Ob koncu tedna bo prevladovalo oblačno vreme, predvsem v nedeljo bodo občasne padavine. Drugega kroga volitev ne bo Predsednik države znova Milan Kučan V nedeljo smo Slovenci volili predsednika države. Uradni rezultati bodo sicer znani šele v torek, vendar je že na osnovi neuradnih rezultatov jasno, da drugega kroga volitev ne bo, saj je dobil dosedanji predsednik Milan Kučan potrebno večino glasov. Zanj je glasovalo več kot pol milijona volilcev, po neuradnih podatkih pa je zbral 55,75 odstotka glasov. Sledi mu Janez Podobnik z 18,33 odstotka, na tretjem mestu je dr. Jože Bernik (9,30), na četrtem mag. Marjan Cerar (7,07), petem Marjan Poljšak (3,22), na šestem Tone Peršak (3,08), sedmem dr. Bogomir Kovač (2,70) in na zadnjem mestu Franc Miklavčič z 0,55 odstotka glasov. Tokratnih volitev se je udeležilo 68 odstotkov volilcev. Dalje na 2. strani. ISSN 0350-5561 220 let šole v Šoštanju Pod takim naslovom bo danes, v četrtek, 27. novembra, potekala osrednja prireditev, ki jo pripravlja osnova šola Bibe Roec-ka. Ob 14.30 bo za starše učencev na šoli potekal dan odprtih vrat, ob 16.30 pa bodo v Kulturnem domu začeli slovesnost, kjer bo zbrane nagovoril župan Šoštanja dr. Bogdan Menih, spregovorila ravnateljica Vida Rudnik, učenci pa pripravljajo kulturi program, iz katerega boste lahko zvedeli veliko o stari šoli, o šoli med vojno in po njej ter o sodobni šoli, taki, kot je danes. Reportažo z osnovne šole Biba Roecka objavljamo na 13. strani. ■ mkp, foto: vos Luče ob Savinji Popravilo, četudi brez denarja Velika in nevarna poškodba na regionalni cesti med Lučami in Solčavo zaenkrat še »sameva,« vse pa kaže, da ob zelo možnih nadalnjih poškodbah Solčavsko z Logarsko dolino preko zime vendarle ne bo odrezano od sveta, projekt za popravilo je izdelan, dela bodo vredna 8 milijonov tolarjev, ki pa jih razumljivo konec leta ni nikjer. Besedo o denarju naj bi izrekla Direkcija za ceste Republike Slovenije v torek. Ob vseh neugodnostih je le ugodno dejstvo, da je izvajalec pripravljen dela opraviti tudi, če trenutno de-naija ne bo, potrebuje le zagotovilo, da sredstva prihodnje leto bodo. Torej, cesta bo popravljena! mjp Milan Cajner, direktor GG Nazarje »Cerkev tudi moralno ni upravičena do vračila v naravi« Stran 5. nama Nam - kdor tšfe, ta naj^P) Podjetje Glin K&M Nazarje Ža 120 milijonov naložb V nazarskem podjetju Glin K&M so v letošnjem letu za naložbe namenili 120 milijonov tolarjev. Z njimi so pridobili 1500 kvadratnih metrov novih proizvodnih prostorov, novo strojno, računalniško in telefonsko opremo. Zares lep dosežek bodo z otvoritvijo obeležili jutri, v petek, ob 12.uri, pozno popoldne pa bo pridobitvi primerno na vrsti še srečanje vseh zaposlenih. mjp M A R I B O R Sneg, kije zapadel v nedeljo, je razveselil predvsem najmlajše. Teh to, da je bil moker in da je povzročil precej nevšečnosti voznikom ter pešcem, ni zanimalo. Fantič na fotografiji je naprej preveril, če res drži, da ta sneg še ni pravi. Nikakor ni mogel razumeti, da je tudi pri snegu tako kot drugje, da je eden lahko pravi, drugi pa ne. Do začetka koledarske zime, ki bo prinesla pravi sneg, pa ni več daleč. ■ Posnetek: S. Vovk .d. ZAVAROVALNICA PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086 9770350556014 Drugega kroga predsedniških volitev ne bo Kako so volili v Šaleški dolini Prvo srečanje lokalnih časopisov Slovenije Proti povečanemu davku na časopise 27. novembra 1997 V petek in soboto, 14. in 15. novembra, so se v Rogaški Slatini na prvem srečanju zbrali predstavniki 18 slovenskih lokalnih časopisov, gostitelj pa so bile Rogaške novice. V soboto sta se srečanja udeležila tudi predsednik Društva novinarjev Slovenije Branko Maksimovič in direktorica Instituta za raziskovanje medijev Mediana Janja Božič - Marolt. Direktorica Mediane je povedala, da še vedno nimajo popolnega seznama lokalnih časopisov, po trenutno zbranih podatkih pa jih v Sloveniji izhaja 59 v skupni nakladi 130.000 izvodov. Največ časopisov izdajajo zasebniki in občine, tri krajevne skupnosti, enega pa izdaja društvo. »Poplava lokalnih časopisov se je začela po letu 1990, v zadnjih dveh letih pa lahko že govorimo o stagnaciji,« je povedala Janja Božič - Marolt. Največ lokalnih časopisov izhaja na 14 dni, le štirje so tedniki, nekateri pa izhajajo mesečno ali redkeje. Različne so tudi cene in naklade. Dvanajst jih izhaja v nakladi 2.000 izvodov, štirje celo do 20.000. Cena slednjih je od 250 do 500 tolarjev, največ pa jih je brezplačnih. Branko Maksimovič je spregovoril o novinarski etiki in pomenu lokalne informacije. Posebej je poudaril uskladitev vlade za spremembo kazenskega zako- Mladi na To je nosilna tema letošnjega tedna slovenske Ka-ritas, ki poteka od 23. do 30. novembra. Poleg pomoči potrebnemu sočloveku v stiski namenjajo v teh dneh aktivisti Karitas še posebno pozornost mladim, ki so se iz najrazličnejših razlogov znašli na stranpoteh. Ob tej priložnosti bodo pripravili predavanja, srečanja, okrogle mize, kjer bodo med drugim spregovorili tudi o veselju, upanju in ljubezni kot treh temeljih, ki človeka vodijo ter usmerjajo v življenju. Veliko soljudi zaradi socialne stiske namreč izgubi upanje v boljšo prihodnost. Dobrota in pozornost do pomoči potrebnih sta gotovo med najprimernejšimi spodbudami pri lažjem premagovanju težav. Tudi letos bodo nekoliko obširneje seznanili javnost s svojim delom, s potrebami, ki jih imajo, da lahko pomagajo tistim, ki potrkajo na njihova vrata. Višek aktivnosti v tem tednu pa je bil gotovo včerajšnji dobrodelni koncert Klic dobrote v Celju. Že sedem let se vključuje v prizadevanja pri lajšanju življenjskih stisk tudi Karitas šaleške de-kanije. Jožica Pogorevc, vodja te Karitas, nam je povedala, da beguncev, ki so v minulih letih pogosto trkali na njihova vrata, nimajo več, tako da pomagajo predvsem domačim občanom. Največ je med njimi brezposelnih, družin z najnižjimi dohodki ali družin z več otroki, pomaga- nika, po kateri novinarji naj ne bi bili več kazensko odgovorni za objavo uradne ali vojaške skrivnosti, če s tem ni ogrožena država. »To ni darilo novinarjem,« je opozoril in dodal, da je sedanji kazenski zakonik v nasprotju z ustavo, ki zagotavlja svobodo tiska. V razpravi so sodelujoči največ govorili o vplivu lokalne politike in politikov na vsebino časopisov. Posebej so omenili vprašanje objektivnosti in neodvisnosti novinarjev tistih časopisov, ki jih (so)financirajo občine. Udeleženci so se dogovorili za nadaljevanje takšnih srečanj in za skupne marketinške akcije, zavzemali pa se bodo tudi za znižanje načrtovanega 20 - odstotnega davka za časopise. Osnovni nameni združenja slovenskih lokalnih časopisov so: skupni nastopi pri določenih marketinških potezah, skupni tržni prijemi, skupni in enotni nastop do državne oblasti in občasna skupna priloga. Udeleženci srečanja v Rogaški Slatini so naslovili predlagateljem zakona o prometnem davku poziv, da za časopise naj ne bi veljal 20 - odstotni prometni davek in da bi davek na avtorski honorar ostal v sedanji višini. Imenovali so še odbor za pripravo drugega srečanja lokalnih časopisov, katerega organizator bo časopis Primorski utrip v Portorožu. razpotju jo tudi študentom brez štipendije, staršem s prizadetimi otroki. Ne odrečejo pa pomoči tudi tistim, ki jih poiščejo ob raznih nesrečah oziroma v izrednih razmerah. "Dela nam ne bo zmanjkalo, če bo le materiala dovolj. Vedno več je med nami namreč pomoči potrebnih soljudi. Na mesec se na sedežu naše Karitas na Šmarški 1 v Velenju v povprečju oglasi 120 občanov." Prav jim pride vse: oblačila, hrana in tudi denarni prispevki. Po besedah Pogorevčeve so med nami še ljudje, ki razumejo stisko sočloveka in mu pomagajo. V zadnjem času manj s hrano in denarjem, z rabljenimi oblačili pa so kar radodarni. "Hrane nimamo vedno dovolj za vse potrebe, delimo toliko, kolikor imamo. Pri tem nam pomaga tudi Škofijska Karitas Maribor. Zato se seveda nadejamo, da se bodo ljudje tudi v tem tednu množično odzvali klicu na pomoč in po svojih zmožnostih darovali. Kar nekaj ljudi je opravilo dobro delo v lanski akciji in v tem tednu napolnilo naše skladišče s približno 1000 kg hrane, precej oblačili, tudi kar nekaj denarja smo dobili." Vsem, ki bodo odprli dlan in ponudili roko, jo bodo pri Karitas z veseljem sprejeli. Darovano hrano, obleko in denar bodo zbirali na sedežu Karitas šaleške de-kanije v Velenju, hrano na vseh župniščih v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, denar pa tudi na žiroračunu št: 52800 -620 - 37 - 400- 82710 -137070/90. Slednjega bomo porabili predvsem za nakup hrane. Na sedežu Karitas na Šmarški 1 v Velenju so vsako sredo od 16.30 do 17.30 ure, po potrebi pa so aktivistke ljudem na voljo tudi dalj časa. Utp Nadaljevanje s 1. strani V sedmem volilnem okraju, ki zavzema predvsem krajevne skupnosti mestne občine Velenje, je od 16.043 volilnih upravičencev glasovalo 11.371 volil-cev, kar pomeni, daje bila volilna udeležba 70,88 odstotna. Največ glasov je dobil Milan Kučan - 64,27 odstotka. Sledili so mu: Marjan Podobnik 13,92, dr .Jože Bernik 6,25, mag.Maijan Cerar 6,12, dr. Bogomir Kovač 3,25, Anton Peršak 3,22, Marjan Poljšak 2,41 in Franc Mi-klavčič 0,55 odstotka glasov. Milan Kučan je dobil na večini volišč v sedmem volilnem okraju več kot polovico glasov, največ, kar 76,63 odstotka, na volišču na Gorici v prostorih hišnega sveta Goriška 59. Manj kot polovico glasov (od 41,33^ do 48,65) je dobil na voliščih v Šentilju, Bevčah in Cirkovcah. Drugouvrščeni Janez Podobnik je dobil največ glasov na volišču v Škalah ( 30,74 odstotka) in v Šentilju (30,10 odstotka). V osmem volilnem okraju so Radarji na Menini Zatišje glede postavitve radarjev na Menini je bilo seveda navidezno in je trajalo kar (pre)dolgo, odvisno seveda od zornega kota gledanja na to kočljivo zadevo. Državni mlini so v tem »zatišju« mleli naprej in vsaj dva ministra sta pred nedavnim na televiziji jasno povedala, da radar bo. Ne dva, kot je bilo sprva predvideno, ampak »samo« mobilni vojaški, ki bo služil tudi civilnim potrebam. V tem smislu se pogovarjajo tudi v Državnem zboru RS, ljudem v Zadrečki in glasovali krajani občin Šoštanj in Šmartno ob Paki ter krajevnih skupnosti Desni breg, Pesje in Staro Velenje mestne občine Velenje. Od skupaj 16.313 volilnih upravičencev jih je na volišča prišlo 11.583, udeležba je bila tako 71-odstotna. Tudi v tem volilnem okraju je dobil največ glasov Milan Kučan - 53,60 odstotka. Sledili so mu: Janez Podobnik z 21,26, dr.Jože Bernik z 9,44, mag. Marjan Cerar 6,65, Anton Peršak 3,24, dr. Bogomir Kovač 3,02, Marjan Poljšak 2,36 in Franc Miklavčič z 0,43 odstotka glasov. V osmem volilnem okraju je dobil Kučan največ glasov v krajevni skupnosti Velenje Desni breg, na volišču v Osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda (73,16 odstotka), manj kot polovico glasov (od 22,54 do 49,72 odstotka) pa je dobil v Zavodnjah, Belih Vodah, Topolšici, Paški vasi, Rav-nah^ Lokovici, Skornem-Florja-nu, Šmartnem ob Paki, Plešivcu, Šentvidu, Gaberkah in v Pod- Zgornji Savinjski dolini pa seveda nihče ne pove ničesar. »Država bi ljudem končno in enkrat za vselej morala povedati, kaj se dogaja in kaj se bo zgodilo. Naj jasno pove, če bo radar gradila ali ga ne bo. V predvolilnem boju so voditelji strank, posebej SLS, prav na Menini planini ljudem odločno zagotavljali, da radarja na planini ne bo, ko bodo na oblasti. Sedaj tam so, vendar kaže, da so v slabem letu dni že pozabili na to. Treba jih bo torej spomniti na vsa zagotovila kraju-Kavčah. Janez Podobnik, drugouvrščeni v tem volilnem okraju, je dobil največ glasov v Belih Vodah (57,79) in v Zavodnjah (52,60 odstotka). Največjo volilno udeležbo so zabeležili na volišču v Šentvidu pri Zavodnjah (91,18) in v Belih Vodah (90,06), najslabše pa so se volitev udeležili krajani mestne četrti Levi breg v Velenju (62,19 odstotka). ■ M. Zakošek Tako pa v Zgornji Savinjski dolini Na 34 voliščih volilnega okraja za pet zgornjesavinjskih in zadrečkih občin se je nedeljskih volitev udeležilo 8.994 od 12.887 volilnih upravičencev, kar je pomenilo 69,79 odstotno udeležba V ponedeljek so prejeli še 25 glasovnic po pošti, kar in obljube, naj jih uresničijo ali naj povedo drugo resnico. S tem bi se tudi občinski sveti in župani znebili pritiskov občanov in širše javnosti, ker smo za vse skupaj še najmanj krivi in tudi slučajno ne moremo vplivati na to, ali radar bo ali ne bo. Na vso nesrečo kaže, da radar bo. Temu v prid gre dejstvo, da je ministrstvo za obrambo v državnem proračunu za letošnje leto pod postavko »radar na Menini« predlagalo lep znesek, še večji je zapisan v predlogu proračuna za prihod- je odstotek udeležbe dvignilo na 69,99, razmerja med posameznimi kandidati pa so se spremenila le v stotinkah odsto-ka. Skoraj nobenih sprememb ne bo tudi po petkovem štetju glasov iz tujine, saj so jih v tem volilnem okraju upravičencem poslali le 7. Najnižja udeležba v nedeljo na posameznih voliščih je bila 53,95, najvišja pa na volišču v Šmihelu nad Mozirjem, kjer seje izreklo 95,29 volilnih upravičencev. Za ta volilni okraj je morda značilna razmeroma majhna razlika med Milanom Kučanom in Janezom Podobnikom. Za mila-na Kučana se je izreklo 37,37 in za Janeza Podobnika 33,92 odstotka volilcev, nadalnji vrstni red pa je bil: Jože Bernik 11,14, Marjan Cerar 9,27, Tone Peršak 3,19, Marjan Poljšak 2,82, Bogomir Kovač 1,87 in Franc Miklavčič 0,41 odstotka. mjp nje leto. Jasno morajo povedati, da je to politična odločitev, da je razrešljiva samo na državni ravni, torej sta na potezi koalicijski stranki. Kateri sta, je vsakomur jasno, kot je vsem jasno, kdo je na Menini toliko obljubljal in zagotavljal. Na potezi so torej poslanci SLS s politiko vred,« pravi gornjegrajski župan Toni Rifelj, o nadaljnjih potezah pa bo na jutrišnji (petek) redni seji razpravljal tudi občinski svet. Ujp Pripomočki za telefoniranje namenjeni naglušnim VELENJE - Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih ima med člani, vseh je preko 500, dobri dve tretjini naglušnih ljudi. Mnogi med njimi kljub temu, da imajo slušni aparat zelo težko telefonirajo, gledajo televizijo, da pri tem glasnost ne bi bila moteča za druge. Zato so se v društvu odločili, da naglušnim članom predstavijo pripomočke, ki jih je naprej za lastno uporabo razvil in jih patentiral naglušni član celjskega društva Milan Zupane. Razvil je ojačevalec za telefon in indukcijsko zanko, ki jo naglušni lahko uporablja pri gledanju televizije. V Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje so vsem zainteresiranim za oba pripomočka pripravljeni povedati še več, zato jih vabijo, da se oglasijo ali pa jih pokličejo po telefonu 861-387, kjer jih bodo seznanili z vsemi potrebnimi podatki in napotki. Gibanje Mladi raziskovalci VELENJE - V teh dneh je izšel že 15. razpis gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Kot je povedala socialna delavka na Šolskem centru Velenje Irena Pilih, ki vsa ta leta koordinira delo, spodbuja mlade k vključitvi vanj, lahko tudi letos v njem sodelujejo osnovnošolci, dijaki srednjih šol, študentje in drugi mladi s stalnim bivališčem na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ali s sedežem šole v omenjenih občinah. Tematska področja so neomejena. Novost letošnjega je predstavitev nalog, ki ne bodo v celoti izdelane po metodah znanstveno-raziskovalnega dela. Tako kot lani bodo avtorji svoje naloge javno predstavili v mesecu maju 1998, najboljši pa bodo zanje prejeli tudi nagrade. Predprijave za 15. gibanje bodo zbirali na Šolskem centru Velenje do 12. decembra letos, glavno prijavo bo potrebno oddati do 7. marca prihodnje leto, rok za oddajo nalog pa bo 24. april 1998. ■ tp Naša naveza je močno popustila Naj naslov koga ne zavede! Z njim ne mislim, da je popustilo prizadevanje za ustanovitev nove regije, Savinjsko-šaleške. Res je sicer, da tudi Sašina oblačila ponekod malo pokajo, resneje naj ne bi bilo. S tem, da popušča naveza, sem mislil na žalostno dejstvo, da je narasla Savinja skorajda odščipnila zgornji del Zgornje Savinjske doline od ostalega sveta. Ta konec Slovenije je namreč z ostalimi povezan le z eno cesto. Čeprav je tudi ta slaba, vsaj je. Visokogorska cesta proti slovenski Koroški je le pogojno prevozna, proti avstrijski Koroški pa še vedno zaprta. O tem, kdaj bodo Pavličevo sedlo odprli tudi za promet z motornimi vozili in bi ne služil le turističnemu povezovanju, ampak bi ljudem v tem koncu pomenil tudi "izhod v sili", je bilo izrečenih že veliko besed, obljub, tudi popitega precej kozarcev vina. Pa se na sosednji strani še vedno zatika. In če se bodo medsosedski odnosi še slabšali, se lahko zatika še bolj. In medtem ko so se nekateri po Ljubljani vsaj praskali po glavi, kako čim hitreje popraviti luknji pri Igli in kje za to najti denar, je bila vendarle, ob volitvah seveda, glavna tema slovenskih pogovorov zategovanje pasu. Nekaterim podjetnikom ne gre v račun, kako naj bi več privarčevali, če pa jim bodo zategovali pas in jim privijali davčni vijak. A je že tako, da je vse naravnano v to, da bi čimbolj napolnili proračunsko luknjo. Ob tem se manj-sprašujejo, kako je ta luknja nastala, bolj, kje in komu vzeti, da bo državna malha malo debelejša. Ob tem se mnogi bojijo, da se bo tudi tokrat zgodilo, da bodo vzeli tam in tistim, kjer to najlaže storijo, pri enih pa bo šel ta kelih spet mimo. To je pač že uveljavljen način dela. Toda ob tem, ko nekateri pravijo, da se ponavlja vedno ena in ista pesem, da tudi politiki ponavljajo vedno eno in isto, so vsaj mladi rekli, da je dovolj piflanja, učenja na pamet. Gimnazijci so ob celjskem pretresanju učnih načrtov predlagali veliko rešitev, ki bi to šolanje vendarle spremenilo. Pravijo, da bi lahko tudi z manjšo obremenjenostjo dosegli dobre rezultate. Manj naj bi bilo tudi nezaupanja, več pa pogovorov. Tudi mladi pač spoznavajo, da se znamo Slovenci le še malo pogovarjati. Tako, normalno. Brez stalnega zviševanja glasu. Nekateri primeri tudi kažejo, da se ne znamo kaj dosti pogovarjati s sosedi. Ne s tistimi, ki želijo, da zdaj mi popravljamo vojne in povojne krivice, ne z drugimi, s katerimi si delimo skupno jedrsko pogačo. O tem reševanju je toliko zapletov, da je pri tem več visoke napetosti, kot je tista, ki iz elektrarne prihaja. Res pa je, da je slednja mnogo koristnejša. Zaradi takih nezmožnosti dobrega, a odločnega dogovarjanja po svoje tudi popušča naša naveza s sosedami. m (k) Od 24. do 30. novembra - teden Karitas Naj država končno reče bobu bob . jV_i\ r r:__r| Z zasedanja sveta mestne občine Velenje Konec zapletov na stanovanjskem področju? Torkovo zasedanje sveta mestne občine Velenje je bilo znova burno, ton pa mu je dajal Franc Sever, kije bil nenehno za govorniškim odrom. Zagotovo pri vsaki točki vsaj trikrat! Dokazal pa je, da se ne da kar tako odpraviti, saj je po nekajmesečnih dreganjih na področje stanovanjskega sklada dosegel, da je bilo večini svetnikov te teme dovolj in so tokrat zahtevali, da se zadeve razjasnijo. Ob takšnem tempu seveda ni bilo za pričakovati, da se bodo svetniki uspeli prebiti skozi vseh Statuta niso dopolnili Še z 28. seje je ostal osnutek sprememb in dopolnitev statuta mestne občine Velenje. To točko pa so na predlog komisije za pripravo statuta občine, poslovnika sveta in pravna vprašanja umaknili. Ta je umik predlagala, ker je ta temeljni občinski dokument potrebno dopolniti in ga uskladiti še z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi. Kako bo organizirana občinska uprava ? Ob predlaganem osnutku odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave so se znova lomila kopja. S tem dokumentom predlaga župan Srečko Meh oblikovanje petih uradov (urad župana, urad za gospodarske javne službe, urad za negospodarske javne službe, urad za okolje in prostor ter urad za finance) ter medobčinske direkcije za javne gospodarske dejavnosti. Sprejem tega odloka je po njegovem nujen, saj drugače ne more zadovoljivo opraviti naloženega dela. Franc Sever (nestrankarski), Tone De Costa (SDS), Ivan Kralj (SKD), Marko Jeraj (SLS) so ostro naprotovali zaposlovanju v občinski upravi in menili, da naj bi ta potrebne strokovnjake iskala v zunanjih institucijah. Vsi svetniki iz vrst krščanske in ljudske demokracije ter republikanca so bili tudi proti osnutku omenjenega odloka, ki pa je bil vseeno potrjen s 15. glasovi (13 jih je bilo proti). To je seveda slaba popotnica temu aktu, ki ga bo treba še dograditi, da bo sprejemljiv tudi za druge. Predlog se namreč sprejema z dvotretjinsko večino. Taksa za gramoz V osnutku so na torkovem zasedanju svetniki potrdili tudi odlok o taksi za obremenjevanje okolja zaradi izkopavanja gramoza. V občini je možno odkopati letno okoli 500.000 kubičnih metrov gramoza, desetino vrednosti od prodaje pa naj bi bil odslej ekološki davek, ki bi ga v celoti namenili v okolje, kjer je kamnolom. Na ta na- 23 na dnevni red zapisanih zadev in tako je tudi bilo. Pri Severjevem predlogu odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada se je že tako zapletlo, da so sejo prekinili in pustili nerazrešenih še sedem zadev. Med njimi so vsekakor najpomembnejši osnutki odlokov, s katerimi naj bi določili pogoje za podeljevanje koncesij za dejavnosti s področja ravnanja z odpadki, urejanja in vzdrževanja javnih prometnih površin, javne snage, čiščenja javnih površin in izobešanja zastav. čin bi zbrali okoli 50 milijonov tolarjev. Zapleti okoli stanovanjskega sklada Vse, kar smo zapisali doslej, so bile točke, ki so jih imeli na dolgu še z 28. zasedanja. Pri sprejemanju dnevnega reda naslednje seje pa seje zataknilo in to predvsem na temo stanovanjskega sklada. Franc Sever je namreč predlagal, da uvrstijo na dnevni red sklep o tem, da so vsi sklepi, ki jih je na zadnji seji sprejel upravni odbor stanovanjskega sklada, neveljavni in to zato, ker 16. člen statuta tega sklada ni zakonit. Takoj zatem je Igor Centrih (Zeleni) predlagal, da umaknejo dve točki, in sicer imenovanje člana nadzornega odbora stanovanjskega sklada ter predlog odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada (Severjeva varianta) in se namesto tega pripravi nova točka, ki bo razrešila omenjeno problematiko. Nobeden od teh predlogov ni bil sprejet. Za tretjega člana nadzornega odbora Stanovanjskega sklada mestne občine Velenje so imenovali Igorja Cen-triha. Severjevega predloga odloka o ustanovitvi Stanovanjskega sklada mestne občine Velenje niso umaknili. Franc Sever je pri obravnavi vztrajal z argumentom, da bo s tem odlokom zagotovljeno stanovanjskemu področju zakonito delovanje, župan pa je menil, daje ta sprejem nesmiseln, saj ima občina veljaven odlok o delovanju stanovanjskega sklada, prav tako pa so pripravljene že