic po narodni svobodi slovenskega ljudstva v zasedenem ozemlju: «Štiri sto let na. Skalnici, še v ta pretežki, bridki čas Marija, rod te naš časti, obrani nas, ohrani nas, štiri sto let v ohilosti da bomo vse do konca dni. delila si mu milosti — Marija, tvoji romarji!» o daj, usliši prošnji' glas, . , . ■ T. S. Kaj se zgodi z otroki, ko zapuste šolo? Š tem vprašanjem se bavita profesor in gospa Jevvkes v svoji Imjigi «The Juvenil Labour Market» (Mladinski delovni trg). Pisatelja sta opazovala življenjsko pot 2000 otrok, ki so leta 1936. zapustili šolo v starosti 14 let. Otroci so bili iz petUi niest Lancashire-a. Glavne ugotovitve so sledeče: 6% otrok je bilo zaposlenih, že preden so zapustili šolo. Delovni čas je bil 10 do 13)/^ ur na teden, mezde med 3 s, 3 s 3 d in 4 s 6 d. (s = šiling, d = penny; Penny je nekako en di-- .nar, šiling je 12 penijev. Po tem. hi izgledale mezde po naših razmerah dosti idsoko, treba pa je upoštevati, da je življenje vohče v Angliji nekako še enlürat tako drago kakor pri nas..) 2. Po zdravniškem pregledu je bila skoraj petina , otrok na en ali drug način bolehna in sicer je imela nekako polovica slabe oči in skoraj ■ tretjina je bila podhranjenih. Tudi .taki, ki so jih na zdravniškem pregledu še označili za zdrave,- so kmalu po zapustitvi šole resno oboleli. 3. Otroci so bili po večini zaposleni v majhni trgovini in kot hišni uslužbenci. Tekom dveh let je. število dečkov zaposlenih v trgovini padlo, nekaj zato, ker so našli boljše poklice, deloma zato, ker so bili s 15 ali .16 leti odpuščeni kot prestari. .4. Kljub temu, da so se šole trudile, dajati otrokom nasvete za poznejši poklic, je v najboljšem primeru nekaj več kot polovica otrok šla v nasvelovani poklic. 5. Delovni pogoji so bili v večini primerov slabi. Otroci so morali delati, prekomerno dolgo za slabo plačo, časih protizakonito tudi ponoči. 6. NajhujJi je. položaj na^ darjenih otrok, ki jih učitelji odpuste z najlepšimi spričevali in v nadi, da bodo mogli postati,koristni delavci, ki pa ostanejo mesece in leta nezaposleni ali pa opravljajo naj-teija in najslabše plačana dela. Neka deklica, četrta v svojem razredu, je delala po dveh ■ - - 231 letih kot služkinja 70 ur na teden za 8 Šilingov. De£ek, ki je bil drugi v svojem razredu, je bil 15 mesecev nezaposlen in potem naäel delo kot delavec v steklarni za 8 in pol äi^ linga. 7, Otroci so mnogo menjavali službe. Pogoste so službe, kjer vzamejo majhne otroke za nizko plačo, kakor hitro pa bi jim morali plaSo povišati, jih odpuste. Pogosto je bilo spreminjanje tudi posledica otrokove želje, da uide neznosnim delovnim prilikam. Le redka je bila posledica menjave boljša služba. 8. Nezaposlenost je velika, posebno v nekaterih krajih, kjer industrije ne vzamejo mnogo mladega delavstva, a so porodne številke visoke. 9. Mezde so bile povprek 9 šilingov tedensko v 14. in 15. letu, pozneje okrog 12 šilingov. Razlika med mezdami je bila zelo velika in videti je, da so delodajalci pogosto izrabljali mladega človeka, M navadno ne uživa zaščite strokovne organziacije. Ne bi tako obširno poročala o tej knjigi, ako ne bi mislila, da bi podobna preiskava naših razmer mogla mnogo koristili. Po vseh raztresenih poročilih o vajeniškem vprašanju pri nas se je bati, da so razmere pri nas še slabše. Vsestranski, sistematični pregled te vrste, kakor ga podaja ta knjiga, bi lahko služil za podlago temeljnemu delu za izboljšanje. Obzornik Grozdni teden. ^ Agilna Zveza gospodinj v Ljubljani je priredila letos takozvani «grozdni teden», ki jc za naše kraje vsekakor novost. — Akcija je bila zamišljena tako, da nakupi društvo Zveza gospodinj direktno pri vinogradnikih grozdje in ga razproda v mestih in tudi po deželi po nizki ceni. Zamisel sama je zelo dobra. Treba je tu smotreno organizirati nakup in prodajo. Grozdje je bilo nakupljeno v Beli Krajini in deloma tudi v Slovenskih goricah. Plačevala je Zveza grozdje kmetu in vinogradniku po din 2.