spremembe, ki še niso v obravnavi, zato ker na isti seji ni mogoče obravnavati dveh odlokov za stanovanjsko področje. Proti pa je bil tudi zaradi tega, ker bi sprejem Severjevega predloga odloka pomenil, da bi delovanje obstoječega sklada zamrlo, da občina tako dolgo, dokler ne bi registrirali novega, na tem področju ne bi mogla delovati. Nesprejemljivo pa mu je bilo tudi to, da bi bil v bodoče ta sklad profitna organizacija. Znova so se vrstila sumniče-nja in nekateri svetniki (naprej Karli Stropnik, nato Pankrac Semečnik in vsi iz vrst Združene liste) so zahtevali, da se te zadeve celovito razčistijo in so predlagali poslovniški sklep, da o zadevi ne bi glasovali, am- pak pridobili do naslednje seje dodatne informacije. Predlagatelj se s tem ni strinjal, prav tako pa je tudi večina iz vrst krščanske in ljudske demokracije zahtevala glasovanje. Preverjanje sklepčnosti pred glasovanjem (prijavili se seveda niso tisti, ki niso želeli glasovati), je pokazalo, da zasedanje ni več sklepčno. Zato ga ni bilo, s tem pa se je zasedanje tudi končalo. Upamo lahko, da pomeni ta zaplet tudi končno od-motavanje klopčiča ugibanj in sumničenj, ki že nekaj mesecev letijo na področje stanovanjskega sklada in hromijo aktivnosti, katerih končni rezultat pa so mnogim predvsem težko pričakovana nova stanovanja. Zahtevali višjo ceno V obravnavo so dobili svetniki tudi sklep o odprodaji zemljišča Dinosu. Prodali naj bi ga po ceni 95,61 DEM za kvadratni meter. Na pobudo Franca Severja, podprl pa gaje tudi Herman Arlič, so sprejeli sklep, da mora biti ta cena bistveno višja, in sicer 150 DEM za kvadratni meter. Financirali bodo učilnice v Glasbeni šoli Svetniki so na torkovem zasedanju sprejeli sklep, da bodo sredstva, ki jih bo kot dogovorjeni delež za sofinanciranje zagotavljanja ustreznih prostorskih pogojev na osnovnih šolah prejela mestna občina Velenje od ministrstva za šolstvo in šport, namenili za izgradnjo in opremo novih učilnic v glasbeni šoli. Ob tem so se obvezali tudi, da sebodo pri zagotavljanju pogojev za izvajanje programov devetletne osnovne šole upoštevali obstoječi šolski objekti in da bodo nadaljni razvoj osnovnega šolstva temeljil na gospodarni in funkcionalni izrabi vseh šolskih prostorov. Medobčinska direkcija za javne gospodarske dejavnosti Velenjski svetniki so sprejeli pobudo za ustanovitev medobčinske direkcije gospodarskih javnih služb za območje mestne občine Velenje, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Torej občin, ki imajo tudi skupno ko- /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje DRUGI NE DA! LJUBLJANSKA BANKA SPLOŠNA BANKA VELENJE d. d. NOVA KREDITNA PONUDBA ZA UPOKOJENCE PO NAJNIŽJI CENI DOSLEJ: - kratkoročna in dolgoročna gotovinska posojila z odplačilom do 5 let, - obrestna mera pri kratkoročnih posojilih do enega leta je T + 5,99 % letno, - pri dolgoročnih posojilih od 2 do 5 let se giblje od T + 6,99 % do T + 9,99 % letno, - z gotovino se lahko uveljavljajo popusti pri nakupu blaga ali za plačilo storitev, lahko se tudi uporabi za odplačilo posojil, najetih po manj ugodni obrestni meri, - posojila so na voljo TAKOJ. P0NUDSA VELJA SAMO DO KONCA LETA! Informacije: telefon 063/854-251, interni 249 in 303, fax: 063/859-106. munalno podjetje. Ta direkcija, ki jo bodo ustanovili, če jo bodo podprli tudi svetniki ostalih dveh občin, naj bi bila strokovna institucija, ki bi se ukvarjala z načrtovanjem in nadzorom na področju javnih gospodarskih služb. Sklada stavbnih zemljišč ne bo več Po hitrem postopku so na torkovem zasedanju ukinili sklad stavbnih zemljišč (tako predvideva zakonodaja) in prenesli premoženje, obveznosti in sredstva na mestno občino Velenje. Sklada stavbnih zemljišč tako od novega leta naprej ne bo več. Za 8,8 % dražja stavbna zemljiš-ca Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so za prihodnje leto svetniki povečali za 8,8 odstotka. Z zbranimi sredstvi (okoli 206 milijonov) naj bi izdelali projektno dokumentacijo za parkirišča na Trgu mladosti, poskrbeli za zunanjo ureditev Šaleka, pridobili projektno dokumentacijo s presojo upravičenosti parkirišč pod Titovim trgom, nadaljevali z rekonstrukcijo Kidričeve ceste in poskrbeli za javno razsvetljavo pri Domu učencev. Sprejeli pa so tudi nov odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. ■ Mira Zakošek Gornjegrajski župan Toni Rifelj: »Občina Mozirje ni poštena do ostalih« Precej oguljen izraz o »smetarski vojni« v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini je vendarle dokaj na mestu. Različne bitke se namreč nadaljujejo, zadnja in trenutno v ospredju pa je prepoved odlaganja smeti in odpadkov za mo-zirsko občino na osrednjem odlagališču v Pod-homu. Gornjegrajska občina in njena komunala sta prepoved uveljavili zaradi tega, ker občina Mozirje edina od petih ni poravnala skupno dogovorjenega zneska za sanacijo tega odlagališča. »V občini Mozirje iščejo vedno nove izgovore in se izmikajo plačilu. V Gornjem Gradu bomo vztrajali, dokler obveznosti ne poravnajo, torej je zanje odlagališče še naprej zaprto. Vsekakor takšno ravnanje ni pošteno do ostalih občin, predvsem pa ne do njenih občanov,« pravi župan občine Gornji Grad Toni Rifelj. Sicer občina Gornji Grad in gornjegrajsko komunalno podjetje pripravljata dolgoročno pogodbo za uporabo odlagališča, ki je na njihovem zemljišču, torej njihova last. »Občine, ki v tem vidijo svoj interes, bodo lahko odlagališče uporabljale še vsaj 10 do 15 let, pogoj za to pa je ločeno zbiranje od- »Ekološki otoki« v občini Gornji Grad za posode za smeti in zabojniki, skupno so jih postavili kar 30, so lahko in morajo biti zgled vsem ostalim padkov, ki sta ga občini Gornji Grad in Nazarje že uvedli, ostale pa odlašajo in s tem onemogočajo normalno uporabo odlagališča,« meni Toni Rifelj. ■ JP Pet let podjetja GLIN IPP Nazarje »V celoti smo upravi čili svoj obstoj« Podjetje Fori, d.o.o. Spričevalo odličnosti Slovenj Gradec, 20. novembra - Direktor slovenskega inštituta za kakovost Igor Likarje v prostorih podjetja Fori, d.o.o., ki ima sedež v Hrastovcu pri Velenju, podelil temu podjetju certifikat ISO 9001 za področje proizvodnje in prodaje kovinskih izdelkov in polizdelkov. Na priložnostni slovesnosti, ki so se je udeležili predstavniki mestnih občin Slovenj Gradec in Velenje, Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Velenje in poslovni partnerji, je Milan Forštner, direktor podjetja, s ponosom povedal, da so doslej poznali samo strmo pot navzgor. Podjetje je skupaj s svojo ženo ustanovil pred osmimi leti, od tedaj pa se je število zaposlenih povzpelo že na štirindvajset. V prvih desetih mesecih letos so ustvarili blizu 750 milijonov prihodkov. Njihova dejavnost zajema trgovino, proizvodnjo Direktor SIQ Igor Likar (na desni) izroča certifikat direk-tortju podjetja Fori Milanu Forštnerju. in posredništvo. Blizu 70 odstotkov prometa ustvarijo s trgovino, saj so med drugim ek-sluzivni uvoznik rudarskih kablov ter rudarske opreme, so pa tudi zastopnik podjetij Končar (elektro oprema) in Ulhman (sabljaška oprema) za Slovenijo. Njihova maloprodaja pa zajema prodajo avtomobilov znamke Mercedes Benz in Honda. Vse večjo pozornost namenjajo proizvodnji, v kateri je trenutno zaposlenih 13 delavcev, zato so vanjo v zadnjem času veliko vložili. Predvsem predelujejo pločevino, žice in plastične mase. Skratka, njihovi načrti so po besedah direktorja Milana Forštnerja tudi za naprej zelo smeli, zato razcvet pričakujejo tudi v novem tisočletju. ■ Foto: (vos) Gornji Grad Daljinsko ogrevanje Daljinsko ogrevanje z izkoriščanjem biomase v Gornjem Gradu nikakor ni več pobožna želja, saj ta zahteven projekt uresničujejo točno po sprejetem programu. Projekt je za občino in kraj Gornji Grad zahteven, zelo ugodno pa je dejstvo, da je to vzorčni projekt za Slovenijo in temu primerno ga podpirajo tudi ustrezna ministrstva. Na tej podlagi je država že zagotovila 65 odstotkov nepovratnih sredstev za naložbo, ki bo v celoti veljala 3,2 milijona nemških mark in jo podpira tudi Evropska skupnost preko programa Phare. Ob tem pogodba z ekološkim skladom še ni sklenjena, jasno pa je že, da bo ta sklad z zelo ugodnimi krediti pomagal pri napeljavi individualnih priključkov. To pomeni, da bodo naročniki plačevali približno 3000 tolarjev mesečno, kar resnično ni pretirana številka. Skladno s programom je bil v uradnem listu Evropske skupnosti objavljen razpis za dobavitelja prvega dela opreme. Prijavili so se ponudniki iz kar 13 držav, izjemno pa se je s svojo ponudbo izkazalo podjetje KIV Vransko. Pred nedavnim so na ministrstvu v Ljubljani odpirali ponudbe, poleg so bili tudi strokovnjaki Evropske skupnosti, v ponedeljek pa so v Bruslju objavili, da so za dobavitelja izbrali prav podjetje z Vranskega, kar je nedvomno izjemen dosežek v tako močni konkurenci evropskih podjetij. Rok za dobavo vse opreme je štiri mesece, po načrtu pa bodo razpis za dobavitelja opreme za kurilnico objavili že januarja, za toplovod pa marca. Prvi del sistema bodo tako zgradili do prihodnjega avgusta, torej še pred naslednjo kurilno sezono. V tem delu bo na sistem priključili 45 individualnih stanovanjskih hiš, stanovanjske bloke, zadružni dom in večje obrtnike in podjetnike v kraju, torej več kot polovico vseh, ki bodo zajeti v projekt. Ko bodo projekt sklenili v celoti, bo v sistem ob vseh večjih objektih zajetih zajetih 130 stanovanjskih hiš v Gornjem Gradu. mjp V velenjskem premogovniku je projektno in timsko delo postalo uveljavljena oblika dela. Podjetje je sicer funkcionalno organizirano, saj tako zahteva zakon o rudarstvu, vendar pa pri različnih razvojnih in drugih projektih vedno bolj postaja pomemben interdisciplinaren način dela, pri katerem so v pripravo in realizacijo posameznega projekta vključeni različni strokovnjaki. Z učenjem za tako delo so začeli leta 1993, letos pa je potekala že tretja projektna šola. Sklenili so jo prejšnji teden s predstavitvijo izdelanih zagonskih elaboratov. Tudi letošnja projektna šola je potekala pod vodstvom dr. Antona Hauca iz Project Ma-nagejnent Instituta pri Eko- Tako trdi direktor invalidskega podjetja v nazarski lesni industriji Toni Boršnak in to potrjuje s tehtnimi dejstvi. Podjetje za usposabljanje invalidov Glin IPP bo namreč 1. decembra obeležilo prvih pet let velikih začetnih težav, še večjih naporov, razvojnih stremljenj in temu primernih dosežkov, čeprav se napredku v podjetju nikakor niso odrekli. Prav nasprotno. Z dnevom ustanovitve pred petimi leti je podjetje štelo 43 zaposlenih, od tega je bilo 23 invalidov, danes jih je med 70 zaposlenimi 31. »Začeli smo skoraj z manj kot nič. Nismo imeli obratnih sredstev niti programov, kaj šele komerciale. Za uvod smo izdelovali zaboje za sadje, kaj hitro pa smo širili izbor izdelkov in si zagotavljali trg. Najprej so bila na vrsti okna in vrata za vrtne hiške, ki smo jih v celoti prodali. Delali smo namreč za soseda v nazarski lesni industriji, ki je vrtne hišice izvažal v Nemčijo. Sočasno smo zaradi potreb večali število zaposlenih in razvijali nove programe. Posebej ugoden je bil za nas začetek leta 1994, ko je sosednje stavbno pohištvo prodalo obrat v Polskavi, na ta račun pa smo mi prevzeli izdelavo strešnih oken, vse preko slovenske razvojne družbe, ki je bila naša lastnica. Tak poseg se nam je hitro in učinkovito posrečil, saj smo pričeli strešna okna izdelovati že maja istega leta in jih takoj že izvažali v Nemčijo. Danes izdelamo do 6000 strešnih oken, ker je za nas zelo veliko in še bolj pomembno,« pravi Toni Boršnak. Prav to strešno okno je nosilec njihovega uspešnega dela in poslovanja. Stalno so ga izboljševali, z letošnjim izumom pa so še posebej zadovoljni. Gre za tečaj, ki je novost na slovenskem trgu in so ga razvi- nomski fakulteti v Mariboru. Letos so opredelili 10 projektov z različnih strokovnih področij, vsi pa poskušajo reševati aktualne in strateške probleme podjetja. Tako se med drugim lotevajo invalidnosti, odnosa do okolja, fizičnih in ekoloških obremenitev na visokozmoglji-vih odkopih, programiranja tehnoloških procesov, vzdrževanja opreme v skladu z zahtevami standarda ISO 9001, planiranja stroškov projekta. Vsem je skupno, da iščejo tudi rešitve za zmanjšanje stroškov delovnega procesa, ob tem pa se tako ali drugače vklapljajo v štiri strateške cilje Premogovnika, ki so zagotavljanje nemotene proizvodnje lignita, največje stopnje varnosti in humanosti za delavce, učinkovito reševanje ekoloških problemov in zagotavljanje novih delovnih mest. li s pomočjo zunanjega sodelavca Toma Paniča iz Velenja. Hkrati so dopolnili zunanjost okna s tem, da okno sedaj preprečuje vpliv ultravijoličnih žarkov v notranjost in zmanjšuje temperaturo v prostoru. »Na zalogi« imajo že sedaj nekaj koristnih izboljšav za okno, ki jih bodo v proizvodnji uveljavili v naslednjih mesecih in s tem zagotovili, da bo njihovo strešno okno najmanj enakovredno vsakemu »konkurentu« na slovenskem trgu, pa naj bo domače, nemško ali dansko. Posebej pomembno je, da cene z novostjo niso dvignili, celo cenejši so od nekaterih tekmecev, saj okno prodajajo za enako ceno skupno z zunanjo obrobo, kar ni prav pogosto. Zaposlitev bo dobilo še več invalidov Leta 1994 so pričeli tudi z izdelavo vhodnih in garažnih vrat in si močno želeli, da bi jih nekaj izvozili na zahodni trg, zlasti v Nemčijo. Do letos so v tem presenetljivo dobro uspeli. Podobne načrte imajo še v letošnjem letu s fasadnimi okni, prodor z njimi na zahodno-nemško tržišče pa utemeljeno načrtujejo za naslednje leto. Se nekaj novosti je značilnih za letošnje leto. Začeli so izdelovati drobne (in večje) mizarske rezbarske izdelke, ki so jih predstavili že na celjskem sejmu, še posebej pa na minulem ljubljanskem pohištvenem sejmu. Zanje je veliko zanimanja in se zaradi tega že bojijo omejenih zmogljivosti. Gre seveda za stare slovenske skrinje različnih velikosti, sklednike, zibke, kredence in podobno, vse v znanem starem slovenskem slogu. Tudi zaradi tega bodo število zaposlenih invalidov lahko še povečali, kar je seveda najbolj pomembno. Se nekaj podatkov. Leta 1993 so uspeli doseči okrog 80 milijonov tolarjev realizacije, Ker je projektna šola šola, se v njej udeleženci naučijo strateške priprave projektov, metod projektnega vodenja, rimskega dela in uporabe modernih računalniških orodij. Vse tri dosedanje projektne šole so bile označene kot uspešne, zagotovo pa temu ne bi bilo tako, če vsak projekt ne bi imel tudi podpore managementa podjetja, ki je v bistvu naročnik projekta. To tudi zagotavlja, da bo projekt, ki bo izbran za realizacijo, imel ves čas do zaključka podporo vodstva podjetja. Vseh deset izdelanih zagonskih elaboratov seveda ne bo mogoče realizirati naenkrat. Zato bo vodstvo podjetja ta konec tedna na strateški konferenci v hotelu Barbara v Fiesi med drugim naredilo prioritetni vrstni red realizacije projektov. ■ Diana Janežič letos bo to 270 milijonov vrednosti proizvodnje in 375 milijonov prodaje, načrt za prihodnje leto predvideva do 40 -odstot-no povečanje in približno enak odstotek prodaje. Letos bodo izvozili za približno 150 milijonov tolarjev izvoza s predvidenim 40 - odstotnim povečanjem v prihodnjem letu, velja pa še podatek, da izvozijo preko 40 odstotkov celotne proizvodnje. Število delavcev bodo seveda tudi povečali, vse v razmerju 40 - 60 kot invalidsko podjetje, predvsem pa želijo, da bi delovni invalidi dobili zaposlitev in s tem vsakdanji kruh za svoje družine. »Zelo pomembno pa je, da smo v letošnjem letu naše podjetje kupili od slovenske razvojne družbe. Moram dodati, da smo bili prisiljeni kupiti tudi nekatere stvari, za katere nismo bili zainteresirani, bil pa je to pogoj, če smo se želeli sploh pogovarjati. Naj bo to zgodovina, muči pa me nekaj drugega. Od vsepovsod poslušam in berem o obrtni in industrijski coni na sosednji Prilio-vi, o tamkajšnjem problemu vračanja lastnine, o stroških, politiki in še čem. Prav blizu Prihove in še bliže nas imamo v lasti 3 hektare urejenega zemljišča z zagotovljeno energijo, s kanalizacijo in vsem drugim. Prav tu bi lahko kaj hitro postavili industrijsko cono, k temu pa bi lahko že jutri svoje prispevala tudi nazorska občina. Zal pa je tako, da raje zapravljamo denar na drugih področjih in se politično obremenjujemo,« pravi Toni Boršnak. Letos so v podjetju IPP veliko vlagali, v naslednjem letu pa morajo vse novosti oplemenititi z večjo proizvodnjo in z novimi zaposlitvami, kar je velikega pomena za ožji in širši prostor Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. mjp Poslovne novice - Direktorje, poslovodje, delavce v trgovini in knjigovodske servise za trgovino vabimo, da se udeležijo seminarja - delavnice TRGOVANJE PO ZAKONU, ki bo 26. novembra ob 18. uri v prostorih Savinjsko-šaleške območne zbornic. Kotizacija je 2500 SIT. -Vse zamudnike obveščamo, da bo zadnji seminar za pridobitev licence v javnem prometu v Celju od 1. do 4. decembra. -Cestne prevoznike obveščamo, da bo začel 1.1. 1998 veljati sistem elektronskih eko točk za tranzit čez Avstrijo. Zato vabimo na seminarji bo 28.11.1997 ob 13. uri na GZS, Slovenska 41/IX. - Samostojne podjetnike in mala podjetja obveščamo, da lahko koristijo brezplačno pravno svetovanje (g. A. Tičič, tel.: 852-790) in davčno - finančno svetovanje (ELSTAR d.o.o. ga. Ivanka Tajnik, tel.: 497-6660). Podrobnejše informacije dobite na Savinjsko-šaleški območni zbornici tel.: 865-920, e-mail: lednik® hq.gzs.sl. Pup Velenje Novo smetarsko vozilo Prejšnji teden so v podjetju PUP Velenje obogatili svoj strojni park z novim kombiniranim smetarskim vozilom. Z njim se ponaša le malo tovrstnih podjetij v Sloveniji. Naložba je veljala približno 300 tisoč nemških mark, vozilo pa je iz uvoza. Kot so povedali, bodo sedaj z njim ne le praznili posode za smeti, ampak bodo slednje lahko nekajkrat na leto še oprali. Dejavnost odvoza smeti izvajajo v petih občinah, v treh na območju bivše občine Velenje in v dveh občinah Zgornje Savinjske doline (Nazarje in Gornji Grad). Do začetka pomladi prihodnje leto bodo novo kombinirano vozilo uporabljali le kot klasično smetarsko vozilo, najverjetneje meseca aprila pa bodo z njim začeli prati tudi posode za smeti. ■ tp Kombinirano smetarsko vozilo ne bo služilo le za odvoz smeti, ampak tudi za pranje posod za odpadke. (foto: vos) Tretja projektna šola v Premogovniku Velenje Do rešitev s timskim delom Milan Cajner, direktor GG Nazarje »Cerkev tudi moralno ni na do vračila v naravi« upravice- Med ostale vroče teme sedanjega časa v naši državi, ki so ključnega pomena in nikakor niso trenutnega značaja, sodi problematika vračanja gozdov ljubljanski nadš-kofiji. Pri tem je treba postaviti jasno ločnico med vračanjem gozdov župnim cerkvam in vračanjem nadškofi-ji. V prvem primeru so zgodovinska in pravna dejstva jasna, zakonitost te lastnine ni sporna, zato je večina teh gozdov že vrnjena. Povsem nekaj drugega je vračanje nekdanje veleposesti ljubljanski nadškofiji. To že od vsega začetka zapletenih postopkov trdi direktor nazarskega gozdnega gospodarstva Milan Cajner. »Pri tem so zgodovinska, lastnine fevdalnega izvora med pravna in končno tudi moralna vprašanja zelo zapletena. Ko govorimo o zgodovinskem ozadju in samo o gozdovih v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini, velja opozoriti, da jih je nadškofija nesporno dobila na tipično fevdalni način in so tudi izrazito fevdalnega izvora. To je za današnje razumevanje pravnega položaja zelo pomembno, če je Slovenija vendarle demokratična, pravna in tudi socialna država.Ta problem se namreč že dolgo zapleta in razpleta prav zaradi zelo prepletenih zgodovinskih in pravnih dejstev,« začenja Milan Cajner. Ustavno sodišče: pravična odškodnina V zadnjih letih se je na tem področju dogajalo marsikaj, trenutno pa je zadeva spet v ospredju pozornosti. V zadnji razsodbi ustavnega sodišča je zapisana pomembna ugotovitev, da ustavno in pravno ni dopustno enačiti tujimi fevdalci in rimokatoliško cerkvijo. »Takšna razsodba je potrditev našega prvotnega stališča. Nikakor namreč ne gre za vprašanje, ali je nadškofija upravičena do odškodnine, ključno vprašanje je, ali je cerkev ob zgodovinskih, pravnih in ostalih dejstvih tudi moralno upravičena do vračila v naravi. Tudi ustavno sodišče meni, daje ljubljanska nadškofija upravičena do primerne odškodnine,« meni direktor GG Nazarje. Tuji veleposestniki so bili poplačani Ko so po letu 1848 stekli procesi odpravljanja fevdalnega reda, se je Slovenija znašla v posebnem položaju. Odpravljeno je bilo podložniško razmerje, niso pa bila razrešena agrarna vprašanja, torej razdelitev veleposesti med tiste, ki so zemljo obdelovali. Kasneje se je ta proces še zapletal in ob svojem nastanku Upravna enota Velenje Trd oreh pridobit-niška dejavnost V začetku tega meseca je stopil v veljavo novi zakon o društvih, ki so ga sprejeli slovenski parlamentarci pred dvema letoma. Toliko časa so torej imeli na voljo v društvih za uskladitev svojih temeljnih aktov, kot sta statut in pravilnik z novimi določili. In kaj ugotavljajo na Upravni enoti Velenje kot pristojnem organu za registracijo društev? Po zbranih statističnih podatkih je bilo pred uveljavitvijo omenjenega zakona v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki registriranih 250 društev. Jože Kandolf, mož, ki je na omenjeni upravni enoti zadolžen za društva, je povedal, da so do določenega 4. novembra registrirali 98 društev, kar pomeni, da so v teh že uskladili svoje temeljne akte z določili zakona. V zadnjih dneh pred iztekom roka pa je vlogo za registracijo podalo še 77 društev. Skupaj torej več kot 170 oziroma 75 % vseh društev je uskladilo svoje temeljne akte z novimi določili. 63 društev ali približno 25 % pa do 4. novembra svojih obveznosti ni opravilo. »Glede na statistične podatke in poznavanje delovanja posameznih društev, izvedenih reorganizacij (predvsem združevanj) ocenjujemo, da bomo od 63 zbrisali 26 društev. Pred delavci upravne enote je sedaj obsežna naloga rešiti vso to množico vlog v zakonskem roku (30 dni od dneva podane vloge). Hkrati pa moramo društva, ki svojih obveznosti glede spremembe registracije še niso opravila, na to ponovno opozoriti. Ce se tudi do predvidenega novega roka ne bodo odzvala, bomo v upravnem postopku izdali odločbo o izbrisu društva iz registra. S tem bo društvo izgubilo lastnost pravne osebe zakonskega prava in ne bo moglo več delovati.« Kandolf meni, da je med društvi gotovo še nekaj takih, v katerih so sicer uskladili temeljne akte z določili novega zakona, vendar o spremembah Upravne enote še niso seznanili. Letos so do sedaj v Upravni enoti Velenje povsem na novo registrirali 17 društev, največ s športnega in kulturnega področja. Pri preverjanju , ali so temeljni akti nekega društva usklajeni z novimi določili ali ne, so se najpogosteje ustavljali pri nedorečeni pridobitniški dejavnosti, pri nejasnih relacijah glede odgovornosti med posameznimi organi društva, prav tako glede pristojnosti posameznih organov. Ponekod so namreč dodelili več slednjih izvršilnemu kot pa najvišjemu organu društva. Zaradi nepopolnosti so torej nekaj vlog zavrnili oziroma je bilo potrebnega kar nekaj usklajevanja pri nadaljnjih postopkih registracije. »Bili so primeri, ko so se nekateri posamezniki hoteli skriti za društveno dejavnost in na ta način pridobivati dohodek. Po zakonu morajo imeti za to ustanovljeno firmo.« Kandolf je pojasnil, da društvo lahko ima pridobitno dejavnost, vendar le v takšnem obsegu, da dopolnjuje dejavnost, za katero je ustanovljeno. Tudi dohodke, ki jih ustvarja na takšen način, morajo nameniti za društveno dejavnost in jih tudi voditi ločeno po veljavnih finančnih predpisih. Jasno pa je, da morajo društva za opravljanje pridobitniške dejavnosti pridobiti vsa potrebna dovoljenja. mtp je kraljevina Jugoslavija vendarle želela dokončno presekati takšno stanje in pred drugo svetovno vojno izpeljati agrarno reformo. Z njo in z zakonom so določili, da razlastijo vsa cerkvena posestva v dravski banovini, ki presegajo 1.000 hektarov. Na takšnih izhodiščih je agrarna reforma stekla, odločbe so bile izdane in uzakonjene, zaradi začetka vojne pa agrarna reforma cerkvenih posesti ni bila sklenjena. Milan Cajner: »Pri tem je seveda zelo pomembno dejstvo, da so razlastili več ostalih veleposestnikov fevdalnega izvora, vendar so ti dobili odškodnino. Če to vendarle v kraljevini ni bilo pravno rešeno, so imeli tuji veleposestniki pravico do odškodnine od svojih držav na podlagi meddržavnih pogodb po drugi svetovni vojni. Zato v tem delu moramo priznati razliko, ki je ustavno še dopustna, da je cerkev v drugačnem položaju kot ostali veleposestniki. Seveda pa po našem prepričanju nikakor ni dopustno, da bi gozdove cerkvi vrnili v naravi, saj bi s tem znova vzpostavili tipično fevdalne odnose.« Je cerkev s ponudbo vlade res zadovoljna? Tako ključnega problema sta se slovenska vlada in ljubljanska nadškofija seveda resno lotili. V zadnji vladni ponudbi je v ospredju načelo, da naj bi čim več gozdov ostalo v javni, državni lasti, zaplet pa rešiti pravično v ok- viru možnosti, ki jih dopušča ustavno sodišče. Za gozdove v Zgornji Savinjski dolini je vlada ponudila odškodnino, za gozdove na Gorenjskem pa vlada meni, da cerkev do njih formalno in čisto zakonito ni upravičena. Glede na prvi odziv naj bi bila ljubljanska nadškofija s ponudbo zadovoljna. »Veliko vprašanje je, če je to res tako, odprto pa ostaja, če bo s takšnim predlogom soglašal Vatikan. Položaj nadškofije v odnosu do svetega sedeža namreč večkrat zamegljujemo. Dejstvo je, da je nadškofija naša pravna oseba, po cerkvenem pravu pa o lastnini večjega obsega vendarle odloča Vatikan. Praktično to pomeni, da bo soglasje k tej poravnavi dal tudi sveti sedež. Proces vračanja cerkvenih gozdov zanesljivo ne bo rešen letos, mor- da prihodnje leto, morda pa bo vse skupaj trajalo še nekaj let,« pravi Milan Cajner. Še verouk in ostale zadeve Z vračanjem gozdov pa želi cerkev razrešiti še nekaj drugih zadev, kar pričajo tudi izjave njenih predstavnikov. V prvi vrsti gre za razrešitev dvostranskih vprašanj med Slovenijo in Vatikanom, je pa še nekaj navidez obrobnih, a vendar zelo pomembnih zadev, kot denimo verouk v šolah. Velike so torej možnosti povezave vračanja veleposesti s temi zadevami, tudi z meddržavnimi pogodbami. Milan Cajner: »Kaj hitro se namreč lahko ponovi znana zgodba iz obdobja stare Jugoslavije, ko so konkor-dat z Vatikanom že podpisali, niso pa ga ratificirali in vse je ostalo nerešeno. Seveda seje tudi Slovenija znašla v takšnem nasledstvu, Milan Cajner upoštevati moramo še neljubo revolucijo in povojna leta, zato bodo pogajanja zelo zahtevna, če obe strani resnično želita upoštevati zgodovinska in pravna dejstva ter poiskati pravično in za državljane Slovenije sprejemljivo rešitev. Njihova »naklonjenost« vračanju se je dobro izkazala pri zbiranju podpisov za referendum, v javnomnenjskih anketah in še kje. Zaradi vloge gozdov v triglavskem narodnem parku, pa tudi v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini večina namreč nasprotuje vračanju v naravi, kar zavezuje državo, da se pogodi o drugih rešitvah. Objektivno je možna le odškodnina. Torej, cerkev glede na zgodovinska in pravna dejstva moralno ni upravičena do vračila v naravi, upravičena pa je do odškodnine.« Bomo na evropskem repu javnih gozdov? Večina evropskih držav zaradi njihovega velikega pomena želi čim večji delež gozdov v javni lasti. Povprečen delež je preko 40 odstotkov, čeprav je po državah precej različen. V Švici 69%, Nemčiji 54%, Grčiji 77%, Belgiji 44%, na Nizozemskem 48%, v Italiji 40%, le v sosednji Avstriji je javnih gozdov zelo malo, kar opazimo že na prvi pogled, ko prestopimo državno mejo. »V Sloveniji ta odstotek trenutno za malenkost presega številko 30 %, z vračilom gozdov v naravi pa bi padel precej pod 20 %, kar je zelo pomembno. Za države evropske skupnosti je namreč obvezno, da zaščitijo vsaj do 20 odstotkov vseh površin kot posebej varovana območja in takšna naloga čaka tudi nas. Če pristanemo na vračilo v naravi, ne bomo zadostili smernicam, ki veljajo za članice Evropske skupnosti,« razmišlja direktor GG Nazarje Milan Cajner. In kakšna je veleposest ljubljanske nadškofije? Gre za dve večji veleposesti, bohinjsko-blej-ska obsega 24.600 in nazarska, torej posest nekdanje gornjegraj-ske gospoščine, 11.000 hektarjev. Tu je s 1500 hektarji še brežiška veleposest. Skupno je to 37.000 hektarjev površin, od tega kar 28.000 hektarjev gozdov. mjp Šolski center Velenje Ob spiosni se strokovna in umetniška gimnazija Za šolsko leto 1998/99 je republiško ministrstvo za šolstvo in šport pripravilo kar nekaj novosti v srednješolskem izobraževanju. Predvideli so jih v Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju ter v Zakonu o gimnazijah, vse te spremembe pa bodo veljale za tiste, ki se bodo vpisali v prihodnjem šolskem letu v prvi letnik teh šol. Gimnazijsko izobraževanje Od prihodnjega leta dalje se bodo dijaki, ki bodo želeli nadaljevati izobraževanje v univerzitetnih študijskih programih, vpisali v strokovne in splošne gimnazije. V splošnih bistvenih novosti v primerjavi s sedanjo ne bo, v klasičnih gimnazijah kot različici splošne gimnazije pa bo poleg poglobljenega humanističnega znanja dijakom na voljo več jezikovnih predmetov, tudi latinščina in grščina. Novost pa so tako imenovane strokovne gimnazije (skupni izraz za programe ekonomske, tehniške in umetniške gimnazije). Te bodo dijakom omogočale enakovredno pripravo na maturo kot dijakom splošne gimnazije, le da bodo ponujale zgodnjejše usmerjanje. Gimnazijci, ki bodo uspešno končali četrti letnik, mature pa ne bodo opravili, ali je niti ne bodo opravljali, si bodo lahko (prvi) poklic pridobili v poklicnih tečajih. Poleg tečajev ekonomsko-komer-cialni, turistični, farmacevtski tehnik bosta razpisana še dva, in sicer gostinski in konfekcionarski tehnik, predvidoma pa še program za predšolsko vzgojo in za kemijskega tehnika. Tehniško in drugo strokovno izobraževane Programi srednjega tehniškega oziroma drugega strokovnega izobraževanja ne bodo več omogočili priprav na maturo, ampak bodo po uspešno končanem četrtem letniku dijaki opravljali zaključni izpit. Kot je povedal direktor Šolskega centra Velenje Peter Robida ni nobena skrivnost več, da bodo tega v prihodnjih letih dijaki opravljali z zunanjim preverjanjem. Opravljen zaključni izpit bo dijakom omogočil pripravo za zaposlitev ali pa bodo kandidati za višje in visoke strokovne šole. Če bodo želeli nadaljevati šolanje na univerzitetnih študijskih programih, se bodo lahko v enoletnem maturitetnem tečaju pripravljali na maturo. Srednje poklicno izobraževanje Srednje poklicno izobraževanje bo postopoma nadomestilo sedanje triletno (nekdanja IV. stopnja zahtevnosti). Predvidena sta dva načina, šolski in dual-ni organizacijski obliki izobraževanja. Šolska oblika je takšna, kot smo jo poznali do sedaj, pri tako imenovanem dvojnem ali dualnem sistemu pa večji del praktičnega izobraževanja poteka pri delodajalcu. Odgovornost za kakovostno izvedbo izobraževanja si tako enakovredno delita šola in delodajalec. Lani so na Šolskem centru v Velenje že vpisali prvo generacijo v program dualnega izobraževanja, in sicer za poklic mehanik. Nižje poklicno izobraževanje Po napovedih bo največ novosti v nižjem poklicnem izobraževanju, ki bo prav tako v prihodnjem šolskem letu postopoma nadomeščalo dosedanje dveletno poklicno izobraževanje (nekdanja II. stopnja zahtevnosti). Ti programi se bodo precej razlikovali od dosedanjih dveletnih poklicnih šol po trajanju, vsebini in predmetniku. Več pozornosti bo pri slednjem namenjene utrditvi oziroma dopolnitvi splošne izobrazbe iz temeljnih predmetov osnovne šole ter praktičnemu pridobivanju znanja, pomembno za življenjsko in poklicno uspešnost. Izobraževanje bo predvidoma trajalo dve leti in pol za dijake (vajence) z nedokončano os- novno šolo. Pogoji za vpis, napredovanje in pridobitev izobrazbe ne bodo bistveno drugačni kot v dosedanjih dveletnih programih. Šolski center Na uvedbo zapisanih sprememb v šolskem letu 1998/99 se na Šolskem centru Velenje že pripravljajo. Po besedah Petra Robida bodo v prihodnjem šolskem letu poleg splošne gimnazije vpisovali dijake tudi v prvi letnik tehnične in najverjetneje tudi umetnostne oziroma glasbene gimnazije. Za ta program imajo predvidenih prostih mest za en oddelek, za tehniško gimnazijo (za področje strojništva, elektro, računalništva in rudarstva) pa se za zdaj o številu oddelkov še niso povsem dogovorili. Ali spremembe napovedujejo večje število oddelkov ali morda kakšno šolo v okviru zavoda na novo? "Ne eno in ne drugo. Mi smo v ustanovitvenem aktu to že predvideli. Število oddelkov bo v okviru našega zavoda enako kot je do sedaj, spremembe slednjih bodo le znotraj, po posameznih šolah. TUdi kadrovskih sprememb ne predvidevamo," je še povedal direktor Šolskega centra Velenje Peter Robida. mtp _ Varstveno-delovni c enter Ježek Velenje "Smo tukaj in zdaj!" Teče četrto leto, kar se je postavil na noge v najetih prostorih, v svoje zavetje pa na 94 m2 sprejme v dnevno varstvo na dan več kot 20 oseb, čeprav bi jih lahko največ 17. Varstve-no-delovni center Ježek v Velenju je to, njegovi varovanci pa so stari od 19 do 39 let. Z vsemi se je življenje poigralo na krut način. Nebogljeni so, potrebni vodenja, zvrhane mere razumevanja, ljubezni, nege in še marsičesa drugega. Veliko jih je, preveč, da bi lahko v obstoječem dnevnem varstvu zadovoljili svoje potrebe. Skupaj s svojimi starši, z drugimi mamami v varstveno-delovnem centru, z vodstvom Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje si prizadevajo za nove prostore. "Smo tukaj in zdaj, s svojimi potrebami, raznolikostjo. Čeprav smo drugačni kot velika večina ostalih občanov, smo vendarle enakopravni. Od družbe pričakujemo, da bo to našo drugačnost ne samo spoštovala, ampak tudi pomagala osinisliti življenje odraslih oseb s fizičnimi in duševnimi motnjami, dvigniti kakovost njihovega življenja na človeku dostojno raven. Potrebe naših varovancev so specifične, zaradi prostorske stiske pa jih ne moremo zadostiti ne po človekoljubnih in ne po etičnih načelih. 35 oseb ima v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki odločbo Centra za socialno delo o upravičenosti do dnevnega varstva v takšnih centrih, kot je Ježek. 25 oseb se dejavnosti, ki jih pač lahko organiziramo, udeležuje bolj ali manj redno, 40 družin pa še čaka na ugodno in ustrezno rešitev potrebe po dnevnem varstvu njihovega sicer odraslega otroka," je ob obisku povedala Tatjana Novinšek, delovni inštruktor, individualni rehabilitator. Zdravstvene diagnoze njihovih varovancev so od epilepsije kot najhujše oblike do cerebralne paralize, za vse pa so najrazličnejše aktivnosti še kako potrebne. Možnosti za minimalne gibalne aktivnosti, s katerimi odrasle osebe z duševnimi in telesnimi motnjami vzdržujejo telesno ter psihofizično kondicijo, jim sedaj brezplačno nudijo Turistično-rekreacijski center Bela dvorana Velenje, kjer dvakrat na teden koristijo fitnes naprave in Rekreacijski zavod Rdeča dvorana Velenje. "Našim varovancem bi morali nuditi ne samo koletivno, ampak tudi individualno vadbo redno, vsak dan, v ustreznem prostoru in z ustreznimi pripomočki. Prav tako tudi možnosti aktivnega njim prilagojenega dela ter prostor za počitek. Nič od tega bodo varovanci živeli v naslednjem starostnem obdobju. Tako kot Novinškova, tudi Mira Grudnik, mati 20-letne-ga fanta, ki čaka na možnost vključitve v dejavnosti varstve-no-delovnega centra, ne more razumeti, zakaj lahko imajo drugje po Sloveniji dokaj dobro organizirano mrežo VDC-jev z ustrezno rešenimi pogoji za delo in varstvo, v Velenju, kjer se je ideja o takih centrih najprej porodila, pa capljajo za drugimi. "Ni pravega posluha za naše prošnje in potrebe. Kako lahko v službi nemoteno delam, ko pa mislim na sina, ki v oddelku delovnega usposabljanja, v katerem je sedaj, zagotovo ne bo mogel ohraniti tistega, kar je dosegel in kar bi mu omogočilo vključitev v oko- Med specifičnimi potrebami oseb z motnjami v telesnem in duševnem je tudi vzdrževanje telesnih in psihofizičnih zmogljivosti. Vadbo bi morali izvajati vsak dan. zaradi prostorske stiske ne moremo nuditi. Si hočemo priznati ali ne, takšno dnevno varstvo je še vedno najcenejša in najbolj človekoljubna oblika varstva, ki jo družba lahko nudi osebam s specifičnimi potrebami. Vsaka oblika zavodskega varstva je precej dražja, da ne omenjam še česa drugega." Ker bodo tudi ti odrasli otroci ostareli, vsi pa staršev do konca življenja ne bodo imeli ob sebi, je vredno razmisliti tudi o potrebi po razširjeni bivalni enoti, domu, v katerem .T Ki ^■i jt* J iSSSk aBI Tatjana Novinšek: »Takšna oblika varstva je še vedno cenejša kot zavodsko varstvo, da ne omenjam še mnogih drugih prednosti.« Ije. Skrbi, utrujenost, obremenitev je za nas starše, ki naj bi na delovnem mestu dali vse od sebe, prevelika." Gradimo VDC Da bi hitreje prišli do nujno potrebnih ločenih delavnic za različne tehnike dela, kot so tkalnica, šivalnica, kuhinja, v kateri bodo varovanci lahko kuhali tudi sami, likovne delavnice z možnostjo ustvarjanja v različnih tehnikah vključno z obdelovanjem in žganjem gline ter glinenih izdelkov, dietne kuhinje, prostora, kjer bo potekalo Mira Grudnik:«Ni pravega razumevanje za naše težave.« serijsko kooperantsko delo, do prostora za glasbeno-gibalne, sprostitveno-družabne aktivnosti, so se odločili za dobrodelno akcijo. Njena častna pokroviteljica je Viktorija Meh, žena velenjskega župana, organizirali pa jo bodo v dneh od 1. do 6. decembra. V avli Mestne občine Velenje bodo 1. decembra ob 10. uri odprli prodajno razstavo izdelkov varovancev VDC-ja. Na njej ne bodo razstavili in prodajali le gobelinov, darilnih vrečk, raznovrstnih izdelkov iz slanega testa, novoletnih voščilnic, poslikane keramike, ampak tudi umetniška dela, ki so jim jih za to priložnost poklonili člani Društva šaleških likovnikov in drugi priznani slovenski umetniki. Želijo si seveda, da bi se jim pri tem pridružili še drugi in jim po svojih močeh pomagali priti čimprej do novih prostorov VDC-ja. mtp Teden ekologije na OŠ Antona Aškerca Ob koncu uspešnega tedna uspešen KVIZ Pred kratkim so učenci tretjih in četrtih razredov na osnovni šoli Antona Aškerca spoznali mnogo novosti o naravi in varstvu okolja. Tako se namreč imenuje projekt, ki v Velenju poteka že od septembra, na šoli pa so za začetek pripravili teden ekologije, v katerem je sodelovalo 180 učencev. Projekt vodi dipl. inž. metalurgije Kata Talajias iz Šolskega centra Velenje. V tednu ekologije na OŠ Antona Aškerca pa so združili moči in znanje delavci PUP Velenje, vseh osem učiteljic razredov sodelujočih učencev ter vodstvo šole. Izkazalo seje, da so bili dober tim, teden pa seje končal s prireditvijo v Domu kulture, kjer so mladi ekologi pokazali nadpovprečno znanje o spoznanih in obravnavanih temah. Kviz ni bil tekmovalnega značaja, večji pomen pa mu je dala tudi prisotnost župana Srečka Meha s sodelavci. "Pripravili smo pester program, kije vseboval predavanja o ločenem zbiranju odpadkov in priprave za kviz, ogledali smo si deponijo, divje odlagališče, kompostarno in sisteme za pre-čiščevanje vode v Šoštanju. Poleg tega so učenci ves teden odpadke zbirali ločeno, da so vse naučeno preizkusili tudi v praksi," nam je povedala Kata Talajič. Tudi Janja Divjak iz PUP Velenje je bila presenečena, kako veliko so učenci spoznali in se naučili v enem tednu, kar je spoznala med vodenjem kviza, ena od učiteljic pa nam je zaupala, da so bili otroci naravnost navdušeni nad tednom ekologije. Izvedeli smo še, da delovanje projekta podpira tudi Mestna občina Velenje, ŠC Velenje ter Zavod za zaposlovanje in da želijo s projektom seznaniti vse osnovne šole v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Projekt je vsekakor zanimiv, kar je dokazal že na prvi šoli, to pa je potrdilo tudi vodstvo šole in učiteljice. Kata Talajiae nam je povedala, da je to le eden izmed ciljev projekta, saj želijo pripraviti še obdelavo lastnega vrta, raziskovalno delo, akcije pogozdovanja, odkrivanje in sanacijo divjih odlagališč, delo v rastlinjakih ... Zato k delu vabijo tudi prostovoljce, ki jim ni vseeno, kakšno je naše okolje. mbš Zimski ter bozicno-novoletni sejem CELJE - V dvorani D Celjskega sejma bo danes, 27. novembra, odprl vrata zimski sejem. TVajal bo tri dni med 11. in 19. uro. Sejem organizirata Celjski sejem, d. d., in SD Snežak, ki obljubljata bogato ponudbo nove in rabljene smučarske opreme ter opreme za vse zimske športe. Vstop je prost. Tradicionalni božično-novoletni sejem pa se bo v Celju pričel 17. decembra, skupaj ga pripravljata Mestna občina Celje in Celjski sejem, d. d. Letošnja novost bo pestra ponudba izdelkov domače in umetne obrti, novoletnih okraskov, darilnega programa in kulinaričnih izdelkov. Ob mednarodnem dnevu sladkornih bolnikov —-m— Bolje preprečevati kakor plačevati Mednarodna organizacija za sladkorno bolezen je določila 14. november za svetovni dan sladkorne bolezni. Tema letošnjega je bila »Seznanimo javnost s sladkorno boleznijo in potrebami, kijih imajo ljudje z diabetesom«. V Sloveniji so ta dan zaznamovali s prireditvijo v Mariboru. Število sladkornih bolnikov skokovito narašča. Za leto 2000 predvidevajo, da bo v svetu s to tipično boleznijo razvitega sveta živelo 175 milijonov ljudi, v Evropi 24 milijonov, v Sloveniji 90 000 ljudi. Po ocenah pa je takih, ki sladkorno bolezen že imajo, a je še niso povsem odkrili, še enkrat toliko. In zakaj bolje preprečevati kot plačevati? Med drugim tudi zato, ker je zdravstvena in socialna oskrba bolnikov s sladkorno boleznijo za vsako državo veliko breme, da ne omenjamo posebej bolnikov samih. Z izobraževanjem vseh bi - po trditvah strokovnjakov - lahko dosegli bistveno zmanjšanje obolevnosti, hkrati pa tistim, ki že živijo s to boleznijo, omogočili kakovostnejše zdravljenje ter jim olajšali vključevanje v družbo. Nenehno in intenzivno preprečevanje širjenja bolezni, predvsem razvoj njenih posledic pri bolnikih, je več kot nujno.To pa je moč doseči samo s kakovostnim zdravljenjem sladkorne bolezni. Država bi se morala zavedati koristi, ki jih zagotavljajo takojšnja vlaganja za preprečevanje in zdravljenje te bolezni ter njenih posledic in temu primerno pripraviti tudi prednostni red programov zdravstvene in socialne oskrbe ljudi. Tovrstne bolnike na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki združuje že več kot 10 let Medobčinsko društvo diabetikov Velenje. Vanj je vključenih čez 200 sladkornih bolnikov, po mnenju predsednika društva Ivana Josipa Polha pa je tovrstnih bolnikov na omenjenem območju več kot 2000. "Res je, kar pravijo, da se število bolnikov s sladkorno boleznijo povečuje. To opazujemo tudi pri nas. S predavanji, z nakupom ustrezne literature skrbimo za čim-večjo osveščenost članov. Zelo smo zadovoljni, ker smo pred nedavnim dobili nove prostore diabetološke ambulante. Mnogo manj pa z dejstvom, da je hrana za diabetike v primerjavi z ostalo hrano vsaj za 40 % dražja, še vedno pa moramo v celoti tovrstne stroške plačati sami. Za marsikoga je to veliko breme." Od lani dalje deluje društvo sladkornih bolnikov tudi v Zgornji Savinjski dolini, sedež ima v Nazarjah, vanj pa je - po navedbah sogovornika - vključenih približno 100 sladkornih bolnikov s tega območja. Na terenu pa jih je menda približno še 1000. Mtp Vsaj 5 odgovorov na prav toliko vprašanj naj bi o sladkorni bolezni vedel vsak: 1. Kaj je sladkorna bolezen? Sladkorno bolezen razvijete, kadar vaše telo ne proizvaja dovolj inzulina. Brez tega telo ne dobiva potrebne energije in hrane. 2. Ali je to resna bolezen? Da. Sladkorna bolezen je doživljenjska. Brez nadzora posameznika lahko vodi v bolezni srca, ledvic, do slepote in izgube okončin. 3. Ali jo je mogoče ozdraviti? Ne. Lahko jo učinkovito nadzorujemo, če znamo dobro sami skrbeti zase. Na osnovi dobrega medicinskega nasveta ima lahko vsak tak bolnik aktivno zdravo življenje. 4. Kdo je izpostavljen temu dejavniku zdravstvenega tveganja? Vsakdo, povsod, v vsaki starosti lahko dobi sladkorno bolezen. 