—, največ din 2.25 za kg, prodajalo se je grozdje v količini od 10 kg po din 5.—, na drobno po din 4.— kg. Grozdno akcijo naših gospodinj kar najiskrenoje pozdravljamo. Predvsem jo pozdravljamo iz sledečih razlogov: Kmet in vinogradnik dobita za sveže grozdje razmeroma, lep denar, ki jim bo zdaj pred zimo prav hudo potreben. — Naš lanet in vinogradnik se naučita prodaji svežega grozdja, ki je do sedaj pri nas le slabo ali nič organizirana in ni v navadi. Prodaja sadja, grozdja, bi bila lahko eden najučinkovitejših donosov naših vinorodnih krajev, ki so po večini pasivni. — S tem, da se prodaja zrelo sadje, ostane manj sadja za vino, ki nima cene in ki zlasti v vinorodnih krajih vse bolj zastruplja ljudstvo ter je vzrok veliki posurovelosti in težkim zločinom. - Dalje pridejo z grozdno akcijo do razmeroma cenenega grozdja širše plasti mestnega prebivalstva, ki si sicer sadja ne morejo v zadostni meri privoščiti. Zlasti bo zadovoljna to pot šolska mladina, liateri so namenile gospodinjo previšek grozdja celo brezplačno. Omenjamo, da se je dala ta misel uresničiti in izvesti v tem obsegu in pod temi pogoji seveda le, ker so .šla akciji na roko tudi oblastva (z odpisanjem trošarinskih taks). Koristnemu in nesebičnemu delu Zveze gospodinj želimo čim več uspeha! Poklicna žena v Italiji. Italijanska vlada vedno bolj vestno izvaja svojo populacijsko politiko. Izdala je v zadnjem času stroge ukrepe za vse svoje državljane. Tako je nkazala, da se morajo vsi moški v državnih službah poročiti do 50. leta (v nižjih službah celo do 26. leta), sicer ne hodo v službi sploh več napredovali. — Ker na ta način računajo, da bo preskrbljeno tudi veliko Število žen v družinskih gospodinjstvih, je hkrati vlada izdala ukaz, da v posameznih resorih ne sme biti v državnih službah več kot osem odstotkov žen. Žena na Finskem. Kakor znano so severno evropske države dale ženi največjo svobodo in so jo priznale kot moškega v vseh ozirih popolnoma enakopravno. Po uradih na Finskem srečaš v vseh, tudi najvišjih službah celo vrsto žen, ki resno in odgovorno vrše svoje delo. — Finski parlament .šteje tudi 20 ženskih poslancev, kar je gotovo znak velike politične zrelosti finskega naroda. ,232 Pletete? KTačkate? Predno kupite volno, oglejte si najnovejše proizvode tvrdke VI. TeokaroTić t Ljubljam, Gradišče 4 ]\'ove volne konkurirajo z inozemskimi y kakovosti in barvi, kt je zajamčeno stalna. Tani dobite tudi veliko izbiro prvovrstnega blaga za moške obleke in plašče, ki prav tako tekmuje z inozemskimi izdelki v kvaliteti in ceni .tcHiilca, zakaj ne pazit» bolj pri pranju, glejte, kako se raztrga perilo I" Gospa, stara sem postalo ob delu .. ker kupujete slabo milo .. Terpentinovo milo Zlatorog je komaj dräije, toda koliko izdatnejše jel Njegovo gosta bela pena pere prizanesljivo in perilo traja na leta. Lepoi duhti, mehko voljno je .. iisto ^^'terpentinovo MIIO ^"Ztatcrc^ Mlade matere, ki pripravljate perilo za svojega novorojenčka, naročite si pri nas polo s 25 modeli in kroji za vse perilo, ki ga potrebuje novorojenček * TL naročilom pošljite din —, lahko tudi v znamkah Dekliško^^erilo Drobna knjižica 1 velilio Tsebine modeli in kroji za deklice od 12—18 let. Posebno bogate priloge z risbami za vezenine, ki so uporabne tudi za okras otroških obleke in predpasnikov. Cena Din 6.—. Denar je poslati z naročilom vred Platno, šifoii, inlet za posteljnino, prešite in volnene ■^^■■■■■■■HM odeje, vsake vrste namizne garniture, brisače, kuhinjske krpe, vsake vrste blaga za osebno perilo, vse prvovrstno in po zmernih cenah, dobite pri tvrdki ROBERT GOLI v LJubljani, šelenburgova ulica 3