5. Ali imam tudi jaz sladkorno bolezen? Povečana telesna teža in sladkorna bolezen v družini sta zagotovo dejavnika tveganja. ■OKUČiV- Hrastnikovi iz Slatin alica za Aniraž? SREČANJE Hrastnikovi, po domače Ilovš-kovi iz Slatin v občini Šmartno ob Paki so najbrž ena redkih družin, ki skrbno negujejo družinsko petje. Mama Lizika in njenih šest otrok skoraj vedno zapojejo, kadar pridejo skupaj, na družinskih slavjih pa je to umevno samo po sebi. Iz njihovih grl odmevajo predvsem pesmi, ki jih nekateri sploh ne poznajo, ker so tonile v pozabo. Ilovškovi jih znajo zato, ker jih je v svoji mladosti tako vestno zapisovala mama Lizika, doma iz Lepe njive. Med starimi je tudi kakšna narodna in ljudska pesem vmes. "Njena pesmarica je pisana na roko, otroci pa smo se jih največkrat naučili pri roč-ntrti obiranju hmelja, luščenju fižola, kožuhanju koruze in podobnih priložnostih. Tudi posluh smo "pojerbali" po mami, ki prihaja iz pevske družine iz Šmihela nad Mozirjem," nam je povedal sin Martin. Oče pri petju ne sodeluje, ker ima premalo posluha. Vseh šest Ilovškovih otrok in mama ne prepevajo le doma, ampak tudi v različnih zborovskih sestavih naokoli. Mama v cerkvenem zboru, hči Vera je članica takšnega zbora v Mozirju, Marija ubrano zapoje pri ženskem zboru Lokovica, Slavko je pel v zboru do takrat, ko je užival še samski stan pri mešanemu zboru Mozirje, Jelka poleg cerkvenega zbora najde svoje veselje tudi v oktetu v Šaleku, Ivi je vesten pevec moškega zbora v Lepi njivi, Martin pa že 25 let prepeva v moškem zboru Šmartno ob Paki. Na nedavnem srečanju ljudskih pevcev in godcev v Šmartnem ob Paki so se Ilovškovi predstavili širši javnosti prvič. Čeprav Jelke zaradi obveznosti ni bilo na odru, so bili s svojim nastopom zadovoljni. Tako zadovoljni, da razmišljajo o sodelovanju na prireditvi Družina poje v Andražu nad Polzelo prihodnje leto. ■ tp Skupnih petdeset let Marije in Antona Pesjak Pankrac rad postoji pri hrastu Ko smo občudovali goble-ne (eni pravijo gobeline) na stenah v hiši na Konovem, kjer je njegov dom, vse lepo razvrščene, tako kot morajo biti, in okusno uokvirjene, med njimi je izstopal motiv »Starec in morje«, smo ga vprašali, kdo jih izdeluje. Ni rekel: jaz. Povedal je drugače: »Zima se bliža in moral si od tega je dvakrat domov prinesel krapa, oba sta bila težja od 2,5 kilograma - »manjše dam nazaj« - bil pa je ob vodi vseeno skoraj vsak dan. Za ribiče rad kaj postori, rad dela. Dan pred našim obiskom je pomagal pri vlaganju »drobiža«: rdečeok, ostrižev, rdeče-perk. Pripeljali so jih iz Zovne-ka. »O, saj bi bil vmes tudi Pankrac Pečnik: »Pa sem enkrat rekel - pobi, a nas ni sram? Zgledamo kot ruski ceka ...« bom spet pripraviti nekaj, kakšen linj, pa so jih žovneški kar me bo kratkočasilo. Odkar ne vidim več tako dobro kot nekdaj, jih izdelujem iz volne.« Tuje postavil odločno piko in zamenjal temo. Pankrac Pečnik. Obiskali smo ga pred tednom dni. Ribiški zanesenjak je. Ne tak, da bi si ga predstavljali kot trmo, ki mirno vztraja ob vodi, nepremično zre v plovček in čaka. Iz drugačnega testa je. Letos trne-ka ni vrgel več kot trinajstkrat, ribiči sproti pobirali ven.« Rad ima zgodnja poletna jutra ob jezeru in rad ima hrast pri ribiškem domu, pod katerim se ribiči, tisti, ki ne mečejo, zbirajo. Tam razdrejo marsikatero. Tudi tisto, kako so nekoč ribiški čuvaji, med njimi je bil tudi Pankrac, šli v kontrolo ponoči, tako da so se delali, da so »raubšici«. Dva (krivolov-ca) sta prijela! Tudi sodnik na ribiških tekmovanjih je. Kolegi mu zaupajo. »Pred leti, kar nekaj bo že nazaj, smo družino vodili sami starejši. Pa sem rekel enkrat na seji izvrišilnega odbora: Pobi, a nas ni sram? Zgledamo, kot bi ruski ceka pogledal, same bele glave, kamor se obrneš. Naj pridejo mladi, bo slika takoj bolj jasna. Danes družino vodijo mladi in dobro jo vodijo,« pravi. V družini je tudi njegov sin in, na kar je posebej ponosen, tudi Katja, vnukinja. Žena pa ne. »Ne, za to ji pa ni,« pravi. Rad ima tudi hribe. Ne tako, da gleda pod noge in vidi samo drevesne korenine, ampak tako, da se ozira naokoli, da se ustavi, si v naravi spočije pogled in spusti misli na pašo. Ne mara žigov in tekanja po transferzalah samo zato, da se s tem postavlja. Čeprav je Šaleško planinsko pot prehodil kakših dvajsetkrat in vinskogorsko vsaj de-stetkrat, ju ni zato, da bi tekmoval. Prehodil ju je tolikokrat, ker sta preprosto lepi. Preprost je tudi Pankrac. Dragoceno preprost. Eden takih ljudi je, ki jih danes skoraj ne delajo več. Spontan, neposreden, zgovoren, iskren in priden. Žena bi rekla, če bi jo vprašali, da je kot mravlja. Od kod je doma? »Iz Ponikve pri Žalcu. Tam je bil Pankrac farni patron. Tam se je rodilo kar nekaj Pankra-cev,« je rekel. Mi bi dodali, da so nekateri še danes pravi »patroni«. ■ Milena Krstič - Planine (foto: vos) Fest po festu, nanj povabili tudi predstavnike vseh šol, jim predstavili dejavnost in jih tudi povabili k sodelovanju. Naš avdio-montažni studio je dokaj dobro opremljen, da znamo in da imamo dober kader, pa dokazujejo naši dosežki." Ravnatelj šole Jože Kavtič-nik je najprej pohvalil dobro delo krožkarjev in njihovega mentorja, ki s svojim delom dokazujejo, da denar za opremo vi-deo-montažnega studia ni bil slaba naložba. "Opremili smo ga tudi s pomočjo Mestne občine Velenje, ki seji bomo oddolžili sedaj tako, da bomo zanjo posneli Pri Ilovškovih iz Slatin v občini Šmartno ob Paki neguje družinsko petje vseh šest otrok in mama. Z nastopa v Šmartnem ob Paki. Ni dano vsem, da bi večer življenja uživali v miru in pri močeh. Še manj jih je, ki jesen življenja dočakajo v dvoje - kot mož in žena. Redki so, ki potrditev svoje življenjske poti praznujejo z zlato poroko. In ta redek jubilej praznujeta zakonca Marija in Anton Pesjak iz Lipja pri Vinski Gori. 50 let je dolga doba in v vseh teh letih sta zakonca skupaj doživljala radosti in složno prenašala težave, ki jih prinaša življenje v družinski in družbeni skupnosti. S poštenim delom sta si ustvarila družino. Poročila sta se leta 1947, v zakonu pa sta se jima rodila sin Anton in hčerka Jožica. Slavljenka Marija, rojena Ju-van, seje rodila 9. januarja 1922 leta v Lopatniku kot prvi otrok staršev Marije in Alojza. Slavlje-nec Anton se je rodil 3. junija 1921 leta na Klancu na Dobrni kot prvi otrok matere Julijane. Na slavju v velenjski poročni dvorani seje utrnila marsikatera solza sreče in radosti. Po že ustaljenem poročnem obredu sta si slavljenca nadela nova zlata prstana, darilo njunih otrok, ki sta bila poročni priči. In kakšen je recept za dolgo in zdravo življenje? Skromno živeti, jesti, da nisi sit, piti dobro pi- jačo, zmerno delati in imeti veliko medsebojnega spoštovanja ter ljubezni. Predvsem pa imeti spoštovanje do vsakega dela, kajti z delom si lahko ustvariš prav vsak vse, kar potrebuješ za zmerno življenje. ■ L. Ojsteršek Mladi filmarji osnovne šole Šalek Velenje in izdelali kakšen film, reportažo, na filmski trak zabeležili pomembnejše dogodke. Tudi za velenjsko glasbeno šolo smo že nekaj malega posneli." Na šoli so se za video-filmski krožek pred leti odločili zaradi dobrih in za delo pripravljenih delavcev. Otroci pa so tako polni idej in ob spodbudnem vodenju vedno za sodelovanje navdušeni. Njihov krožek, letos ga obiskuje 18 učencev, ni zaprt, ampak odprt tudi za tiste, ki so že zapustili šolske klopi, sedma umetnost pa jim je še vedno pri srcu. Prihodnje leto se bodo mladi filmski ustvarjalci iz cele Slovenije srečali v Velenju. Njihovi gostitelji bodo mladi filmarji z osnovne šole Šalek, pripravili pa ga bodo v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Slovenije. mtp Mladi filmarji z mentorjem pri vhodu v video-montažni studio, ki so ga uredili tudi s pomočjo Mestne občine Velenje. Je dokaj dobro opremljen in njihova ideja o šolski TV ni neu- resničljiva. Spet v vrhu Piran, 18. in 19. novembra -Na letošnjem, že 33. srečanju najmlajših filmskih in video ustvarjalcev Slovenije (od 10 do 15 let) je sodelovalo 15 osnovnih šol, zanj pa so poslali 41 filmov različnih zvrsti. Tkidi tokrat so bili med njimi v Piranu mladi ustvarjalci sedme umetnosti z osnovne šole Šalek Velenje precej opazni. Celo več. Za srečanje so poslali tri filme in za vse tri prejeli tudi priznanja. Zvone Grebenšek, mentor vi-deo-filmskega krožka na šoli je povedal, da so filme Od cvetne do bele nedelje (dokumentarec), Plastic fantastic (parodija na reklame, posneta na šolskem stranišču) ter Potep po Velenju posneli v minulem šolskem letu. Največ simpatij članov žirije si je pridobil prav slednji. Po zapisu članice žirije zato, ker gre tu za poseben pogled otroka na njegovo mesto, ker so se avtorji osredotočili le na tiste točke mesta, ki so del otrokovega vsakdana."Sploh naša starejša skupina filmarjev se že nekoliko resneje ukvarja s sedmo umetnostjo, zato ne presenečajo naša hotenja, prizadevanja in želje po šolski televiziji, ki se bo enakovredno kosala z lokalno TV. Imela bo seveda lasten program, namenjen predvsem šolam na področju Mestne občine Velenje in v njeni okolici. Zato bomo prihodnji mesec pripravili večer Andrej Večko - 90-letnik Andrej se je rodil v delavski družini 19. novembra 1907 na Paškem Kozjaku. Po šolanju se je izučil za kolarja in to delo opravljal, dokler mu je dovoljevalo zdravje - do pozne starosti. Od leta 1980 dalje živi v Velenju pri nečaku Slavku Borovniku in njegovi ženi Olgi, ki zanj lepo skrbita. Ob rojstnem dnevu so ga obiskali in obdarili predstavniki krajevne skupnosti in KO Rdečega križa Velenje - levi breg. Ob odhodu so mu zaželeli še mnogo zdravih in zadovoljnih let. 8 NAS ČAS KULTURA, PORTRET 27. novembra 1997 Knjižni prvenec Vinka Smajsa Krik iz mladosti Velenje, 26. novembra - Profesorja Vinka Smajsa iz Velenja najbrž ni treba posebej predstavljati. Sploh ne tistim, ki dajo kaj na lepo slovensko besedo, ki jim je blizu preprosta, a zato toliko bolj globoka in zgovorna govorica srca. Obilo je slednje v njegovem knjižnem prvencu Krik iz mladosti. Avtorje to zbirko 14 črtic predstavil včeraj v Knjižnici Velenje. Kot nam je povedal ob tej priložnosti, je Kik iz mladosti knjiga spominov, v katerih opisuje svojo mladost, tisto najlepšo, ki jo je doživel kot otrok in kot mladostnik v rodnih Parižljah pri Braslovčah. V njih opeva dom, reko Savinjo, prvo tipanje v okolju, pa študij, z nevidno roko ga skozi vse to vodi njegova ljubljena mama, ki mu je že kot otroku dejala: "Za težko fizično delo ne boš. Moraš postati to, kar sem si želela jaz - učitelj." To je tudi res postal. Ves čas pa gaje mikalo pisanje ne romanov, ampak krajših zgodb, v katerih je lahko izrazil trenuten navdih, to, kar mu je ležalo na duši, v srcu. In zakaj krik iz mladosti? Se mar avtor noče sprijazniti s starostjo ali je razlog drugje? "Z mentorjem Janezom Svajnceijem sva se glede tega spore-kla. Svetoval mi je Klic iz mladosti. A, vztrajal sem pri kriku, kajti v meni se je iz čiste podzavesti porajalo to, kar je podobno kriku. Najbolj boleče in jasno sem ga občutil takrat, ko sem moral po sili razmer za štiri leta od doma, se ločiti od mame, na katero sem bil tako navezan. Menim, da je prav črtica z naslovom Krik najlepša med vsemi 14-imi." Krik iz mladosti je njegov knjižni prvenec, nekatere zgodbe pa je že objavil. Avtor napoveduje, da ne bo ostal le pri tem literarnem delu. Hkrati s Krikom iz mladosti je že pripravil novo, drugo zbirko krajših zgodb z naslovom Beli svet. Kdaj bo ta ugledala luč sveta, za zdaj še ne ve. Upa, da ne bo čakal predolgo. Profesor Vinko Smajs: 'Krik iz mladosti je knjiga spominov, v kateri opisujem svojo mladost." \tP Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje VEČER Z ANO PUSAR JERIC stovalcem tudi zapela Drevi ob 19.00 bo v knjižnici Velenje kulturni večer z gostjo Ano Pusar Jerič, prvakinjo ljubljanske opere. Sopranistka Ana Pusar, doma iz Šentjurja pri Celju, je prvo glasbeno znanje dobila v Glasbeni šoli v Celju, prve arije pa je zapela v ljubljanski operi. Od leta 1979 do 1985 je ustvarjala v Berlinu, v Dresdenu, Miinche-nu, Benetkah, gostovala v Tokiu, SaoPau- lu, Moskvi, Veroni, Rimu, Milanu. Na vrhuncu glasbene kariere in obogatena z izkušnjami na svetovnih opernih odrih se je pred letom dni vrnila v ljubljansko opero. Pogovor s priljubljeno sopranistko bo vodila njena rojakinja Marijana Novak. Umetnica pa je obljubila, da bo obi- SILENCE, SILENCE, SI-LENCE Druga predstava v okviru gledališkega abonmaja bo gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane s predstavo Vita Taulerja: SILENCE; SILENCE, SILENCE. Igrajo: Janja Majzelj, Janez Škof, Uroš Maček, Nataša Sultanov, Ravil Sultanov, Robert Prebil. Predstava v petek, 28. novembra, ob 19.00 je za beli gledališki abonma in mladinski abonma. Predstava v soboto, 29. novembra, ob 19.30 pa za rumeni gledališki abonma in mladinski abonma. PREDSTAVITEV KNJIGE V društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani bodo v petek, 28. novembra, ob 13.00 predstavili jubilejno biografijo ASTRID LINDGREN izpod peresa velenjskega pisca Marjana Marinška. Knjigo sta izdali založbi KARANTANIJA Ljubljana in POZOJ Velenje. Predstavitev te knjige v Velenju bo v četrtek, 4. decembra, ob 19.00 v velenjski knjižnici. Zgodilo se je 27. Ustopada Leta 1927 Tudi našo tokratno rubriko pričenjamo z novico iz celjske Nove dobe, saj so bile na današnji leta 1927 v Velenju občinske volitve: "Občinske volitve v Velenju so se vršile v nedeljo 27. novembra. Bilo je pet kandidatnih list. Od 778 volilnih upravičencev, jih je volilo 587, tedaj okrog treh četrtin, kar je za tako občino zelo veliko. Obe klerikalni listi sta dobili 340 glasov in 15 odbornikov, obe socialistični 189 glasov in 8 odbornikov, demokratska lista pa 58 glasov in 2 odbornika. Pri zadnjih občinskih volitvah leta 1924 so imeli klerikalci 16, socialisti 6 in demokratje 3 odbornike. Udeležba je bila takrat slabša komaj 36, tokrat pa 58 glasov. Nemškutarji pa so volili klerikalno, ni jih mnogo, imajo pa precejšen vpliv, tako da bi si bili brez njih slovenski klerikalni in neklerikalni glasovi po številu prilično enaki." Novica je ravno pravšnja za te dni, saj smo skoraj po natanko sedemdesetih letih volili tudi mi. Tokrat sicer predsednika republike, a volitve so pač volitve. Leta 1956 "Razvitje dveh pionirskih praporov v Velenju" je naslov novice, ki je bila objavljena v Večeru: "Kaže, da obe pionirski organizaciji v Velenju kar tekmujeta, katera se bo bolje pripravila za veliki državni praznik. Obe bosta poleg slavnostnih akademij razvili nova prapora, ki jima botrujeta kolektiva rudnika in elektrarne. Delo obeh organizacij uspešno teče v krožkih: šahovskem, reci-tacijskem, tehničnem in drugih. Poživljeno delo pionirskih organizacij v Velenju je posledica dobro pričetega dela pionirskih starešinskih svetov." Kako smo bili otroci veseli in ponosni, ko so nam ob sprejemu v pionirsko organizacijo na glavo posadili modro čepico in nam okoli vratu zavezali rdečo rutico! Potem smo se pa ob praporu naše pionirske organizacije, ki je na osnovni šoli Gustava Šiliha nosila ime narodnega heroja Ivana Kovačiča - Efenke, seveda še fotografirali in te fotografije še danes krasijo stene mnogih domov nekdanjih pionirjev. Nekateri pa so seveda te "relikte preteklosti" raje poskri- li, saj se teh časov ne spominjajo radi in bi jih najraje kar pozabili in izbrisali iz svojega spomina. Pa se ne da! Leta 1958 V teh dneh smo se nekdaj pripravljali tudi na praznovanje dneva republike, zato je bilo v vseh časopisih veliko člankov posvečenih temu prazniku. V Večeru so objavili članek z naslovom "Za praznik republike v Velenju": "Kakor običajno bodo tudi letos praznik republike dostojno praznovali. Na predvečer bo v Velenju slavnostni koncert, na katerem bo igrala domača godba, nastopili pa bodo tudi solisti in pevci." Praznik republike konec novembra smo imeli vsi zelo radi. Eni zaradi takih, drugi iz drugačnih razlogov. Zelo dobrodošel je bil ta praznik zlasti za kmete in vse ostale rejce prašičev, ki so se v teh dneh izdatno založili z mesom za prihajajoče mrzle zimske dni. Skorajda povsod po Sloveniji so namreč ljudje v teh dneh praznovali enega največjih kmečkih praznikov - koline. ■ Damijan Kljajič r ZALESCANSKI PORTRETI 29 71 EDVARD CENTRIH SSSSl Edvard Zentrich, daljni predniki izvirajo nekje z Nemškega, ključavničar iz Stare vasi pri Velenju, se je poročil s svojo sovaščanko Marijo Deberškovo /Brecljevo/ in v času gospodarske krize sta s trebuhom za kruhom odšla v rudnik v srbski Klenovnik. Tam so namreč srbski rudarji imeli lepo navado, da jih celo poletje zaradi dela na polju enostavno ni bilo v službo, pa je bil lastnik prisiljen novačiti rudarje drugod. Slovenci so se v rudniku izkazali, Imeli so svojo kolonijo, celo čitalnico so si uredili, Edvard pa je postal štajger. Tako se 11.5.1933 v Srbiji rodil Edvard Zentrich mlajši, ki se je takoj po drugi vojni, tako kot ostali Zentrichi, preimenoval v Centriha. To je bil že drugi otrok, sestra Ivica se je namreč rodila še leta 1925 v Sloveniji, mlajši brat Oto pa se jima je pridružil šele leta 1944. Pubica, kot so ga tedaj klicali, je v prvi razred osnovne šole hodil iz rudarske kolonije v šest kilometrov oddaljeni Klenovnik in ni se redko zgodilo, da so nazaj grede srbski otroci svoje vrstnike pretepli, češ "ovi su nam uzeli hlebac". Po zasedbi Srbije so se Nemci odločili, da so Slovenci Nemci in, da bodo bolj koristni, če jih bodo poslali v Nemčijo na delo. Na transport ni bilo sestre Ivice, ki se je medtem v Srbiji zaljubila, oče pa je tudi poskrbel, da sta se mati in mali Edi v Zidanem Mostu zmuznila z vlaka ter peš odšla do Celja, od tam pa k maminim staršem v Staro vas. Edi, ki je imel že s slovenščino težave, kaj šele z nemščino, je prvo leto v šoli seveda gladko padel, Z materjo sta se komaj prebijala skozi življenje, dostikrat sta bila lačna, po enem očetovih obiskov iz Nemčije pa je prišel v staro hišo, v katero sta se preselila, še en lačen kljun. Vse otroške igre so bile povezane z vojno, otroci so imeli kupe orožja in streliva, skrivali so se po jarkih ... Nekega mrzlega, marčevskega jutra leta 1945 je Edi pri hiši cepil drva, ko je naenkrat zaslišal, ko je nekdo tik za njegovim hrbtom pripravil brzostrelko in takoj za tem je zaropotalo. S sekiro v roki je fant opazoval partizana, ki je s prvimi streli zgrešil izdajalca, ki je šel po cesti proti svojemu domu. Partizan je Edija odrinil, naslonil brzostrelko na ograjo ter človeka v drugo vendarle prerešetal. Partizan je zbežal, Edi pa je ves odrevenel, še vedno s sekiro v roki, in v joku pričakal Nemce, ki ga na srečo niso povezali z dogodkom /zanimivo: leta kasneje sodnik Edvard Centrih sodi taistemu partizanu - likvidatorju zaradi grobega ravnanja s svojimi otroki, da mu milejšo kazen, a mu ne pove, da ga pozna/. Oče Edvard se je iz Nemčije vrnil 19. maja 1945, naslednjega dne pa jo je sin Edi namesto h kosilu urezal h kanalu, kamor so ga klicali prijatelji. Našli so namreč raketo, ki so jo na nek način vtaknili v cev pištole. Ker se je Edi še najbolj spoznal na te reči, so mu prepustili, da raketo spet dobi iz cevi. Še danes ne ve natanko, kako, a pištola se je sprožila in raketa je cela zgorela v Edijevi nogi, medtem, ko so jo ostali otroci popihali. V celjski bolnišnici so ga že odpisali, dali so ga v sveto olje, a se je fant do novembra le nekako zlizal, obdržal je tudi nogo, čeprav so mu jasno povedali, da ni kaj dosti upanja, da se mu ne posuši. To je bila spodbuda, Edi je bil mlad in dovolj trmast, da je nogo hotel rešiti. Celo nogometa se je lotil, postal je vratar, in in to v mladinski ekipi Rudarja. Takrat je spoznal, kako zelo je šport pomemben... Vse tri razrede nižje gimnazije je končal v Šoštanju, noben predmet ga ni prevzel, rad pa je organiziral proslave in imel tudi govore. V zadnjem razredu se je navdušil nad vremenoslovjem, dijake so vabili v tehnične šole s čudovitimi obljubami, vendar si je po ogledu takšne šole v Beogradu razočaran premislil... Kljub temu da je rok za vpis že zamudil, mu je vseeno uspelo, da se je vpisal na celjsko gimnazijo, kjer je bil prvi dve leti v razredu z vozači iz okolice Šentjurja, zadnji dve leti pa v razredu Velenjčanov, s katerimi se je že prej vsako jutro ob štirih z vlakom odpeljal v Celje in ob štirih popoldne domov. Kolikor je fantom ostajalo časa, so ga porabili za nabijanje žoge. Najprej nogometa, kasneje pa so v Velenje prenesli še veliki rokomet, leta 1952 ustanovili rokometni klub TVD Partizan, leto kasneje pa je v Velenje prišel še mali rokomet, ki se je obdržal. Edo takrat ni več igral, bil pa je kapetan in dolga leta potem še funkcionar. V celjski gimnaziji je Fundači / ta vzdevek, katerega pomena ni vedel nikoli, se ga je držal v gimnaziji/ še organiziral proslave, govorov je imel manj. Krvavi pot je potil pri matematiki, fiziki in tujih jezikih, le latinščina se mu je kasneje priljubila. Tudi zaradi nje, predvsem pa, ker je vedno hotel priti stvarem do dna in ker mu je bila všeč misel na to, da bo sodnik, se je, ko je leta 1954 končal gimnazijo, odločil za študij prava. Z Lukančevo Marjanco sta se poznala od malega, a sta se bolj zbližala šele po tistem srečanju na mostu čez Pako v Starem Velenju leta 1950. Svojo ljubezen sta morala tajiti še dolgo, tudi takrat, ko je Edo že študiral v Ljubljani, saj njegova mati z izbiro ni bila čisto nič zadovoljna. Študent Edo se zagrizel v študij. Morda je kdaj odšel v kino, prvi dve leti še delal ob koncih tedna za rokomet, sicer pa je študiral od jutra do večera. Našel si je mesto pomožnega knjižničarja v fakultetni knjižnici, lahko je veliko študiral, pa še plačo je imel. V tistem času je na pravu študiral Stane Dolanc, ki je bil v knjižnici od jutra do poznega večera, knjižničar pa je moral zaradi njega ostajati tudi po delovnem času! Sta pa bila zelo redka gosta knjižnice recimo Milan Kučan in Miran Potrč... 26.decembra 1958 je Edo Centrih postal diplomirani pravnik. Pripravništvo je takoj po novem letu začel opravljati na šoštanjski občini, razlagal je zakon o nacionalizaciji, ustavo... Ob začetku regulacije Pake se je zameril številnim ljudem, saj je kot občinski referent moral sklicati lastnike zemljišč ob Paki tik pred začetkom regulacije, zato da so jim povedali, da se z regulacijo mudi in da njihovi pridelki ne bodo imeli časa dozoreti... Z občine je mladi pravnik odšel na prakso na sodišče, bil izvoljen za sodnika Okrajnega sodišča v Šoštanju, opravljal je delo kazenskega sodnika, hkrati pa je napravil še pravosodni izpit. Okrajni sodnik je bil do leta 1968, takrat je bil izvoljen za sodnika Okrožnega sodišča v Celju, a se je po enem letu raje vrnil na Okrajno sodišče v Velenje. Zdaj so bili že štirje Centrihi, po poroki 13. junija 1959 sta namreč Marjana in Edo najprej dobila stanovanje na Bračiče-vi, leta 1960 hčerko Duško, leta 1963 pa še sina Igorja. V stanovanje na Jenkovi 2 so se selili leta 1964, v svojo hišo na Ulici štirinajste divizije pa 1.7.1969. Sodniku Centrihu so zaupali vodenje izgradnje novega poslopja sodišča v Velenju in nalogo je izpeljal skrbno, z vso vestnostjo. Potem je za nekaj časa zbolel, želel je postati tožilec, pa ni uspel, tudi z mestom pravobranilca takrat ni bilo nič. 1977 je sošolec iz gimnazije Franjo Korun postal predsednik občine, Franjo Kljun pa predsednik izvršnega sveta. Centriha so imenovali za člana izvršnega sveta, zadolženega za pravne zadeve. Delal je veliko, tudi popoldneve in večere je zapolnjevala služba, še na pogrebe so ga pošiljali za govorca... Zadovoljen je bil s šefom, a s celo ekipo ne, zato je izkoristil priložnost in septembra 1978 postal sodnik Sodišča združenega dela v Celju, leta 1985 pa tudi njegov predsednik. Veliko so delali in bili so eno najboljših tovrstnih sodišč. Po osmih letih je imel vožnje v Celje dovolj in leta 1988 je postal medobčinski pravobranilec samoupravljanja za področje občin Velenje in Mozirje. Leta 1991, med vojno, se mu je zaradi zamer v zvezi s težavami v šoštanjskem Elkroju odpovedala mozirska občina in takrat se je odločil, da gre v pokoj. Tako je bila končana poklicna pot, ostale pa so še številne funkcije, v ZK je vstopil med študijem, bil je dve leti sekretar mestne organizacije ZK, delegat na petem kongresu ZKS, iz partije pa izstopil leta 1989, ko so sodniki sodišč združenega dela neuspešno kritizirali stanovanjski zakon. Od leta 1966 do 1990 je bil predsednik volilne komisije v mozirski občini! Veliko časa posveča invalidom. Pri velenjskem društvu telesnih invalidov je začel delati že leta 1969, leto zatem so se že organizirano rekreirali, njihovi člani so zablesteli na svetovnih prvenstvih in olimpiadah invalidov/Lah, Angeli, Tratnik.../, predsednik društva je bil od leta 1972 do 1986, krmilo je prevzel v roke spet pred dvema letoma. Imel je pomembne funkcije v republiški zvezi, je član predsedstva športnih društev invalidov, delegat republiške skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja... Več kot desetletje je pridno delal pri društvu velenjskih humoristov, čeprav je imel humorja včasih že v službi dovolj /nekoč, ko je bil sodnik, je recimo neka gospa od njega želela dobiti potrdilo, da ni kurba, ker ji je neka druga gospa to očitala/. Tudi sam se je vedno veliko ukvarjal s športom, rad je zašel v hribe, rad plava, v pinpongu pa je celo osvojil številne kolajne. Z ženo sta potovala po Sredozemlju, Severnem morju, Ameriki, Kitajski... Imata tri vnuke: Tončka, Luka in Miha, tako niti ni čudno, da je zmanjkovalo časa in volje, da bi kaj več postoril na vrtu ali v hiši. Pokoj za Edvarda Centriha torej ni bil posebna prelomnica, ni obsedel ob kaminu in se prepustil brezdelju. Obdržal je številne prostovoljne dolžnosti in šport. Še sedaj, ko mu bolezen tuintam pokaže, da čisto vsega pa le ne zmore več, je ves čas v gibanju in to je ob tisti vztrajnosti in trmi iz mladosti tudi priložnost za naprej. L j U.Hrast J sts^m tesal 27. novembra 1997 MODRO MMLI& KRONIKA NAS VAS 9 1 delovni priključek - viličar. Z dejanjem je-Hmezad oškodoval za 1.500.000 tolarjev. Vlomilec ni bil nič kaj nežen V noči na torek, 18. novembra, je neznanec vlomil v bistro Petrus v podhodu na Šaleški cesti v Velenju. Odnesel je glasbeni stolp znamke Sony vreden okoli 100.000 tolarjev. Pri vlomu pa ni bil nič kaj neženrsaj je napravil precej škode na inventarju. Lastnik Peter J. je skupno oškodovan za kar 400.000 tolarjev. V garaži je našel bogat plen Neznanec je v noči na četrtek, 20. novembra, vlomil v garažo v Skornem, last Franca F. iz Skornega. Ukradel je večji čistilec VAP znamke Karcher in večjo kotno brusilko. Z dejanjem je oškodoval lastnika za okoli 450.000 tolarjev. Neprijetno srečanje Šoštanjčana z mladoletniki V ponedeljek, 24. novembra, ob 17.45 je 15-letni R.G. iz Šoštanja na Aškerčevi cesti v Žalcu doživel neprijetno srečanje s skupino mladoletnih nasilnikov. Štirje mlajši fantje so ga zvabili za stanovanjski blok, kjer so ga pretepli in mu vzeli 500 tolarjev. Fanta so nasilniki lažje telesno poškodovali, tako da je moral iskati zdravniško pomoč. Kljub temu, da so nasilneži oškodovancu vzeli le manjšo vsoto denarja, je dejanje zaradi uporabe sile v kazenskem zakoniku Republike Slovenije okvalificirano kot rop. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Privedbe oseb k državnim organom Med pomembne naloge policije sodi tudi izvrševanje odredb za privedbe oseb k pristojnim državnim organom in na prestajanje zaporne kazni. S tem opravilom policija omogoča večjo učinkovitost državnih organov, ki izvajajo uradne postopke. Na območju UNZ Slovenj Gradec so policijske postaje v desetih mesecih opravile 200 privedb, od tega sodišču 132, sodniku za prekrške 27, drugim pristojnim organom 3, na prestajanje zaporne kazni pa 38 oseb. Pri izvajanju privedb so policisti prevozili 5.166 kilometrov in opravili 925 delovnih ur. Zaradi nekaterih okoliščin, denimo začasnega dela oseb v tujini, sezonskega dela, pogostih zamenjav krajev začasnih bivališč in poskusi posameznikov, da se privedbi na sodišče oziroma k drugemu organu in na prestajanje zaporne kazni izognejo, je število opravljenih ur in prevoženih kilometrov res veliko. Kljub temu pa le redko komu uspe, da s skrivanjem ali kako drugače onemogoči policistom uspešno privedbo. Na UNZ Slovenj Gradec so kot primer slednjega navedli delo Policijske postaje Ravne na Koroškem, da izsledijo 30-letnega Dušna M., ki naj bi začasno bival na območju občine Črna na Koroškem. Zanj so prejeli odredbo za privedbo septembra letos. Policisti so ga večkrat iskali, vendar nikoli našli na naslovu začasnega bivališča. Z zbiranjem obvestil so ugotovili, da se seli iz kraja v kraj, zato so razpisali »policijsko iskanje« na območju Slovenije in ga tako prijeli na območju UNZ Celje ter ga privedli na sodišče. Vlomilec bo gradil V noči na torek, 18. novembra, je neznanec v Spodnji Rečici iz skladišča industrijske prodajalne TIM Laško ukradel 12 armaturnih mrež demit in 60 kilogramov lepila za ploščice. Podjetje je oškodoval za okoli 132.000 tolarjev. Tat bo kmet oval, ukradel je traktor V času od 13. do 18. novembra je neznanec vlomil v ograjeno priročno skladišče Hmezad Kmetijstva v Šempetru. Iz skladišča se je odpeljal s kmetijskim traktorjem znamke Torpedo 6006-S, registrskih številk CE D9-10, na katerem je bil nameščen BALA ■ VELENJSKA KARTICA POPUSTOV • akustika 2%, MATVEL.Trg mladosti 6 • biro oprema in servis 5-20% (osebni računalniki in dodatna oprema,tiskalniki, faksi,...), TREND d.o.o., Efenkova 61 • fotokopiranje, plastificiranje, reklamne table 5%, RLV, Rudarska 6 • glasbeni inštrumenti in oprema 3-5%, BASS CENTER, NC Spar • igrače 5%, DIRENDAJ, Cankarjeva 1 • izleti, potovanja 3-5%, Turistična agencija PALMA • jahalni tečaji, rekreativna jeza 10-20%, Konjeniški klub Velenje • jedača, pijača 10%, pizzeria SALOON • kemično čiščenje 10%, Kemična čistilnica P0LAK,Koroška 44 • mesnine in druga živila 5%, mesarstvo P0ZNIČ, Kidričeva 57, Pesje, Šoštanj • rastline in sredstva za nego rastlin 5-10%, PUP Cankarjeva 1, Kidričeva 4/, Rožta, Podkraj 1 • sladice 10-20%, slaščičarna METKA, Kersnikova 13 • smučarske karte 10%, GOLTE nad Mozirjem • striženje, pedikura 10%, FIGAR0 saloni Lidija, Maja.Narta (Velenje} in Eva, Vesna (Šoštanj) • športna oblačila, obutev in oprema Patrick in druga do 25%, FunSport, NC Spar • športno-medicinski pripomočki Mueller 20-30%, NK Rudar • televizorji 12%, Elektronika Velenje, Štrbenkova • tenis in titness 10%, TRC JEZERO • zlatnina, ure, popravila 5%, urarstvo in zlatarstvo TAMŠE, Kidričeva 7 • varovanje, alarmne naprave idr. 10-15%, SAMO d.o.o. Celje • video storitve 15%, Studio B2, Arja vas • sadje, zelenjava 10%, Sadje in zelenjava pri pošti • lotostoritve, fotoaparati 5-10%. Foto Z00M, NC Spar LEGENDA: • blago, storitev višina popusta, lokal oziroma podjetje, naslov MATICO BALA LAHKD NAROČITE NATB&ONSK1HŠTEVLKAH (063) M466,X1-111,85M12 it 1917AU 1S12, IN PIV VSEH PONUDNIKIH POPUSTOV CENA JE 3.000 SIT. DOBAVA: OSEBNI DW0 AU PO POVZETJU. Koliko mora pretrpeti žrtev, da se na koncu odloči za prijavo? Nasilnik v priporu, prijateljica in njen sin na varnem Ne samo policisti, tudi drugi, ugotavljajo, da je med ljudmi vedno več nasilja, da se za štirimi stenami stanovanj marsikje dogajajo osebne tragedije, ki šele potem, ko zadeve postanejo prehude, prekrute, ko se nasilje samo še stopnjuje, privedejo žrtve do tega, da o tem spregovorijo in podajo ovadbo zoper nasilnike. Zaradi suma storitve kar petih kaznivih dejanj -ogrožanja varnosti, grdega ravnanja, povzročitve lažjih telesnih poškodb, nasilništva in surovega ravnanja z mladoletno osebo, se je v teh dneh znašel v priporu 23-letni Bernard M. iz Velenja. Kaj vse se za temi kaznivimi dejanji, ki ga bremenijo, skriva, pa o tem, kaj vse je počel s svojo nosečo izvenzakonsko partnerico in njenim petletnim sinom, bi veliko vedele povedati stene stanovanja v enem od velenjskih stanovanjskih blokov, v katerem so bivali, nekaj tudi ljudje, ki so to slutili. Od prve prijave, avgusta letos, kazensko ovadbo so policisti posredovali naprej, se stvari niso izboljšale, ampak samo še stopnjevale na slabše. Vsakodnevni pretepi, nasilje, ki gaje gledal in ob katerem je trpel tudi otrok, ki je bil včasih tudi sam nemočna žrtev, grožnje, kaj vse se jima še lahko zgodi, če bosta o tem govorila in, če bo stvari prijateljica prijavila policiji, so nesrečno žensko privedle do tega, da je sklenila ukrepati. Policisti so zaradi njene in otrokove zaščite oba spravili na varno, nasilnik pa se je znašel v priporu. Ko so ga policisti prejšnji teden, v četrtek, 20. novembra, privedli na Policijsko postajo, da ga pridržijo za 48 ur, jim je s postaje ušel, pri tem pa naredil tudi nekaj škode (dobesedno spulil je vrata s tečajev, da je lahko zbežal). Prijeli so ga naslednji dan, ko so ga privedli tudi k preiskovalnemu sodniku in ta je zanj odredil pripor. Javnost se velikokrat sprašuje, kako to, da v takih primerih nihče ne ukrepa že prej. Na postaji v Velenju so nam na tako vprašanje odgovorili, da je začetek pregona odvisen od oškodovanca, da gre v takih primerih za kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog žrtve, oškodovana oseba mora o tem podati zapisnik. Iz strahu, kaj vse jo lahko še doleti, pa se za to odločijo le redko. nim NA DOM * T * ■ 1 Bil* mtf I * ^^^H Črna prometna točka - znova Samo tirje tedni so minili od takrat, ko smo poročali o (voznica je bila hudo poškodovana) in tovornjak. Zdaj križišču magistralne ceste Velenje - Šoštanj na odcepu za Lokovico in zapisali, daje gotovo eno najnevarnejših križišč na območju. Priložili smo fotografijo nesreče, ki seje pripetila 3. novembra in v kateri sta bila udeležena osebni avto bi isto sliko lahko skoraj ponovili. Na las podobna nesreča se je pripetila v torek, 18. novembra, le vozila in osebe udeležene v njej so bile druge, posledice pa nekaj blažje, a vseeno. ■ foto: vos IKOMUNALNO I PODJETJE | VELENJE, 3320 Velenje Koroška 371 b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefon: Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje 856-251 856-380 862-582 ■ Internet je... i i/nr t iuui 5'v'ETH Ja. če si do 10.12.1997 izmisliš duhovit odgovor na vprašanje Kaj je internet? in ga na razglednici pošlješ na naslov: Slovenija Online, 1106 Ljubljana Pohiti! Ča6 je za odkrivanje realnih in navideznih svetov! Na potovanju po internetu se ti obetajo popolnoma drugačna odkritja! Zato le obi&ei najbližjo teletrgovino. kjer ti bodo postregli z vsemi informacijami o priklopu, ali pokliči na I brezplačno tele/ionsko številko: TV 080 8765 Slovenija Online Telekom Slovenije V 80 sekundah okoli sveta _ te u sliki in besedi čaka tudi na naši spletni strani: http://wWW.Sl0!>Oet ROGEL - METAL d. o. o. I Gnvce 28 a, 3327 ŠMARTNO OB PAKI 1 objavlja prosto delovno mesto STRUGARJA __ z znanji em rezkanja, varenja in ključavničarskih del Zahteve: Ponujamo: - najmanj 3 leto delovn -samostojnostin vestni - zMfljeslovenščirto {g( ih izkušenj na obdelovalnih strojih, - delo za nedoločen fas s Šestmesečnim »t pti delu, poskusnim delom, Kramo in pisno), - stimulativni osebni dohodek. - nekadilec, neolkonolrt - starost do 35 let. Prijave s krotkim življenjepisom pošljite na zgornji naslov. KOVINOTEHNA m i Zamrzovalna omara F-24 Gorenje rr Pralno sušilni stroj Zanussi Videorekorder Samsung PONUDBA TEDNA! Zamrzovalna skrinja FH-21 Gorenje r r^r., j, t • ■ • 1 • Masažnakad za noge Prodajni center v Velenju Kidričeva 2 b, tel.: 063-863-413 Možnost plačila tudi na več čekov ali s kreditom ! ČETRTEK, 27. novembra SLOVENIJA 1 10.50 Hoganova druščina, 19/26 11.15 Dečki v rjavem, ang. film 12.35 Divja Avstralija, poljudnoz- nan. oddaja 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 14.05 Klic dobrote 15.55 Novice iz sveta razvedrila 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo 17.25 Denver - poslednji dinozaver, 6. del 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.30 Fraiser, 24/24 22.00 Odmevi, vreme 22.35 Šport 22.40 Odstiranja 00.15 Videoring SLOVENIJA 2 12.55 Filmski triki 13.20 32 kratkih filmov o Glennu Gouldu, film o pianistu, kanad. glas. oddaja 14.55 Grace na udaru, 13/25 15.20 Šport (nogomet) 17.00 Pacific drive, 75. del 17.30 Tri krone, 13/13 18.10 Dogodivščine iz živalskega vrta, 3/15 19.00 Resnična resničnost 19.30 Pacific drive, 76. del 20.00 Mammont Mountain: super veleslalom (Ž) 21.00 Sejem, šport, rekreacija 21.10 Gibljive slike 21.40 Sladko življenje, ital. film 00.30 Gibljive slike, ponovitev 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Gorski zdravnik, nan. 12.00 Na nebu, nan. 13.00 POPkviz 13.30 Taksi, nan. 14.00 Razprtije, nan. 15.00 Tarzan, nan. 15.30 Urgenca 16.30 Santa Barbara, nan. 17.30 POPkviz 18.00 Cosby, nan. 18.30 Varuhi luke, nan. 19.30 24 ur 20.00 Brez zapor z Jonasom 21.00 Obalna straža ponoči, nan. 22.00 Prijatelji, nan. 22.30 Taksi, nan. 23.00 Na nebu, nan. 00.00 Poltergeist, nan. 01.00 24 ur, ponovitev (anali 27 46 52 09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 GRAD PUSTOLOVŠČIN, ponovitev 3. dela nadaljevanke 10.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.05 VIDEO TOP, glasbena oddaja, ponovitev 11.05 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 SKRBIMO ZA ZDRAVJE: ŽIVETI Z EPILEPSIJO, pogovor v studiu 21.05 V ŠKRIPCU, ameriški akcijski film 22.35 REGIONALNE NOVICE 22.40 NAJ SPOT DNEVA 22.45 HOROSKOP 22.50 TV IZLOŽBA 22.55 VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 28. novembra SLOVENIJA 1 12.10 Tri krone, 13/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 15.05 Komorni ansambel Slovenicum, 2. del 15.35 Povečava 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Kakšne barve je tema 17.30 Mala Odiseja: Kratki igrani film 18.00 Po Sloveniji 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Agencija 21.30 Neznana Kitajska 22.25 Odmevi, vreme 23.05 Šport 23.10 Newyorška vročica, 5/22 23.35 Ubežnika, amer. film 00.50 Resnična resničnost SLOVENIJA 2 09.35 Mostovi 10.05 Resnična resničnost 10.35 Sladko življenje, ital. film 13.20 Gibljive slike 13.50 Zgodbe iz školjke 14.20 Zlomljena sulica, amer. film 15.55 Frasier, 24/24 16.25 Pacific drive, 76. del 16.55 Ana marija - ženska gre svojo pot, 2/14 17.40 Jeklene ptice, 5/16 18.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 19.00 Okolje in mi 19.30 Pacific drive, 77. del 20.00 Zadnje dejanje, ang. film 21.35 Sejem, šport, rekreacija 21.40 TV avtomagazin 22.10 Hollywood, 8/12 23.05 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo 00.00 Mammont Mountain: paralelni slalom (Ž), posnetek 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Gorski zdravnik, nan. 12.00 Na nebu, nan. 13.00 POPkviz 13.30 Taksi, nan. 14.00 Obalna straža ponoči, nan. 15.00 Tarzan, nan. 15.30 Urgenca, nan. 16.30 Santa Barbara, nan. 17.30 POPkviz 18.00 Cosby, nan. 18.30 Varuhi luke, nan. 19.30 24 ur 20.00 Smrtonosni mikrobi, 13. del 21.00 Milenium, nan. 22.00 Vesoljski križarji, znan.fant. komedija 23.30 PIayboy: Pozno ponoči, erot. serija 00.00 Za več kot pest, erotični film 01.30 24 ur 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.00 SKRBIMO ZA ZDRAVJE; ŽIVETI Z EPILEPSIJO, ponovitev pogovora v studiu 11.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 11.05 V ŠKRIPCU, ameriški film, ponovitev 12.35 TV IZLOŽBA 12.40 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.55 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 KOŠNJA PO STAREM NA COLU, dokumentarni zapis 20.25 PLAČANCI, ameriški akcijski film 22.00 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.30 NAJ SPOT DNEVA 22.35 REGIONALNE NOVICE 22.40 HOROSKOP 22.45 TV IZLOŽBA 22.50 VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 29. novembra SLOVENIJA 1 08.20 08.40 08.55 09.10 09.55 10.10 11.00 11.30 12.30 13.00 13.05 14.05 15.15 17.00 17.10 18.05 18.30 18.40 19.15 19.30 2G.10 22.15 22.25 22.45 Radovedni Taček Taborniki in skavti Sprehodi v naravo Pod klobukom Tibetanski umetniki Ana Marija - ženska gre svojo pot, 2/14 Hugo, tv igrica Tednik TV avtomagazin Poročila Karaoke Izpuščena leta, 1/4 D'Artacan in trije mušketirji, špan. film Obzornik Srečanje s kiti svetega Lavrenca, poljudnoznan. oddaja Na vrtu Ozare Hugo, tv igrica Risanka Dnevnik, vreme, šport Dolores Claiborne, amer. film Poročila, vreme Šport Naftarji, 1/7 SLOVENIJA 2 09.05 09.35 11.00 12.00 12.30 12.55 13.55 15.55 17.30 17.55 19.30 20.00 21.30 22.20 23.10 23.50 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi Ukradena miniatura, nemški film POMP Zgodbe iz školjke Pacific drive, 77. del Evrogol SP v smuč. skokih, prenos iz Lillehammerja Košarka NBA: DETROIT-NEW YORK, posnetek Teniški magazin Polzela: KF za EP v košarki, SLOVENIJA:NEMČIJA, prenos Pacific drive, 78. del Jesenska Marjanca Saga življenja, 1/3, dokum. serija Zlata šestdeseta slovenske popevke V vrtincu Sobotna noč 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 12.30 13.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 01.00 02.00 09.25 09.30 10.30 10.35 11.00 12.30" 12.35 18.55 19.00 19.30 19.35 20.00 20.05 20.25 22.00 22.05 22.10 22.15 22.40 Pujsji dol, risana serija Munkci, ris. serija Zverinice, ris. serija Vrnitev v prihodnost, ris. serija Morska deklica, serija Povver rangers, nan. Priden kuža 4, mladinski film Mali filmar, nan. Za dolar več, amer. vestem Highlander, nan. Robocop,nan. POP party, glas. oddaja Herkul, nan. 24 ur Specialist, amer. film Odpadnik, nan. Mali nezemljan, amer. film Playboy special 24 ur, ponovitev NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev EPP/VABIMO K OGLEDU KOŠNJA PO STAREM NA COLU. ponovitev PLAČANCI, ponovitev filma TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU 639. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20 LET OKTETA LESNA, posnetek slavnostnega koncerta iz Slovenj Gradca NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA 639. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 30. novembra SLOVENIJA 1 08.20 Čebelica Maja, 18/24 08.45 Živžav 09.35 Pobeg iz Jupitra, 1/13 10.00 Ometnost petja 11.00 Dogodivščine iz divjega zahoda 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si 12.30 Na vrtu 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 15.00 Poročila 15.30 Sreča ni opoteča, ang. film 17.00 Obzornik 17.10 Zmenki, 13/16 17.35 Po domače 18.35 Po dolgem in počez: Vače 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.10 ZOOM 21.25 Večerni gost dr. Danilo Turk 22.20 Poročila, vreme 22.30 Zakleta dvojčka, kanad. film SLOVENIJA 2 09.30 10.00 10.25 12.55 15.00 15.30 16.35 17.35 17.55 19.30 20.00 20.55 21.25 21.55 22.55 23.55 V vrtincu Pacific drive, 78. del Čarobna piščal, balet Lillehammer: SP v smuč. skokih, prenos (v odmoru posnetek smuka (M)) Košarka NBA Zlata šestdeseta - nostalgija z Beatniki Tadej Hrušovar Pred začetkom sezone v smuč. tekih in skokih ter biatlonu Odbojka - 2. krog pokala CEV (Ž), posnetek iz Maribora KF za EP v rokometu (M) -SLOVENIJAJZRAEL, prenos Pacific drive, 79. del Svilena obleka, 4/4 Slovenski magazin Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja Šport v nedeljo Zvezde ruskega baleta Slovenski magazin 08.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina Zvezdne steze, risana serija Kasper in prijatelji, risana serija Maček Felix, risana serija Mladi superman, nan. Power rangers, nan. Herkul, nan. Argument Brez zapor z Jonasom El Greco, franc. ital. film Radijska postaja ' Otroški zdravnik, nan. Upor v zaporu Attica, amer. film 19.00 Športni krog 19.30 24 ur 20.00 Sladka skušnjava, amer. film 21.45 Športna scena 23.00 Argument 23.30 Papirnati mesec, amer. film 01.30 24 ur 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 12.00 12.30 13.30 15.30 16.00 17.00 aH kanali 27 W 46 PONOVITVE ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA: GRAD PUSTOLOVŠČIN OTROŠKI MIŠ MAŠ 638. VTV MAGAZIN, ŠPORTNI TOREK ŠPORTNI GOST; SANI BEČIROVIČ, košarkar Pivovarne Laško GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 639. VTV MAGAZIN GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO KOŠNJA PO STAREM NA COLU, dokumentarni zapis IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV Slovenije; ODDAJA TELEVIZIJE NOVO MESTO GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO VIDEOSTRANI SKRBIMO ZA ZDRAVJE; ŽIVETI Z EPILEPSIJO V ŠKRIPCU, am. akcij, film 20 LET OKTETA LESNA; posnetek slavnostnega koncerta iz Slovenj Gradca VIDEOTOR glasbena oddaja HOROSKOP VIDEOSTRANI do 24.00 08.30 08.55 09.55 10.15 10.35 11.05 11.45 12.10 12.50 13.15 13.45 14.25 17.00 18.00 19.30 21.00 22.00 22.05 PONEDELJEK, 1. decembra SLOVENIJA 1 10.25 Zmenki, 13/16 10.55 Družinsko življenje, franc. film 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 14.30 Ljudje in zemlja 15.00 Večerni gost dr. Danilo Turk 15.55 Dober dan, Koroška 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček 17.25 Očividec, 1/15 18.00 Po Sloveniji 18.30 EPP 18.40 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje3x3 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Pro et contra 21.05 Homo turisticus 21.25 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Kdo je glavni, 1/22 23.10 Svveet movie, koprodukcijs- ki film 00.45 Osmi dan SLOVENIJA 2 09.45 Na potep po spominu 10.45 ZOOM 11.55 Okolje in mi 12.25 Šport v nedeljo 13.25 Tibetanski umetniki 13.40 Neznana Kitajska 14.30 Obzorja duha 15.00 Zvezde Ruskega baleta 16.00 Hollywood, 8/12 16.55 Svilena obleka, 4/4 17.45 Pacific drive, 79. del 18.10 Love Joy, 12/13 19.00 Recept za zdravo življenje 19.30 Pacific drive, 80. del 20.00 Zasebni zločini, 2/8 20.50 Sloves, 4/9 21.50 POMP 22.50 Brane Rončel izza odra 00.20 Recept za zdravo življenje 10.00 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 01.00 02.00 09.00 10.00 10.05 10.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.35 20.00 20.05 21.05 21.35 22.10 22.15 22.20 22.25 22.30 Santa Barbara, nad. Gorski zdravnik, nan. Otroški zdravnik, nan. POP kviz Športni krog Športna scena Urgenca, nan. Santa Barbara, nad. POP kviz Cosby, nan. Obalna straža, nan. 24 ur Osamljena srca, amer. romantična komedija Detektivka Lea Sommer, nan. Rahla norost, amer. film Na nebu, nan. 24 ur, pon. kanali DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP/VABIMO K OGLEDU 639. VTV MAGAZIN, ponovitev TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU DOBER VEČER, GOSPA PREDSEDNICA; Gostja: ANDREJA ČRNAK MEGLIČ, predsednica slov. odbora za UNICEF IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE: ODDAJA TELEVIZIJE TELE TV KRANJ GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 2. decembra SLOVENIJA 1 10.05 Love Joy, 12/13 10.55 Molčečnost zagotovljena, koprodukcijski film 12.30 Po dolgem in počez: Vače 13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv igrica 13.50 Po domače 14.50 Pro et contra 15.40 Homo turisticus 15.55 Mostovi 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti 17.25 Pobeg iz Jupitra, 2/13 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Magdalenice Radojke Vrančič, dokum. oddaja 21.05 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Martin Luther, 5/5 00.15 Svet poroča 00.45 Studio city 02.00 Videoring SLOVENIJA 2 10.00 12.00 12.30 13.00 13.25 13.55 14.55 15.25 17.00 17.45 18.10 19.00 19.30 20.00 22.10 23.10 Sobotna noč Pomagajmo si Recept za zdravo življenje Newyorška vročica, 5/22 Osmi dan Sloves, 4/9, dokum. oddaja Slovenski magazin SP v rokometu (Ž) SLOVENIJA:MAKEDONIJA, prenos Zasebni zločini, 2/8 Pacific drive, 80. del Havajski detektiv, 24/25 Volja najde pot Prvaki, 1/12 Leadbelly, amer. film TNT Najmlajši brat, ang. nemi film 07.00 10.00 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00 01.00 02.00 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Gorski zdravnik, nan. Obalna straža, nan. POP kviz Glavni kuhar, nan. POP party, glas. oddaja Tarzan, nan. Orgenca, nan. Santa Barbara, nad. POP kviz Cosby, nan. Varuhi luke, nan. 24 ur Resnične zgodbe: Pogubni molk, amer. film Sedma nebesa, nan. Obraz tedna Žalitev, amer. film Na nebu, nan. 24 ur, ponovitev 09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 DOBER VEČER, GOSPA PREDSEDNICA, Gostja: ANDREJA ČRNAK MEGLIČ: predsednica slov. odbora za UNICEF 10.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.35 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE: ODDAJA TELEVIZIJE TELE TV KRANJ 11.05 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 640. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 20.45 ŠPORTNI GOST; URŠKA ŽOLNIR, evropska mlad. prvakinja v judu 21.15 NOGOMET - PRIMORJE : RODAR, posnetek tekme 22.55 NAJ SPOT DNEVA 23.00 HOROSKOP 23.05 TV IZLOŽBA 23.10 640. VTV MAGAZIN, ponovitev 23.30 VIDEOSTRANI do 24.00 09.35 Havajski detektiv, 24/25 10.25 Leadbelly, amer. film 12.30 Veliki miti in skrivnostni 20. stoletja 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 15.05 Srečanje s kiti sv. Lavrenca 15.55 Slovenski utrinki 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Miklavžev koncert 22.00 Odmevi, vreme 22.35 Šport 22.45 Grace na udaru, 14/25 23.15 Poročnik v krilu, amer. film SREDA, 3. decembra SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 2 09.15 Svet poroča 09.45 Volja najde pot 10.15 Najmlajši brat, ang. nemi film 11.40 Kdo je glavni, 1/22 12.10 Saga o življenju, 1/3 13.00 Studio city 13.50 Martin Luther, 5/5 15.25 SP v rokometu (Ž) SLOVENIJA:RUSIJA, prenos 17.00 Prvaki, 1/12 17.35 Hoganova druščina, 20/26 18.00 Filmski triki 18.30 Karaoke 19.30 Prvaki, 2/12 20.00 Šport 22.30 Koncert simfonikov RTVS i 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Gorski zdravnik, nan. 12.00 Varuhiluke, nan. 13.00 POPkviz 13.30 Obraz tedna 14.00 Sedma nebesa, nan. 15.00 Tarzan, nan. 15.30 Urgenca, nan. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 POPkviz 18.00 Cosby, nan. 18.30 Varuhi luke, nan. 19.30 24 ur 20.00 Jack in Sarah, amer. film 22.00 Prijatelji, nan. 22.30 Taksi, nan. 23.00 Mož, ki bi bil kralj, amer. film 01.45 24 ur, ponovitev 09.00 DOBRO JUTRO, informa- tivno-razvedrilna oddaja 10.00 640. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.20 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.25 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.45 ŠPORTNI GOST; URŠKA ŽOLNIR, evropska mlad. prvakinja v judu 11.15 NOGOMET-PRIMORJE: RUDAR, posnetek tekme 12.55 TV IZLOŽBA 13.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 GRAD PUSTOLOVŠČIN, nadaljevanka, 4/8 20.30 NAJ SPOT, glasbena oddaja 22.00 GOST ODDAJE DOBRO JOTRO 22.35 NAJ SPOT DNEVA 22.40 REGIONALNE NOVICE 22.45 HOROSKOP 22.50 TV IZLOŽBA 22.55 VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek. Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovatka). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA- Naščasd.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. ŠPORT IN REKREACIJA NAS VAS 11 Rudar - HIT Gorica 1:0(1: 0) Zmaga za slovo V prvi slovenski nogometni ligi bodo v nedeljo sklenili jesenski del prvenstva. Ne glede na izide v tem zadnjem krogu so jesenski naslov že osvojili nogometaši Mure, ki imajo pred dru-gouvrščenimi Primorjem kar sedem točk prednosti. Velenjčani so se z zmago nad HIT Gorico spet povzpeli po lestvici navzgor, na sedmem mestu so zamenjali Korotan, kije nepričakovano(?) izgubil doma s Celjani. Tekme predzadnjega jesenskega kroga so bile že v zimskih razmerah, saj je od sobote na nedelje, predvsem pa v nedeljo dopoldne, začelo snežiti, v Ajdovščini pa je burja pihala s takšno močjo, da so tekmo začeli z nekajminutno zamudo. Da bo tekma, je odločil delegat, čeprav razmere niso bile normalne, saj so zaradi vetra med drugim zelo težko izvajali proste strele. V zelo slabih razmerah je bila tekma tudi v Velenju. Tudi tu je zima prehitela koledar, pokazala prve zobe, in gotovo vplivala na mnoge ljubitelje nogometa, da so raje ostali doma na toplem, kot pa da bi zmrzovali ob igrišču. Na slabši obisk je gotovo vplival tudi Rudarjev poraz z oslabljenim Mariborom teden dni pred tem v Lendavi. Zato je Rudarjev blagajnik imel zanesljivo najmanjši izkupiček v jesenskem delu prvenstva. Rudarjevi nogometaši in trener Miloš Šoškič so vedeli, da morajo zmagati, saj jim novega poraza oziroma neuspeha doma (vsaj trenerju) mnogi ne bi oprostili. Na srečo je imel dva joker-ja - Jerneja Javornika in vratarja Mladena Dabanoviča. Prvi je po silovitem začetnem pritisku v 36. Mladen Dabanovič: Bil je nepremagljiv. minuti z lepim udarcem presenetil gostujočega vratarja Botonji-ča, ki je stal nekoliko preveč zunaj svojih vrat. Žoga (večina je pričakovalo Javornikovo podajo) ga je preletela v loku in obsedela v njegovi mreži. Po tem zadetku so gostje bili vse nevarnejši in do konca tekme imeli več priložnosti za izenačitev, toda Mladen Dabanovič je bil v nedeljo sijajen in ubranil je kar nekaj zelo nevarnih žog. Dobrih deset minut pred koncem so gledalci, verjetno pa tudi gostujopči igralci, že videli žogo v velenjski mreži. Z nekaj metrov jo je proti njenemu levemu spodnjemu kotu z glavo usmeril Nikčevič, toda Dabanovič je s čudežno obrambo povzročil, daje gledalcem, predvsem pa gostujočim nogometašem zamrl glas na ustih. RUDAR: Dabanovič, Hribar (od 80. Sulejmanovič), Kosič, Caushllari, Breznik, Brezič (od 67. Šumnik), Vidojevič, Gajser, Kokol (od 88. Miškič), Javornik. ■ vos Rog/a GKN Atras : Elektra 79:85 (39:44) Zmagali tudi v Zreškem kotlu Tudi po sedmih krogih v 2. SKL - vzhod ostaja šoštanjska Elektra še neporažena. V soboto so Šoštanjčani v zanimivi in napeti tekmi na vročem terenu v Zrečah premagali tamkajšnjo Roglo z rezultatom 85:79. V dramatični in zanimivi končnici tekme so imeli košarkarji Elektre nekoliko več športne sreče. Pri rezultatu 77:82, slabih 7 sekund pred koncem tekme, je imel Temnik za Roglo tri proste mete - po zadetih prvih dveh, je tretjega namerno zgrešil, Zrečani so uspešno skočili za žogo in v primeru zadete trojke bi še lahko izsilili podaljšek, vendar so priložnost za to po uspešnem posredovanju Kovačeviča in Mirta zapravili. Mirt je nato v dobri sekundi z velike razdalje zadel še svojo tretjo trojko, skupaj pa je dal (tako kot Rizman) 27 točk. Končni rezultat tekme je torej bil 85:79 za Elektro. Veliko slabše kot zreški igralci so poraz prenesli tamkajšnji navijači, ki so celo tekmo sodnike in Šoštanjčane zmerjali in žalili, besede pa so po tekmi zamenjali s pestmi in dva navijača Elektre sta jo pošteno skupila, sodnika pa sta si upala zapustiti dvorano šele v poznih večernih urah. Naslednja tekma Elektre bo zaradi reprezentančnih nastopov šele 6. decembra v Kamniku. Elektra: Brinovšek 12, Kovačevič 4, Rupreht, Rizman 27, Ru-čigaj 13, Divjak, Mirt 27, Maliče-vič, Memič, Medvešek 2, Nikolič. ■ Tjaša Rehar Pomgrad - Šoštanj Topolšica 3:0 Vodilni so bili premočni Na gostovanju pri vodilni ekipi na lestvici so se Šoštanjčani razigranim nasprotnikom le na začetku, nato pa so domači z močnim servisom z lahkoto nabirali točke in prvi niz dobili s 15:4. Povsem drugače je bilo v drugem, ko so gostje celo povedli z 11:5, vendar so zopet naredili preveč zanje usodnih napak in ostali pri 11 točkah, namesto, da bi niz dobili. TVetji nižje bil dokaj izenačen, ekipi sta se na vso moč borili za vsako točko, igralci Pom-grada pa so znova znali izkoristiti napake gostov in si priigrali zmago s 3:0 (4,11,10). Omeniti velja, da je odbojkarje Šoštanja Topolšice skozi tekmo uspešno vodil Niko Jerončič. V soboto, 29. novembra, se bodo Šoštanjčani v svoji dvorani srečali z neposrednim tekmecem na dnu lestvice ekipo Kamnika. ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Zulič, S. Sevčnikar, D. Sevčnikar, Kravcov, Medved, Bevc, Jerončič, Mihalinec in Kugovnič. ■ N.R. Kegljanje Popoln uspeh Uspeh šoštanjskega kegljanja pričnimo z novim rekordom kegljišča pri ženskah. Nova lastnica naslova je Lesnikova - Šoštanj z odličnim dosežkom 448, kar je za 18 kegljev več od starega rekorda. Sijajna igra domačink, nov rekord kegljišča, nov klubski rekord, to je bilanca srečanja 8. kroga med Šoštanjem in ekipo MTT-ja iz Maribora. Domačinke so visoko premagale nasprotnice s 7:1 (2459:2327). S to zmago so dokazale, da zmaga v preteklem kolu, ko so v Celju premagale vodilni Miroteks, ni bila slučajna. ŠOŠTANJ: Prelog 392 (0), Lesnik 448 (1), Drev 422 (1), Hojan 406 (1), Lozič 388 (1), Podbrežnik 404 (1). Že med tednom je druga ekipa Šoštanja v srečanju 5. kroga medobčinske lige visoko premagala ekipo Obrtnika. Zmaga domačinov z 8:0 (4838:4488) je povsem zaslužena, saj jim gostje niso bili dorasel nasprotnik. ŠOŠTANJ: Aleksič 792 (1), Novak 808 (1), Sotler 813 (1), Arnuš 794 (1), Petrovič 846 (1), Žnidar 785 (1). Piko na i pa so v soboto postavili še člani prve ekipe. Ti so gostili v 8. krogu pomlajeno ekipo Fužinarja. Šoštanjčani so imeli veliko dela s Korošci in zmagali z rezultatom 5:3 (4957:4738), le malo pa je manjkalo, da bi JIM gostje odščipnili točko. ŠOŠTANJ: Krarner 802 (0), Glavič 791 (0), S. Fidej 884 (1), L. Fidej 841 (1), Hasičič 825 (0), Križovnik 814 (1). Tekmovanje bodo drugoligaši nadaljevali 6. decembra. Fantje se bodo v zadnjem kolu jesenskega dela v Žalcu pomerili z domačini. Dekleta pa v 9. krogu potujejo na Koroško. Na Prevaljah jih bodo dočakale kegljavke Korotana Medtem ko bodo člani prve ekipe na odmoru, se bodo igralci druge ekipe v 6. krogu na Golovcu pomerili z ekipo KVTNT-a. Slovan - Gorenje 29:27 (15:16) Polom v Ljubljani Rokometaši Gorenja so v 9. prvenstvenem krogu gostovali na Kodeljevem in dokaj nepričakovano izgubili tekmo z domačim Slovanom. Izid je bil 29:27 za domače, ob polčasu pa so vendarle še vodili Velenjčani s 16:15. To je bila najslabša igra rokometašev Gorenja v jesenskem delu prvenstva, zlasti pa sta razočarala oba vratarja. Edini, ki je zadovoljil trenerja Toneta Tislja je bil Boštjan Sovič, kije bil z devetimi zadetki tudi najboljši strelec te tekme. Po tem porazu so Velenjčani na 5. mestu, s samo enim porazom je v vodstvu celjska Pivovarna Laško, na drugem mestu pa je slovenjgraški Prevent, ki je v tem krogu v gosteh premagal Škofljico kar z 32:23. Trener Gorenja Tone Tiselj je o tekmi vidno razočaran povedal: »Kaj takega še nisem doživel. Zame osebno je bil to eden najbolj tragičnih porazov v moji karieri. Z izjemo Soviča je odpovedala vsa ekipa in zaigrala daleč pod svojimi zmožnostmi. Če sta bila doslej v obrambi problem vratarja, je bila tokrat celotna obramba zelo slaba. Razlog? Pogovarjali smo se dan po tekmi in vsi so bili tiho, niso vedeli kaj se je zgodilo. Za nameček je bila to ključna tekma, da bi bili ob koncu jesenskega dela prvenstva na drugem mestu. Zdaj bomo 14 dni »jpočivali« in nato jesen sklenili s tekmama proti Delmarju in Škofljici.« GORENJE: Anžič, Krejan, Saftescu 3 (2), Bedekovič 7, Ojsteršek, Plaskan 3, Khimtchenko 1, Sovič 9 (1), Tome 3, Cvetko 1, Senica. Tone Tiselj: "Uh, pa taka igra!" vos Pravi naslov za uspešno reklama! Evropsko prvenstvo v krosu v Lizboni Potujejo Buč, Obronekova in Bahtiri V soboto so bile v Mariboru kvalifikacije za evropsko prvenstvo v krosu, ki bo 14. decembra v Lizboni na Portugalskem. Atletska zveza Slovenije je razpisala norme po posameznih kategorijah, ki so jih morali atleti doseči na stezi, in sicer, člani na 7600 m, članice na 4000 m, mladinci na 4800 m in mladinke na 2400 m dolgih progah. Poleg tega je zveza postavila še en pogoj, in sicer udeležbo na državnem prvenstvu, ki bo 29. novembra v Šlovenski Bistrici, tam pa morajo atleti, ki so dosegli normo, biti uvrščeni med prve tri tekmovalce. Velik uspeh so dosegli trije atleti Atletskega kluba Velenje, ki so na veliko veselje njihovega trenerja Popetrova dosegli normo za evropsko prvenstvo v Lizboni. Kristina Obronek je na 2400 m imela normo 8.06, tekla pa je 8.04.50 in si pritekla drugo mesto za Romanovo in pred Jankovičevo. Boštjan Buč je na 4800 m imel predpisano normo 14.45, skozi cilj pa je pritekel kot prvi s časom 14.20 pred Porijem in Kastelicem. Bekim Bahtiri je med člani na 7600 m imel normo 22.40, na cilju pa je bil s časom 22.35 z lahkoto prvi pred Šalamonom in Kukovičem. Povejmo še to, daje Kejžar odstopil. Pri članicah je bila Jolanda Čeplak sicer prva pred Živkovo, vendar pa njen čas ni zadoščal za normo, ki je bila 13.12. Jolanda je namreč dosegla čas 13.24.50. Glede na to, da je atletske sezone praktično konec in so atleti v pripravljalnem obdobju, je ta uspeh še toliko večji. Upajmo, da bodo vsi trije na državnem prvenstvu v Slovenski Bistrici med tremi prvou-vrščenimi. ■ P.V. Plavanje Tina Pandža trikrat prva Plavalci velenjskega kluba so ob koncu prejšnjega tedna spet uspešno tekmovali. V Kranju je Plavalni klub Triglav organiziral tradicionalni mednarodni »Špelin memorial«. Na tekmovanju je nastopilo kar 550 plavalcev iz Italije, Hrvaške, Češke, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Naši plavalci so osvojili 3 prva, 3 druga in 1 tretje mesto. Vse tri zmage je osvojila Tina Pandža, ki je dosegla tudi zelo dobre rezultate. Tina seje na letošnjih tekmovanjih že zelo izkazala, saj je bila v Elsenfeldu, Zagrebu, Celju in Kranju najboljša plavalka v svoji kategoriji, za kar je spet prejela nagrado organizatorja. Odlikovala sta se še Jernej Ocepek z drugim mestom v disciplini 100 m prosto in David Danev s tretjim mestom v disciplini 100 m hrbtno. Rezultati: kadetinje -100 m prosto: 1. Tina Pandža 1:02.52; 800 m prosto: 1. Tina Pandža 10:05.62,4. Maja Sovinek 10:28.38,5. Nina Kugonič 10:28.97; 100 m prsno: 4. Nina Sovinek 1:23.45; 100 m hrbtno: 2. Tina Pandža 1:08.38,4. Maja Sovinek 1:15.84, 9. Nina Kugonič 1:18.54; 100 m delfin: 1. Tina Pandža 1:10.21, 4. Nina Sovinek 1:17.15; 200 m mešano: 2. Tina Pandža 2:34.92, 5. Nina Sovinek 2:43.73, 8. Maja Sovinek 2:47.29; kadeti -100 m prosto: 2. Jernej Ocepek 58.92, 7. David Danev 1:00.45; 100 m prsno: 10. Domen Velički 1:18.44; 100 m hrbtno: 3. David Danev 1:07.08, 7. Jernej Ocepek 1:08.78; 100 m delfin: 6. Jernej Ocepek 1:07.06; 200 m mešano: 4. Jernej Ocepek 2:28.82, 5. David Danev 2:29.40. ■ Marko Primožič Namizni tenis! Kočno prva zmaga Dočakali smo 1. zmago Ere v prvi državni članski ligi. V napeti in nervozni tekmi so velenjski igralci tesno premagali ptujsko Petovio z rezultatom 4:3. Tekma v Rdeči dvorani se je pričela z manjšo slovesnostjo, ko je lani najboljši klubski igralec Jure Slatinšek (na posnetku) prejel spominsko plaketo iz rok Gvi-da Omladiča, direktorja Ere, ki je generalni sponzor kluba. Domača ekipa je igrala pod pritiskom, saj so že večkrat omenjene težave s poškodbami in boleznimi (Jure Slatinšek, Damijan Vodušek) tokrat prinesle še slabo formo najboljšega igralca Uroša Slatinška, vendar so fantje težave premagali in z borbenostjo doka- mL W v s ^m mffl s' - i ' vHr ^^J Ur Hn < ■ l V ■Vi m 1. \k JE j zali, da lahko kot ekipa premagajo tudi močnejše tekmece. Tri posamezne zmage so dosegli Tadej Vodušek, Uroš in Jure Slatinšek, četrta zmago pa so dosegli v igri dvojic. Pionirska ekipa deklet se je na kvalifikacijah borila za vstop v finalni del, kar pa ji žal ni uspelo. Tudi dekleta spremljajo podobne težave, saj sije Maja Sluga zlomila nogo, a jo je odlično zamenjala povratnica v klubu Tamara Rampre, ki je ob sestrah Iloni in Tamari Jerič dokazala, da bodo dekleta v prihodnosti dosegala vidnejše uvrstitve. Ekipa je morala priznati premoč Šampionke iz Nove Gorice ter ŽNTK Maribora, tesno, vendar zasluženo pa so zmagale proti Vesni iz Zaloga z rezultatom 4:3. ■ foto: vos Streljanje Dobri pionirji in pionirke V 4. krogu 1. državne strelske lige pištoljarjev je velenjska ekipa Mroža po dveh zaporednih zmagah doživela tudi dva poraza. Tako je v Kamniku le s krogom razlike izgubila srečanje s 1646:1645. Za Velenjčane so nastreljali: Veternik 568, Klančnik 547, Detlbah 530, v ekipi Kamnika pa je bil najboljši Radej s 558 krogi. Po 4. krogu z 8. točkami so Velenjčani na 5. mestu. Mladinke Mroža pa so na svojem strelišču klonile II. ekipi Ptuja s 1560:1574. Za Velenjčanke so nastreljale: Suljič 530, Durakovič 525, Matijevič 505 krogov, v ekipi Ptuja pa je največ nastreljala Potočnikova - 545 krogov. i - -J' DS5 Zdravko Bačovnik alfa in ornega vseh akcij v Belih Vodah, predsednik neštetih gradbenih odborov, kjer seje delalo in delalo, za to da v kraju nekaj imajo, pa naj je šlo za telefon, cesto ali vodovod ..., je ti-stikrat, ko je delal, pozabljal na to, da bi moral bolj krepiti svoje noge. Z močnejšimi meči bi laže odbijal številna polena, ki mu jih danes eni mečejo pod noge. Dobrota je bila sirota nekdaj, ko so bili časi drugi in je danes, ko so spet drugi. BS? Marjan Jakob, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina in član sveta občine Šoštanj, prisega na jabolka. Pravi, da so neizčrpen vir zdravja in da bi ljudje, zdaj, na pragu zime, morali bolj segati po njih. Priporoča vsaj eno na dan, najbolje zjutraj in po možnosti tisto, ki je zorela na Turnu. Stane Hafner, znan in priznan oblikovalec iz Velenja, je skupaj z ženo Marjano prišel preverit ponudbo na letošnjem zimskem sejmu v Rdeči dvorani. Če je tudi kaj izbral, ni znano, ve pa se, da je pri cenah kar dobro »glihal«. Tega, kje bo smučal, ni izdal. Toni Rehar, prizadevni športni delavec, učitelj telovadbe, prvi mikrofon Šoštanja itd. (desno) in Rudi Fidej, športni dopisnik, upokojenec, zadnje čase znan kot prvi naturist Velenja in zagrizen aktivist društva (levo), govorita o naturizmu kot načinu življenja. Rehar vidno dvomi o tistem, o čemer mu Fidej pripoveduje. Preden bo dvignil člansko izkaznico bo kakšen podatek se preveril. REZANJE ŠOŠTANJA Pred časom smo zasledili najavo srečanja, okrogle mize in razstave, vse to v počastitev desete obletnice ekološkega protestnega shoda v Titovem Velenju. Vajeni takšnih najav se nismo ozirali na sprevračanje dejstev, kot je denimo tisto, daje gibanje takratne SZDL "Ekologija, energija, varčevanje" dvignilo ljudem samozavest. (Dejstva so namreč ravno nasprotna, saj je to szdljev-sko gibanje bilo odgovor oblasti na veliko nejevoljo ljudi, kije ušla izpod znane "Smoletove marele"). Danes ne bi bilo več potrebno dvigati prahu zaradi dogodkov, ki označujejo eno svetlejših poglavij politične alternative iz konca osemdesetih let. Še posebej zato ne, ker ekološka sanacija Šaleške doline lepo teče po načrtih. Zato smo kljub občasnemu prepihu glede pomanjkanja sanacijskega denarja (kar spada v proračunski ritual našega parlamenta), lahko prepričani, da bo TEŠ vstopil v drugo tisočletje očiščen, tako kot so odgovorni napovedali konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let našega stoletja. Kot rečeno, napovedi proslavljanja desete obletnice shoda nismo jemali resno, saj dvomimo, daje v času rednega odplačevanja odškodnin možno pričakovati, da bi se ljudje množično udeleževali okroglih miz o naši bližnji ekološki zgodovini. Poleg tega nismo pričakovali, da bi te dogodke obeleževali v Šoštanju, saj je nesporno, daje bila zadeva povezana s celo Šaleško dolino in bi, denimo, osrednja proslava ob deseti obletnici shoda morala biti pač v centru Doline, torej v Velenju. (Pa tudi spodobilo bi se kje na Titovem trgu postaviti spominsko ploščo. Če so se v Ljubljani spomnili legendarnih Pankrtov in njihovega prvega nastopa, bi ne bilo nič narobe, če bi se spomnili tudi prvega večtisočglavega nastopa okoljevarstvenih pro-testnikov v Velenju.) Toda motili smo se, saj so nas v počastitev desete obletnice shoda presenetili s priložnostno razstavo v spodnji avli občinske hiše v Šoštanju. Najprej je treba poudariti, da smo si razstavo lahko ogledali zaradi srečnega naključja. Menda je čistilka, ko je videla zadevo, mislila, da gre za bogve čigavo kramo, pa je naprosila nekaj možakarjev, da bi naj robo zmetali v keson za smeti. A so neuki čistilki bolj razsvetljeni pojasnili, da naj stvari pusti na svojem mestu, ker gre za ekološko razstavo. Pa sta tako dva panoja, obrnjena stran od ljudi, tri počez vržene in z rdečo barvo popisane stare planke, slika elektrarne, naslonjena na radiator in kup smrekovih vej bolj onesnaževali avlo kot pa sporočali stotinam ljudi, ki dnevno obiščejo šoštanjsko pošto, kako je treba okolje varovati. V mraku hodnika je "razstava" delovala prav žalostno, na hitro nalepljene fotokopije parol izpred desetih let na občinskih panojih pa so, kot v posmeh takratni korajži, pravo ogledalo stanja okoljevarstvenega duha, ki ga v Šaleški dolini beležimo desetletje po shodu v Velenju. Nismo zasledili, kje naj bi bila tudi napovedana okrogla miza, a če je bila zasnovana tako bedno kot razstava v Šoštanju, je bolje, da je ni bilo. Končno pa bodo (bomo) nekateri pač morali priznati, daje bila glavna ekološka ost osemdese- HBHBHHBIflHHHHHBHHBBHMKMm tih zgrešena, saj danes ugotavljamo, da izplačevanje ekoloških odškodnin okolju v ničimer ne koristi. Z odškodninami se gradijo ceste, kabelske televizije, vodovodi... Projekti pač, ki jih premore z udarništvom prepojen um predsednikov krajevnih skupnosti. Zato iz zornega kota "čiste" okoljevarstvene miselnosti, ki se sedaj, hvalabogu, rojeva med mlado generacijo, lahko rečemo, da bolj ko so odškodnine visoke, večja škoda se povzroča okolju, kar je logična izpeljava ideje, da velikost škode določa obseg odškodnin. Zapleteno? Morda. Za lažje razumevanje generacije, ki je ekološko bolj osveščena, kot smo (bili) mi, ki smo s prstom kazali samo na TEŠ in RLV, citirajmo misel severnoameriškega indijanca. Tako bomo laže dojeli, zakaj odškodnine povzročajo škodo. Tatanga Mani pravi: "Veliko norosti je v vaši takoimenovani civilizaciji. Kot norci drvite beli ljudje za denarjem, dokler ga nimate toliko, da vam ga v prekratkem življenju ne uspe porabiti. Ropate gozdove, zlorabljate zemljo, zapravljate njena bogastva, kot da ste poslednji rod, ne mislite na potomce, ki bodo vse to prav tako potrebovali." ■Perorez Nič ne pomaga Zadnji čas tudi nove odseke cest marsikje blagoslavljajo. Pa to vseeno s cest ne spodi voznikov, ki vozijo ko vragi. Čudno, a resnično Tam, kjer imajo večkrat suhe vodovne pipe, teče ljudem voda resno v grlo. Večja vloga staršev Vloga staršev se pri izobraževanju dijakov zelo povečuje. Starši vse bolj nadomeščajo državo in podjetja. Štipendij je namreč vse manj. Prava škoda Mozirjanom je žal, da oni ne ležijo na takem mestu, da bi jih en udor odrezal od ostalega sveta. Potem bi imeli izgovor, zakaj ne morejo nikamor odvažati smeti. Vsaka po enega Na zasedanju parlamenta, ki bo 1. decembra v Ljubljani, bodo vendarle s poslanci zastopane vse tri šaleške občine. Tam bodo po en poslanec iz Šmartnega ob Paki, Šoštanja in Velenja. Tedaj bo namreč v Ljubljani zasedal državni otroški parlament. 1 Stečaji Če proizvodnja ne more steči, steče podjetje! Visoko in globoko M Club je s sodelovanjem z grupo Alma stopil v svetu mode zelo visoko. Tisti pa, ki bodo pri nas taka oblačila želeli nositi, bodo morali seči v žep zelo globoko. Ena vodilna Samo dobra minuta je treba, pa si za pet let zapečatiš usodo. i DodeIa(v)ni pregovor Elkrojev pregovor: več želez ko imaš v ognju, teže se opečeš. 3 ffif,) • ■ ?s ■ ' • *:•.'• Za rožice v Savinjskem gaju očitno ne skrbijo le vrtnarji, tudi drugi. Vrtnarji so sicer delovni tudi ta čas, saj je treba zasaditi nekatere rožice, radi bi pa seveda tudi, da bi se končno uredile lastniške zadeve in ne bi ostajalo le pri tem, da nekateri občinarji ob tem le občasno "sadijo rožice". Lišpanje Pravijo, da ima naša politika vedno isti obraz. Le kakšne lepotne popravke! Etnološka paberkovanja 43 O snubitvah in ženitvah pa o Katarini in Andreju— Piše: mag. Jože Hudales Ob koncu listopada sta dva pomembna svetnika po nekdanjem ljudskem koledarju zaznamovala začetek zime. Sv. Katarina in sv. Andrej, ki godujeta 25. In 30 novembra sta v vseh znanih vremenskih pregovorih povezana s snegom. Povezana pa sta tudi z začetkom posebnega predbožičnega časa -adventa, ki so ga naši predniki posvetili pričakovanju Kristusovega prihoda na zemljo. Od tod seveda tudi ime praznika, ki v latinščini pomeni prihod (adventus). Nekdaj seje adventni čas s postom začenjal celo že štirideset dni pred božičem, kasneje pa se je začenjal na četrto nedeljo pred praznikom Kristusovega rojstva. V bogoslužju advent označujejo jutranje maše, spokorna vijolična barva in molčanje orgel, poleg posta pa so se nekdaj držali tudi prepovedi plesa, zabav in ženitev. Kako so se nekdaj držali prepovedi plesov in zabav sicer ne vemo, zagotovo pa se na- d ši predniki v adventu niso ženili. V 19. stoletju se od petsto parov, ki so se tedaj poročili v župniji Velenje, prav nihče ni poročil decembra. Začetek prepovedi ženitova-nja so nekdaj povezovali prav z godom sv. Katarine (25. novembra), ki je po eni izmed legend o svojem življenju zavrnila snubitev poganskega kraljevega sina, zato so jo vrgli v ječo, kamor se ji je prikazal Kristus in ji nataknil poročni prstan. Zaradi svoje stanovitnosti je Katarina postala simbol stanovitnosti, čistosti in nedolžnosti, postala zavetnica deklet ipd. Zato so se na njen god še poslednjič lahko ženili in mo-žili in precejšno število novembrskih porok, ki jih nekdaj ni bilo malo je bilo prav na god sv. Katarine. Tudi stara ljudska vera, daje bilo treba v adventu snubiti, o pustu pa se ženiti ne naprotuje čisto resnobni ubranosti advent-nega časa, saj je bilo snubljenje naših pred- nikov pogosto zelo stvarna zadeva, ki z viharnimi ljubezenskimi čustvi skoraj ni imela opraviti, zato pa precej več s premisle-kom o "gospodarkih potencialih" bodočega para. Sicer pa so še v začetku našega stoletja marsikje na Slovenskem o poroki in ; o primernih zakonskih partnerjih odločali predvsem starši bodoče neveste in bodočega ženina. Dokaz, daje temu res tako bi lahko našli celo v nekaterih rojstnih matič- i nih knjigah. Kljub temu, daje bil torej advent čas snubljenja pa je bil adventni čas (torej december) mesec, ko je bilo spočetih najmanj otrok. V rojstnih knjigah župnije sv. Janeza v Vinski Gori je bilo npr. od leta 1771 do leta 1848 spočetih decembra le 2% vseh otroK... Za konec pa še nekaj besed o sv. Andreju, katerega god letos pade prav na prvo adventno nedeljo. Svetnik in apostol, ki so ga v grškem Patrasu okrog leta 61 pribili na "Andrejev križ" je bil tudi pri nas zelo priljubljen, kar dokazujejo kar tri cerkve, ki so mu posvečene v Šaleški dolini in njeni neposredni bližini; v Šaleku, Belih vodah in v Šent Andražu. Sicer pa so se njegovega godu na Slovenskem držali prastara in predkrščanska verovanja o sežganem in ponovno rojenem človeku, ki so seveda najbolj otipljiv dokaz, da v tem letnem času smrt simbolizira konec ti. letnega ciklusa. Narava in človek zdaj čakata rojstvo "novega"... 220 let šole v Šoštanju in 110 let šole Bibe Roecka Znanje je zaklad, ki povsod spremlja svojega lastnika Tako pravi kitajski pregovor, v Šoštanju pa so ga uporabili za jubilej. Pove več, kot bi lahko povedal katerikoli drug stavek. Toliko modrosti in resnice nosi v sebi. Osnovna šola Bibe Roecka v Šoštanju je danes častitljiva dama. 110 let šteje. Z njo pa je povezan še drug, okrogel in še bolj častitljiv jubilej, 220-letnica šole v Šoštanju. 1777. leto se je štelo, ko so v Šoštanju začeli s poučevanjem enega razreda v šoli, imenovani triv-ialka. Pouk je potekal v stari leseni stavbi pri cerkvi svetega Mihaela, vodil pa jo je cerkovnik. Tako so v Šoštanju uresničili odredbo cesarice Marije Terezije, kije leta 1774 zahtevala uvedbo šol po večjih krajih, trgih in mestih. Šola se je razvijala, se selila na glavni trg, v središče trga Šoštanj, učencev je bilo vedno več, največjo veljavo pa je dobila v času poučevanja Petra Musija, ko je nosila ime vzorna šola, saj je bil tudi Peter Musi vzorni učitelj. Prva šola je poučevala računanje, pisanje in branje izključno v nemškem jeziku. Leta 1869 pa so v šoli že poučevali zemljepis, zgodovino, prirodopis, prirodoslovje, petje, telovadbo in ženska ročna dela. Uradni jezik je bil še vedno nemški, v šolanje pa se je vključevalo vedno več kmečkih otrok, ki niso znali nemško, zato so bili učitelji primorani ob uradnem nemškem uporabljati tudi slovenski jezik. Tako je šola, bi lahko rekli, v tistih letih že postajala dvojezična. To leto je bilo pomembno tudi zato, ker se je prvič prenesel nadzor nad šolo iz popolnoma cerkvenih oblasti na podeželske in širše občinske ter krajevne in državne oblasti. Leta 1872 je šola postala tri-razredna, leta 1878 pa so v Šoštanju z veliko slovesnostjo odprli prvo šolsko poslopje, v katerem se je razvila kasnejša ljudska šola in potem prava osnovna šola, predhodnica druge osnovne šole in današnje šole Bibe Roecka. Ko je bila leta 1927/28 dograjena, je imela že prvo nastropje in ne več samo pritličja. Pomemben je še en podatek, ki sega v konec prejšnjega stoletja, takrat so se zaradi otrok iz okolišklih krajev razvile podružnične šole v Ravnah, Topolšici, kasneje v Belih Vodah in Zvodnjah. V času druge svetovne vojne je šola nazadovala, v njej je bilo skladišče nemškega orožja, bila je požgana. »Leta 1945 pa je s pomočjo zavednih krajanov in novni šoli, Bibe Roecka in Karla Destovnika - Kajuha razdelila leta 1958. Celodnevna šola je bila hit V šolskem letu 1974/75 je bila pod pritiskom tedanje politike ustanovljena za prve štri razrede celodnevna osnovna šola, v letu 1977/78 pa za vseh osem razredov. Med osmimi šolami v Sloveniji je imela ta najboljšo organizacijo. »K nam so hodile številne delegacije, kar 48 jih je bilo, ki so se tukaj učile. Čeprav so bili začetki trdi in mučni, se je celodnevna šola za učence izoblikovala v nekaj dobrega, medtem ko je bila za učitelje precej obremenjujoča,« se tistih časov spominja Vida Rudnik. Ko so celodnevno šolo v letu 1988/89 ukinili, so mnogi učenci in starši spoznali, da bo treba spet začeti nositi težke torbe v šolo in iz nje ter opravljati domače naloge. »V nekem smislu je bila celodneva šola pozitivna, imela pa je tudi nekatere negativne lastnosti.« V šoli v Šoštanju so poučevali znameniti ljudje Še posebej so ponosni na Petra Musija. »Bil je bil vzorni učitelj in tudi vodja te šole celih 50 let. Ni bil samo dober učitelj, tudi svoje kolege je usposabljal za boljše poučevanje. Veliko se je ukvarjal z odraslimi, za njih je imel ob nedeljah po maši Partijski opomin za ravnatelja Iz obdobja celodnevne osnovne šole anekdota. Osebno si jo je prišel ogledat France Popit, tedanji partijski šef. Na šoli, ravnatelj je bil Matjaž Natek, so se na ta obisk temeljito pripravljali. Ko bo prišel, ga bodo počakali učenci v špalir-ju, mahali z zastavicami, tam bo luškan deklič s šopkom v roki ... Protokol je bil do potankosti izdelan. Ko pa je Popita cele pol ure prej, kot bi moral, pripeljal v Šoštanj helikopter, je bil protokol v trenutku pozabljen. Učenci, ki naj bi v špalirju pozdravili Popita pred šolo, so zdrveli proti helikopterju. Popit je bil nad sprejemom (mislil je, daje vse to zaradi njega) navdušen, Natek pa mu je, ker je bil prepričan, da Popit ve za spodrsljaj, na njegovo hvalo zabrusil: »Kaj hočemo, otroci pač prvič vidijo helikopter.« Zaradi tega stavka je moral na partijski zagovor, kjer si je prislužil partijski opomin. učiteljev začela prvič delovati naša, slovenska šola, v slovenskem jeziku.« Tako je v zgodovino segla Vida Rudnik, ravnateljica te šole danes. Šola v Šoštanju pa se je na dve os- Vida Rudnik, ravnateljica OŠ Bibe Roecka bo na slovesnosti povedala še marsikaj zanimivega o preteklih 220 letih šole v Šoštanju. pouk in z razvojem gospodarstva na tem področju je tudi kmečki živelj poučeval o sodobnem gospodarjenju,« je povedala Rudnikova. Kot dolgoletnega in dobrega V razredu med samimi radovednimi in ukaželjnimi učenci. Katja Švarc, bodoča veteri-narka, se navdušuje nad dramskim krožkom. ravnatelja je izpostavila tudi Miroslava Vrečka. Šolo Bibe Roecka pa je naprej obiskoval, potem pa v njej ravnateljeval tudi znani Šoštanjčan Matjaž Natek. Obiskovali so jo mnogi danes znani ljudje Bilo jih je veliko. Učenca te šole sta bila narodna heroja Božo in Dušan Mravljak, pa pesnik in borec Štirinajste Karel Destovnik - Kajuh, po katerem se imenuje šola v Šoštanju, in Blaž Roeck, po katerem nosi ime ta šola. Bilje prvoborec, napreden in izobražen Šoštanjčan, študiral je medicino, kot talca so ga Nemci ustrelili v Mariboru. To šolo je obiskovala Olga Vrabič iz znane družine šoštanjskih lekarnarjev, kasneje je delala na ministrstvu za kulturo in na ministrstvu za šolstvo. Na to šolo je hodil Beno Lukman, ki dela na zunanjem ministrstvu, Ivan Ribnikar, doktor ekonomije, profesor na Janko Urbane je prepričan, da je najlepše biti tabornik. Ekonomski fakulteti... Med mlajšo generacijo znanih učencev je Vida Rudnik uvrstila Majo Kirar, voditeljico na TV Maribor, Tajdo Lekše s televizije Slovenije, Ireno Vrčkovnik, pevko, pesnika Iva Stropnika ter direktorja TEŠ Jaroslava Vrtačnika. Šola Bile Roecka danes Precej razgibana je, tvori jo centralna šola (šola, kuhinja, delovni prostori v Mayeijevi vili in športna dvorana) ter dve podružnični šoli, ena v Ravnah in ena v Belih Vodah. Na centralni šoli je 409 učencev, ki obiskujejo 19 oddelkov in 2 oddelka podaljšanega bivanja, na podružnici Ravne 14 (kombiniran oddelek 1. in 2. razred Športna dvorana je zaživela Učenci se v njej dobro počutijo, v njej poteka športna vzgoja za vse od 1. do 8. razreda. Učenci so vključeni v šolsko košarkarsko ligo, praktično pa je dvorana zasedena ves dan, od jutra do poznih večernih ur. ter 3. in 4 razred), v Belih Vodah pa 5 (kombinacija 1. in 3. razred). Pouk je enoizmens-ki, vseh, ki so zaposleni na šoli, pa je 46. »Na šoli se poleg rednega pouka ukvarjamo s številnimi dejavnostmi, organizaran je dopolnilni in dodatni pouk, dobro sodelujemo z okoljem, upoštevamo vse novejše zahteve šole. Največji problem pa je v tem, da so naši učenci v 60 odstotkih vozači, zaradi česar je kar težko organizirati dodatne dejavnosti,« pravi Rudnikova. Nešteto zanimivih krožkov Na šoli deluje nešteto zanimivih krožkov, kar težko bi bilo našteti vse, vsekakor pa jih je več kot trideset. Omeniti velja, da na šoli že drugo leto poteka angleška bralna značka, učenci sodelujejo in tekmujejo na vseh področjih, ekipa učencev s te šole pa bo letos sodelovala in prireditvi ob 220-letnici šole v Šoštanju,« je povedala Katja. Janko Urbane iz 8. razreda pa je navdušen nad taborništvom, tako kot še veliko učencev te šole. Kar 150 tabornikov odrašča tu, nad njimi pa bdi Helena Urh. Povezujejo se v v rod Pusti grad. Pravi, da so taborniki na šoli, odkar pomni, on sam pa je pri njih že od 4. razreda. Med taborniki je super! »Skrbimo za občinske ognje, bili smo na področnem prvenstvu v mnogoboju ...« Za devetletko ni pogojev Na tej šoli vse bolj ugotavljajo in spoznavajo, da za devetletko nimajo ustreznih pogojev niti v opremi niti v prostoru. »Še več. Za našo šolo je lani re- Znanje je zaklad Znanje je zaklad, ki povsod spremlja svojega lastnika. Tako pravi kitajski pregovor. Na šoli Bibe Roecka v Šoštanju pa danes, v četrtek, 27. novembra, ob 16.30, vabijo v Kulturni dom vse nekdanje delavce šol v Šoštanju. S prireditvijo bodo obeležili častitljiv jubilej. tekmovala tudi pri Malih sivih celicah. Ob našem obisku smo se srečali z učenko 7. razreda Katjo Švarc, ki bo nekoč vet-erinarka ali pa naravoslovka, zdaj pa se nadvušuje nad dramskim krožkom na višji stopnji, ki ga vodi Lidija Vovk, pri delu pa pomaga Danica Sovič in sce-naristka ter kostumografinja Mija Žagar. Na nižji stopnji prav tako zelo uspešno deluje tak krožek, usmerja in vodi ga Tea Devic, imenujejo se Bibe. »Vaje imamo enkrat na teden, ko pa se bliža predstava, tudi večkrat, včasih vsak dan. Lani smo igrali Noč, ko je posijalo sonce, predlani pa ekološko igrico Črno in belo. Gremo tudi na gostovanja, na prireditve in po šolah. Sedaj pa vadimo, ker se bomo predstavili tudi na publiška komisija za raziskavo materiala podala izvedensko mnenje in podčrtala,da ima šola uporabno dovoljenje samo še za pet let. V tem času bi morali zgraditi novo šolo ali pa to temeljito obnoviti.« Predvsem si želijo in se trudijo, da bi bili dobra šola. Naredijo vse za dobro počutje učencev, staršev in vseh zaposlenih. Vzgajajo za bodočnost, za življenje in tega se zelo dobro zavedajo. ■ Milena Krstič ■ Planine fotografije: Stane Vovk RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * V soboto DIM - drugič Med novostmi v radijskem programu je sobotni kviz, DIM (D- Dragan, I - Irena in M - Maja) imenovan. Za imeni se skrivajo tudi priimki snovalcev in izvajalcev Berkenjačevič, Ber-zelak in Sopolšek. Drugič bo na vrsti to soboto in priporočamo, da ga ne zamudite! »V njem preizkušamo znanje poslušalcev, ki jim pri tem ni potrebno posebej napenjati možganov, saj so vprašanja lahkotna, šaljiva, zabavna, čvekava, primerna tako za starejše kot mlajše poslušalce. Po prvih odzivih, ti pa so bili izjemno dobri, komaj čakamo, da bomo spet skupaj. Oddaja dokazuje, da poslušalci radi tekmujejo, kar niti ni čudno, saj so nagrade lepe. Za sobotni kviz jih bo prispeval sponzor trgovina Manca iz Brega pri Polzeli,« je povedala Irena Berzelak. Kviz je razdeljen v dva dela, v prvem vas sprašujejo po določenem predmetu, pojmu ..., pri tem pa vam pomagajo z opisi in dejstvi. V drugem pa zastavijo jedrnato vprašanje in tak mora biti tudi odgovor. Kviz se začne ob 17. uri in traja eno uro. Za pomoč telefonski številki, preko katerih boste v stiku s snovalci kviza: 49 76 680 in 49 76 681. Pa še to:Organizatorji dela so odločili: današnjih, jutrišnjih in sobotnih novinarskih dni, nekdaj imenovanih Gorjupo- Novinarka Radia Velenje in Našega časa Bojana Spegel v pogovoru z Milanom Kučanom ob otvoritvi šole na Paškem Kozjaku. O čem sta govorila? O šoli, seveda. vi dnevi, ki letos potekajo v Cerknem, se lahko iz obeh redakcij udeležijo vsi novinarji, ki si to želijo. Zdaj imamo pa nov problem, ker se posamez- niki ne morejo odločiti, ali si želijo ali ne. ■ mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... BABILON Ljubljanska dance skupina Babilon je pred kratkim pri založbi Men Art izdala nov album s preprostim naslovom "Babilon III". Kot pove že naslov gre za tretji album te domače skupine, ki se je na slovenskem glasbe- t* ■■HBHESSSiSMB nem prostoru pod tem imenom prvič pojavila pred dobrima dvema letoma in pol, ko je nase opozorila z zelo uspešno skladbo "Kriv za vse laži". V relativno kratkem času so člani skupine izdali dva albuma in se ob številnih živih nastopih utrdili v vrhu domačih pop skupin, predvsem tistih, ki prisegajo na dance glasbo. Novi album "Babilon III" prinaša deset novih skladb, od katerih je trenutno verjetno najbolj znana "Banana bluz", kmalu pa ji bodo sledili še singli "Ko ljubezen vre", "Nikoli", "Vroča linija" in balada "Zbeži stran". KINGSTON Idrijska skupina Kingston je v tem času lansirala že svoj peti hit s svojega drugega albuma "Daj povej, daj povej". Po uspešnicah "Ona sanja", "Ko bo padal dež", "Kam hitiš", "Daj povej, daj povej" in "Mene luna nosi" tokrat stavijo na skladbo "Kingston tvvist". Kot pove že naslov gre za pop skladbico v ritmu tvvista, v petdesetih in šestdesetih popularneg plesa, ki je proslavil mnogo takratnih pevcev, ki pa so jo člani skupine zelo modernizirali, skladno s pravili moderne pop-dance produkcije. Skladba bo še pred božičem izšla v remix verziji, v omejeni nakladi (le 100 izvodov) celo na vinilu, česar bodo še posebej veseli domači DJ-i. MICHAEL HUTCHENCE Minulo soboto je vse ljubitelje ročk glasbe, še posebej pa oboževalce avstralske skupine INXS, kot strela z jasnega zadela novica o smrti pevca in vodje omenjene skupine Michae-la Hutchencea. Kot so poročali avstralski mediji, so 37-letnega Hutchencea našli mrtvega v hotelski sobi nekega luksuznega hotela v Sydne- yu, kjer se je skupina pripravljala na serijo nastopov v okviru božične turneje. Po poročilu policije so Hutchencea v hotelski sobi našli obešenega (obesil naj bi se s pasom) in naj bi po vseh indicih storil samomor, čeprav so nekateri mediji poročali, da naj bi umrl zaradi prevelikega odmerka mamil. Skupina INXS je svoje največje uspehe dosegla pred desetimi leti, ko je izšel njihov najuspešnejši album "Kick". V zadnjem času podobnih uspehov ni dosegala, pokojni Hutc-hence pa se je po nekaterih poročilih vse bolj začel vdajati mamilom. Čeprav je pred let izgledalo, da s Paulo Yates, bivšo ženo Boba Geldo-fa, s katero je Hutchence imel otroka, živita srečno življenje, tragični dogodek kaže, da kljub vsemu nekaj le ni bilo v redu. DOMINIK KOZARIČ V začetku decembra bo pri založbi Corona iz Ljubljane izšla nova plošča slovenskega pop pevca Dominika Kozariča. Kot je znano se je pred časom Dominik iz Kozarča preimenoval v Dominika Devera, vendar zaenkrat še ni jasno, ali bo tudi nov album izdal pod tem, novim ime- nom. Znan pa je že naslov novega izdelka, ki se bo glasil: "Vsemu se lahko odpovem, le tebi ne". Na plošči bo med drugim moč slišati Dominika v duetu s Petro Kramer v skladbi "Sanjaj nežne sanje", na albumu pa bo tudi priredba nekdanje uspešnice Lionela Richieja "Hello". COOLIO Ameriški raper Coolio se je zapletel v težave z nemško policijo, potem ko je sodeloval v incidentu, ki se je pripetil v neki trgovini z oblačili v nemškem mestu Boeblingen. Skupina osmih moških, med katerimi bi naj bil tudi Coolio, je namreč vstopila v nek butik, tam so pomerili nekaj oblek, nato pa se sprli s prodajalcem in menda zapustili lokal, ne da bi oblačila plačali. Nekdo je pri tem menda celo udaril lastnika trgovine. Kot poroča agencija Reuter, je bil med omenjeno osmerico tudi slavni Coolio (ki je trenutno na svoji evropski turneji) in nemška policija ga je v Frankfurtu priprla. Po plačilu varščine je ameriški zvezdnik lahko odšel, tako da lahko nemoteno nadaljuje s turnejo z nastopi na Nizozemskem, v Nemčiji in v Švici. m MiČ RAM BO AMADEUS Max club, 22. 11. 1997 Kljub temu, da je Antonije Pušič alias Rambo Amadeus pravim poznavalcem jugo ročk glasbe dobro znano ime, pa za površne konzumente pop in ročk glasbe predstavlja precej veliko neznanko. Ne gre namreč za izvajalca, ki bi prodajal ogromne količine svojih plošč, niti za izvajal- ca, ki bi lahko razprodal večje koncerte. Pravzaprav Rambo niti nima "pravega" radijskega hita, po katerem bi ga lahko prepoznali tudi tisti, ki se za glasbo zanimajo bolj tako, da priložnostno pač poslušajo radio ali pogledajo kakšno glasbeno TV oddajo. Zaradi vsega naštetega je bilo do samega petkovega nastopa tega črnogorskega glasbenika (ki sicer živi v Beogradu) v Velenju precej nejasno, koliko ljudi bo pravzaprav prišlo na koncert. In čeprav so organizatorje sprva navdajali mešani občutki, se je v soboto v klubu Max, hvalabogu, zbralo več kot dvesto oboževalcev tega kontroverznega glasbenika. Njegov velenjski nastop je sodil v serijo štirih koncertov, ki jih je Rambo odigral v okviru mini turneje po Sloveniji. Nastopil je namreč še v Ljubljani, Prestranku in Mariboru. Na turneji ga spremlja stalna zasedba treh članov, klaviaturista, basista in bobnarja, samih odličnih glasbenikov, ki skrbijo zato, da je zvočna kulisa Rambovega nastopa, ki je vse kaj več kot le navaden ročk koncert, čimbolj popolna. Rambo poleg petja in recitiranja odlično obvlada tudi kitaro, v kar smo se lahko prepričali v nekaterih, glasbeno tehnično bolj zahtevnih delih koncerta. Rambov nastop je bil sicer mešanica balkanskega humorja, zdravega cinizma, ročka, fun-ka, yu pop šlagerjev, novokomponiranih ritmov, rapa in celo ravea. Na prvi pogled nezdružljive mešanice različnih slogov, ki jih Rambo skupaj z ostalimi glasbeniki spretno vključuje v posamezne skladbe. Te navadno služijo le kot ogrodje, na katerega avtor obeša vse tisto, kar mu pade na pamet med samim koncertom. Zato so skladbe, ki smo jih sicer vajeni z njegovih plošč vedno nekoliko drugače aranžirane, deli posameznih besedil pa tako ali tako nastajajo sproti, med nastopom. Tako nekatere njegove znane skladbe zvenijo kot povsem nove kompozicije, kar je bilo v petek še posebej očitno pri izvedbi skladbe Balkan boy, sicer ene Rambovih bolj znanih skladb, ki so jo po delčku besedila prepoznali le najboljši poznavalci. Ravno ta nepredvidljivost pa je tisto, kar daje kvaliteto njegovemu ustvarjanju. Njegovi nastopi se namreč od koncerta do koncerta močno razlikujejo. In če je bila rdeča nit velenjskega nastopa vaja in priprava repertoarja za "zabavanje bogatih gostov na terasi hotela v Portorožu", je verjetno njegov ljubljanski in mariborski nastop potekal pod kakšnim drugim motom. Rambo je ustvarjalec trenutka in neverjetne percepcije. Sposobnost zaznavanja drobnih malenkosti in skoraj hipno vključevanje teh zaznav v svoje skladbe, pa ga dela vedno zanimivega. Čeprav bi morda kdo pripomnil, da gre pri njem le za pregovorno črnogorsko lenobo in da se mu niti besedila ne da naučiti na pamet. M MiČ Študent naj bo Piac je naš! Če je prvi sneg pokopal slovensko pomlad, ni pokopal Šaleškega študentskega kluba. Naš gospod predsednik jo je sicer na Nizozemsko ucvrl, a ŠŠK vseeno shaja... Največja jesenska investicija, ureditev Plača namreč, se je pokazala za več kot uspešno. Plač je bolj poln, prijazen, topel. Nova sekcija ŠŠK-ja, Velenjski študentje pomenovana, pleše z njim tudi ob delavnikih. V novem prostoru je PREPOVEDANO kaditi, kršitelji bodo izločeni in v spomin in opomin težko kaznovani. Pa še nekaj, v Placu lahko vsak pristen ŠŠK-jevec kupi karto za plavanje, savno, squash, babminton, fit-ness, še trampolin se obeta, pa še govorice o januarski Franciji krožijo... Milic trenira v soboto ... v B stavbi Šolskega centra poteka vsako soboto rekreacija. Ob 17.00 so vabljeni vsi študenti, ki radi brcajo in mečejo, in seveda njih lepše polovice, ki bodo lahko aerobično skakljale ob prijetni glasbi. Rekeracija je štu- dentska, namenjena študentom in njim prijateljem, ki rabijo zdravja in sreče. Kje je bruc K.? Uprava ŠŠK-ja poziva perspektivnega bruca K., ki je neke noči obljubil, da bo organiziral ogled Pivovarne Laško. Poln avtobus ŠŠK-jevcev nestrpno čaka na to življenjsko prei-skušnjo, brusi si nohte in jetra. Bruca K., pa od nikoder. Rit vseeno bo! Glavni urednik RIT-i je prelomil svojo besedo, ko je obljubil, da bo nova številka RIT-i izšla še letos. A so prišli črni dnevi in čarovnice iz Gorjancev, RIT pa je izginila v oblaku čarovnije. Pa ne za zmerej...RIT bo izšla na Pre- šernov dan, 8. februarja. Redakcijski sestanki pa bodo seveda spet klasični, z veliko zabave, veselja, ideje in tipkovnice bodo letele po zraku in december bo spet pravšnji. Komaj čakam... UVuk press LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 23. novembra: 1. KMETEC: Marjana 8 glasov 2. KUMER: Cvetni maj 7 glasov 2. ŠTAJ.POTEPUHI: Na Pestikah 7 glasov 5. KLINC: Shujševalna kura 4 glasovi 5. VRTNICA: Kadar Primorec potuje 4 glasovi Predlogi za nedeljo, 30. novembra: 1. BRAJKO: Ma oštja, kakšen kapitan 2. IGOR + ZL. ZVOKI: Zakaj mi ne odpiraš 3. KOVAČI: Kovač še kuje 4. PLANŠARJI: Spet smo skupaj 5. SLOV. KVINTET: Zakaj mi ne odpre ■ Vili Grabner HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4. Io, da bo nekdo priznal krivdo in se odkrito pokesal, bo obliž na vašo prizadetost in užaljenost. Čez čas mu boste celo odpustili, pozabili pa nikoli, lak je ovnov značaj in vi niste izjema. Neko praznovanje, ki se vam obeta že v prihodnjih dneh, bo zelo živahno. Pazite, kako globoko boste pogledali v kozarec, da ne bo maček preveč rjovel. BIK OD 22.4. DO 20.5. Odločite se že danes in nov teden začnite tako, da boste prisluhnili svojim željam in delali samo to, kar vam je v veselje. Razočarani boste nad že dalj časa pričakovano ponudbo, vendar je ne odklonite. Pazljivo preberite vrsto za vrsto in tudi drobni tisk, ponujala bo namreč veliko več, kot boste imeli občutek po prvem branju, lutri zvečer si dajte duška in se zabavajte tako, kot je všeč le vam. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Ponedeljek bo lahko zelo neprijeten dan, če boste trmasto vztrajali pri svojem. Prav po neumnosti se boste sprli s partnerjem zaradi malenkosti, ki nobenemu nič ne pomagajo in tudi bolj malo pomenijo. Ob koncu tedna se nikar ne zaprite med štiri stene. Odzovite se vabilu prijateljev, pojdite med ljudi, razvedrite pa se tudi z gibanjem. Boste videli, kako čudovito se boste počutili. RAK OD 22.6. DO 22.7. Ce v prihodnjih dneh ne boste zbrani pri delu, se vam ne obeta nič kaj dobrega. Saj veste, da ima lahko vsaka vaša napaka zelo neprijetne posledice. In še nekaj; povsod vam bodo v prihodnjih dneh ponujali kozarčke rujenga. Poskusite se jim upreti in pozabiti na alkohol. V drugi polovici tedna vas bo razveselila zelo dobra novica, ki bo prišla iz drugega kraja. Vaše zdravje bo spet odlično. LEV OD 23.7. DO 23.8 levi ste res lahko ponosni na uspehe, ki ste jih dosegli v zadnjem času, in brez slabe vesti se lahko kak dan prepustite lenarjenju. Delajte to, kar vos veseli in ne tistega, kar drugi pričakujejo od vas. Kljub vsemu boste notranje malo negotovi. Varujte se napačnih odločitev, saj se boste morali v prihodnjih dneh kar nekajkrat odločati o pomembnih stvareh. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Sreda bo ugoden dan za pomembne pogovore in termine, torej si ta dan rezervirajte samo za to. ludi le z delnim uspehom bo tako, da boste lahko zadovoljni. Sobota bo razburljiv dan za vse, ki ste še nevezani. Pojdite med ljudi in dobro opazujte. Nekdo vas bo namreč zelo občudujoče gledal, takšna pa bodo tudi njegova čustva. Da bo vse še lepše, bo všeč tudi vam. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Začetek tedna bo kot nalašč za ustvarjanje, v prostem času pa za veliko nežnosti in ljubezni. Samo od vas je odvisno, koliko časa si boste vzeli za prvo in koliko za drugo. Na neko poslovno zadevo se raje odlično pripravite, saj nek nasprotnik že nekaj časa želi, da vas potunka in prikaže v ne preveč lepi luči. Ce se tega zavedate, ne bo hudega, saj se boste ponovno odlično znašli. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. V naslednjih dneh se vam bo zgodilo veliko stvari, tudi nepričakovanih, razburljivih in nepozabnih, lo bo od vas terjalo precej fizičnih in psihičnih moči, zato se ne čudite, če boste kakšen dan neizmerno utrujeni, spati pa ne boste mogli. Dovolj bo, če se v tistih trenutkih posvetite vašim najljubšim, saj bodo tudi ti naredili vse za vaše dobro počutje. Pa nikar ne mislite, da bo dobro počutje prišlo samo od sebe. Potruditi se bo treba! STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Nesporazum s sodelavci čim prej razčistite, ker bo sicer postal za vse zelo neprijeten. Nikar ne vztrajajte, da ste pri vsem čisto nedolžni, saj se boste tokrat svojemu delčku odgovornosti kar težko izmuznili. Ce boste takoj priznali, se bo odlično izteklo. Sicer pa bo pred vami nekaj skrbi polnih dni. Povzročal vam jih bo nekdo iz družine, izteklo pa se bo dobro. KOZOROG OD 23.12. DO 20~T Začetek prihodnjega tedna bo pod negativnimi planetarnimi vplivi, zato vse nujne stvari postorite še ob koncu tega tedna. Če boste le zmogli, obvladajte notranji nemir, izogibajte se prevelikih naporov, poiščite si prijetne sogovornike in se ne zapirajte v stanovanje, lako bodo zoprni dnevi dokaj hitro in neboleče minili. Naključno srečanje bo vznemirljiva in poživljajoča pustolovščina. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Svoj načrt še enkrat dobro premislite, pa čeprav se vam zdi, da ste vse tako dobro zastavili, da se ne moe zgoditi nič pretresljivega. Upoštevajte v njem tudi partnerja, ki ga niste nič vprašali, vprašanje pa je, če vam je pripravljen čisto pri vseh vaših muhah reči da. Če se bo strinjal, bosta vsekakor slavila oba. leden bo kar uspešen, če se boste le znali sprostiti in odgnati pogosto slabo počutje, ki bo posledica psihičnih prenapetosti. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Čeprav ste bili v preteklih dneh precej zaskrbljeni in potrti, bo sedaj pričelo iti vse navzgor. Izboljšalo se bo vaše počutje, saj vas bodo popolnoma pomirili in pregnali vaše strahove. Ponudile se vam bodo neke nove možnosti, ki bodo obetale precej dobrega. Veliko boste razmišljali o svoji prihodnosti, čeprav se boste odločili, da ne boste zatrdno sprejemali nobenih sklepov za več kot teden dni naprej, finančno stanje bo spet boljše. Polnjene limone men Bližajo se praznični dnevi, ko bomo pogosteje sprejemali goste v hiši. Če vas preseneti kakšen nenapovedan obisk, lahko v 15 minutah pripravite zanimivo jed, ki bo tudi na pogled dovolj zanimiva in atraktivna. Potrebujemo (za 6 oseb): 2 konzervi sardin, 6 neškropljenih limon, 3 trdo kuhane rumenjake, 6 dkg oliv brez koščic, 12 dkg mehkega masla, sol poper in peteršiljeve lističe za okrasitev. Sardele najprej odcedite, potem jih zmečkajte z vilico in pomešajte z maslom. Limone dobro umijte in obrišite, potem jim odrežite en del tako, da bodo čvrsto stale, z druge strani pa skoraj tretjino. Izdolbite jih. Mesu limone odstranite koščice in jih primešajte nadevu. Dodajte že drobljen rumenjak in nekaj sesekljanega peteršilja. Popoprajte, po okusu dodajte sol, če bo potrebno. Z maso napolnite limone. Okrasite s peteršiljem in še čim, po želji! Teden dni v Moskvi (2) O cestah in spodnijicah Povedali so tudi to, da so Moskovčani obsedeni od obnavljanja cest in njihove širitve, da cesto zgradijo v rekordnem času, samo mesec dni rabijo za 30 kilometrov, da pa se res ne splača poizvedovati o kvaliteti take gradnje. Morajo biti pač, kot vozniki, zelo pozorni na možne globoke luknje, široke razpoke, neutrjene bankine in vožnjo prilagoditi taki cesti. Povsem običajno je tudi, če se srečata znanca , ki si morata nekaj nujnega povedati, zato bosta avtomobila ustavila kar sredi ceste, se pomenila in mirno odpeljala dalje. Ker že drugi vozniki popazijo, da na cesti pač stojita vozili, njuna lastnika se morata že kaj nujnega dogovoriti. Tudi mestni policaji se prav nič ne menijo za take kršitve, so pa zelo hudi, če vozniki peljejo prehitro, omejitev velja do 70 km na uro, so pa ti varuhi reda zelo hudi in lahko voznika, če ni ubogljiv in priden, takoj spravijo za zapahe. Pred dve-mi leti so še mirno sprejemali tudi podkupnino, v začetku je bila to škatlica cigaret, potem cel zavitek, na koncu pa so se zadovoljili tudi s sto dolarji. Danes jih niti več ne bi vzeli, tako cenjen in spoštovan je postal njihov poklic. Zato ni nič čudnega ob cesti gledati ponižnega, res čisto " majhnega" voznika, ki milo prosi in z velikimi očmi gleda v mogočnega varuha reda, naj mu vendar pribeleži le denarno kazen, ki jo bo še kako hitro voljan plačati. Voznik namreč, saj mu sicer lahko avto zaplenijo, dokumente zadržijo, njega pa spravijo za zapahe. Takšen strog režim je bil v Moskvi nujno potreben, če so žele- Novo in staro si podajata roke li vsaj malce več prometnega reda. Moskva je namreč izredno prometno živahna prestolnica, obenem pa pomembno prometno vozlišče. Tukaj se na devetih čelnih železniških postajah steka enajst železniških prog in trinajst magistralnih cest, za prometni pretok pa skrbijo štiri letališča in prekop reke Moskve. Glavno prevozno sredstvo Moskovčanov je podzemna železnica , ki je začela delovati leta 1935 in prepelje vsak dan okrog pet milijonov potnikov. Za tloris Moskve je značilen žarka-sto ali zvezdnato krožni razpored cest okrog Kremlja. To območje, ki je veliko 28 hektarov, izvira v svoji današnji obliki iz poznega 15. stoletja , zemljišče pa je bilo pozidano že v 12. stoletju , ko je prvič omenjeno naselje na griču med rekama Moskva in Neglinnaja. Žarkasto razporejene ulice vodijo iz središča v predele, ki so se že v srednjem veku razlikovali po gospodarsko oskrbnih panogah. No in če smo na teh poteh, ki jih je resnično brez števila, ugledali skupinice slabo oblečenih Moskovčanov, smo se spraševali, kaj vendar počnejo. Pojasnilo, ki smo ga dobili ni bilo kaj spodbudno za doživljanje tega velikega, zgodovinsko zanimivega mesta. Skoraj vse velike tovarne v bližnji in daljni okolici so obubožale,-ljudje so sicer še zaposleni, a namesto plače v rubljih jim ob koncu meseca plačajo s predmeti. Katerimi ? če na primer ženska dela v tovarni spodnjega perila, bo njena plača skoraj dvesto kosov spodnjih hlač. Ker je tiste prejšnje že razdelila in jih po sorodstvenih vezeh zamenjala za dobrote z domače kmetije, ji ne ostane nič drugega, kot da gre na ulico in te spodnjice proda. 3320 Velenje, Efenkova 61, tel.: (063) 85 29 25, 85 69 04 fax: (063) 85 13 62, E-mail: conect@siol.net Smo podjetje, ki se ukvarja z zunanjetrgovinsko dejavnostjo, zastopanjem tujih firm, grosistično prodajo izdelkov in prodajo blaga v lastnih prodajalnah. Zaradi povečanega obsega poslovanja vabimo k sodelovanju EKONOMISTA(KO) smeri finance in računovodstvo, ki ima že izkušnje v tej usmeritvi ali se želi usposobiti za samostojno opravljanje računovodske funkcije. Od sodelavca(ke) pričakujemo: - samoiniciativnost - delovne navade - poznavanje dela z računalnikom (windows okolje) - vsaj pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika - da prebiva v Velenju ali bližnji okolici Nudimo: - ustvarjalno delovno okolje - stimulativno nagrajevanje - možnost zaposlitve za nedoločen čas - strokovno izpopolnjevanje - takojšnjo zaposlitev Če menite, da izpolnjujete naše pogoje in vas ponujeno delo veseli, pošljite v roku 10 dni od objave, prošnjo z dokazili in kratkim življenjepisom na naslov: CONECT, podjetje za trženje doma in v tujini d.o.o., 3320 Velenje, Efenkova 61 - OSNOVNA ŠOLA KARLA DESTOVNIKA KAJUHA ŠOŠTANJ Koroška 7, 3325 ŠOŠTANJ razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE za določen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela: po dogovoru. Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pošljite na naslov šole v 8 dnek po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izboru v 1 5 dneh po izteku razpisnega roka TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) Telefon/fax: 063/728-080 POSEBNO UGODNA PONUDBA V TEM TEDNU MOKA T 500 25/1 KG 59,90 PRAŠEK PERSIL 5,4KG 969,90 SLADKOR 50/1 KG 115,90 PRAŠEK ARIEL 3,6KG 899,90 TESTENINE 500G 89,90 MEHČALEC B0H0R 4L 359,90 NAP0LITANKE KRAŠ1KG 434,90 T0AL. PAPIR CARLINA 8/1 249,90 RIŽ SPLEND0R 1KG 119,90 KRMNA KORUZA 1 KG 25,90 ČOKOLADA MILKA ML. 100G 99,00 PESNI REZANCI 19,90 OLJE ZVEZDA 12/1L 179,00 PŠENIČNI OTROBI 19,90 KAVA BAR 100G 159,90 JERUZALEMČAN 12/1L 389,90 OREHOVA JEDRCA 1 KG 799,00 BUTELJKA ŠIP0N 6/1 KOM 399,90 ROZINE 500G 199,90 K0L0F0NIJA 1 KG - 359,90 NA ZALOGI MOTORNA OLJA, TRAKTORSKE GUME, ANTIFRIZ, VELIKA IZBIRA IGRAČ, SLADKEGA PROGRAMA, TEKSTILA IN PLETENIN. *TUDI MIKLAVŽ VARČUJE, ZATO V KOŠARICI KUPUJEI* ______.JH^pl^JHi -MlHHHM v m ; 101 fl l'V.\ ./;•■ posebne ugodno^ dec \sta35^o srr T/^anje na ^ Informacije: tel.: 069/74-004 Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o. Cesta na Lepo Njivo 2, 3330 Mozirje Telefon: 063/ 831-521, 831-532, 831-055, 831-594 Telefax: 063/ 832-140, 832-272 V MIKLAVŽEVO VEDNOST! V TRGOVINAH ZKZ MOZIRJE LAHKO NABAVI RAZNOVRSTNE STVARI IN URESNIČI ŽELJE VAŠIH MALČKOV! Izbira lahko med sladkarijami, čokoladami, igračami, sanmi, smučmi, drsalkami, toplimi oblačili, bundami... G4R4Nr I I pohištvena industrija HB I polzela d.d. industrijska prodajalna S 063/720-020 VELIKA PREDN0V0LETHA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA od 17. novembra do 31. decembra 97 BOGATA PONUDBA POHIŠTVA ZA OPREMO, spalnic, dnevnih sob, otroških sob, predsob, jedilnic, pisarn, kuhinj NUDIMO TUDI: sedežne garniture, pohištvo iz masive, vzmetnice vseh dimenzij UGODNA PONUDBA OPUŠČENIH IN IZVOZNIH PROGRAMOV! DODATNI POPUST! MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV! POHIŠTVO GARANT-POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! PREPRIČAJTE SE 0 PONUDBI IN NAS OBIŠČITE! ipt Božična dekoracija ohranja in pričara posebno vzdušje. Že naši predniki so v božičnem času krasili svoje domove. Z okrasjem so preganjali zle duhove, pomagali so soncu, da ni povsem oslabelo (21. decembra je dan najkrajši), izprosili so dobro letino... Danes nas večina pozna le izdelke in okrasje, ki je značilno za ta čas, pozabili pa smo njihovo sporočilnost (simboliko). S tem člankom bi rada pridala še nekaj čarobnosti k vašemu letošnjemu praznovanju božiča. Adventno božično okrasje Najpogostejši okraski v adventno božičnem času so: sveče, zimzelene rastline, šibe, sadje, pecivo, sladkarije, zvezde, angeli, cvetje in Barbarine vejice. Sveče Sveče širijo pri gorenju svetlobo in toploto. Sveče predstavljajo sonce, od katerega je odvisno naše življenje. Pri kristjanih simbolizira tudi zvezdo, ki je Svetim trem kraljem povedala kje se je rodil Kristus. Rdeče sveče ponazarjajo življenjsko moč, rumene in tiste v barvi medu pa luč in pričakovanje. Druge barve sveč je potrebno preudarno izbrati, da ustvarimo primerno razpoloženje. Zimzelene rastline Zimzelene rastline, kot so pušpan (Buxus sempervirens), tisa (Taxus baccata), bela omela (Viscum album), bodika (llex aquifolium), navadni brin (Juniperus communis), so talisman hiše, zato pomagajo zaščititi hišo pred zlobnimi duhovi. Bela omela je imela pri keltskih običajih veliko vlogo, saj je sijala z rok boga, kateremu je bila zemlja ljuba. Pri Nemcih in Angležih je najbolj zastopana zimzelena rastlina v tem času. Pri nas uporabljamo še naslednje zimzelene rastline: bela jelka (Abies alba), navadna smreka (Picea abies), rdeči bor (Pinus sylvestris), Lavvsono-va pacipresa (Chamaecyparis law-soniana), japonska kriptomerija (Cryptomeria japonica) in metličje (Cytisus sciparius). Za kratkotrajnejšo krasitev pa lahko uporabimo tudi kanadsko čugo (Tsuga canadensis) in atlanško cedo (Cedrus atlantica). Šibe Veje brez listov ali šibe so znak svetega Nikole. Prvotno so prinašale blagoslov. Po šegi utelešajo plodnost. Ponazarjajo tudi upanje na ozelenitev in rast. Cvetje v adventno božičnih dekoracijah Cvetje je že od nekdaj spremljevalec praznikov. Tudi ob adventu in božiču poleg ostalih materialov in dodatkov uporabljamo cvetje, ki prinaša srečo. V adventnih in božičnih dekoracijah lahko uporabimo črni teloh (Helle-borrus niger), za razkošnejšo dekoracijo pa lahko uporabimo vrtnice različnih oblik in sort, božično zvezdo (Eup-horbia pulcherrima), bleščeči mleček (Euphorbia fulgens), sobno ciklamo (Cyklamen persicum), begonije (Bego-nia hibridi) in različne orhideje, s ka- tw-M t— Želite praznovati ali le uživali ob dobri hrani? Poslovna in družinska kosila, obletnice in drugi slavnostni trenutki so prava priložnost, da nas obiščete. Nudimo posebni sobi za 20 in 50 oseb. Prepustite se naši oskrbi. Po vaši želji vam bomo pripravili pojedino in natočili tf izbrano vino, pivo ... VSAK PETEK V PIVNICI MARTIN KRPAN ŽIVA GLASBA! Pričakujemo vas! H PjšljlM Cankarjeva I, Velenje, tel.063/851 -833 ČAROBNI SVET IGRAČ V katalogu Direndaj poiščite akcijske izdelke meseca in nagradni kupon! FISCHER-PRICE MIKLAVŽ f BOŽIČEK m DEDEK flRAJ. Z.E VED®, ZAKAJ JE DIRENDAJ NAJBOLJŠI Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. -18. ure, sob od 8.-12.ure Trgovina Direndaj, Kjer še veliki radi pozabijo da niso več otroci! terimi poudarimo praznično vzdušje. Barbarine vejice Četrti december je dan sv. Barbare. Po legendi je ta svetnica živela v 3. stoletju. Bila je tako lepa, da jo je njen oče, poganski kralj Dioskur, zaprl v stolp. Zahteval je, da se poroči s kraljevičem Fabricijem, ona pa je odklonila, ker je skrivaj sprejela krščansko vero. Oče je pobesnel in je Barbari z lastnimi rokami odrobil glavo. Na dan, ko ta svetnica praznuje god, je treba po stari navadi odrezati češ-njeve, slivove, višnjeve vejice ali vejice forztitije in kutine. Režemo jih ali pred sončnim vzhodom ali po sončnem zahodu, postavimo jih v vodo in topel prostor. Do božičnega večera se vejice razcvetijo. Nekoč so verjeli, da razcvetene vejice prinašajo srečo, blaginjo in dobro letino, hkrati pa simbolizirajo življenjsko silo in srečo. S cvetočimi šibami, ki jih poznamo kot »Barbarine vejice«, lahko polepšamo božične dekoracije. Sadje, pecivo in sladkarije Sadje, pecivo in sladkarije so v zimskem času slastno veselje. V času adventa in božiča jih oblikujemo v simbolične oblike: krog, zvezde in srce. Sadje, pecivo in sladkarije so po starih zimskih šegah tako zahvala za dobra dela, kot sredstvo za odganjanje hudiča. Poleg tega so semena (v sadju) simbol življenja in obnavljanja. Pri krašenju uporabljamo tako užitne, kot neužitne plodove, nemalokrat tudi sušene plodove brez semen. Zvezde in angeli Zvezde in angeli so krščanski znak božičnega časa, saj so napovedali Kristusovo rojstvo v Betlehemu. Zvezde in angeli so lahko narejeni iz slame, lesa, alufolije, stekla, testa, papirja... Adventno božični izdelki V drugem delu članka vam bom predstavila izdelke s katerimi krasimo svoja domovanja v adventno božičnem času. Natačneje bom opisala tiste, ki so pri nas že ušli v pozabo. Venec Venec že približno 100 let simbolizira adventni čas. Z adventnim vencem je povezan tudi začetek cerkvenega novega leta. Štiri sveče na njem so luč božiča. Prižigamo jih v času štirih adventnih nedelj, in sicer prvo adventno nedeljo prižgemo eno svečo, drugo dve... Adventni venec simbolizira upanje, prenovitev, pričakovanje, veselje in poslanca luči. Adventni venec postavimo na mizo, lahko pa ga obesimo na vrata ali z njim krasimo steno. Okrašena drevesa Življenjska moč drevesa ponazarja dolgost življenja. V začetkih okra-ševanj dreves v adventnem in božičnem času so krasili zimzelena drevesa s sadjem in pecivom. Okrog leta 1650 so začeli uporabljati tudi bleščice in dodatke v barvi zlata. Okrog leta 1800 so začeli najprej s posamičnim, nato pa s splošnim krašenjem smrek s svečami iz voska. Kaljeno žito ali adonisovi vrtički Na dan sv. Barbare (ponekod na dan sv. Lucije -13. decembra) pose- dolina TRGOVINA d.d. VELENJE Nizke cene z ali brez prometnega davka ter vabi v velik parkirni prostor ^^icUCIttT so razlog več, da nas nOLlN A ®• ; za Miklavža v BlafcOVIH« zagotovo obiščete. GoHCa Več za vaš denar, trgovina dolina VSE ZA ZIMO, ZIMA ZA VSE 27.-30.NDVEMBER 97 v dvorani D Celjskega sejma od 11. do 19. ure NOVA IN RABLJENA SMUČARSKA OPREMA OPREMA ZA ZIMSKE ŠPORTE ZIMSKO-ŠPORTNA KONFEKCIJA IZDELKI IN DARILA ZA PRAZNIČNI ČAS ZIMSKI SEJEM V CELJU, OB PRAVEM ČASU IN ŠE NIKOLI BOLJ ZIMSKI' VSTOP VSTOP PROST! PROST! CELJSKI SEJEM ma okroglima ali kvadratnima pladno-ma ponazarjajo piramido. Na konici piramide so oporne palice ošiljene in spojene skupaj. Tukaj je nameščena veternica. Pladnji so praznično okrašeni s svečami iz čebeljega voska, jabolki in orehi. Goreče sveče ponazarjajo sončni krog, jabolka in oreški pa so simbol mirnosti in ohranjanja življenja. Na pladnje lahko položimo tudi pecivo in sladkarije. Veternica se vrti zaradi toplote, ki jo sproščajo goreče sveče. Namesto veternice je lahko na konici piramide krogla ali zvezda. Jabolčna piramida Jabolčna piramida prihaja iz šle-zijskega in bavarskega prostora. Se- stavljena je iz štirih jabolk in treh stranic. Pri jabolčni piramidi so jabolka posebej okrašena, hkrati pa so tudi opora za namestitev stranic piramide. Jabolčna piramida lahko v prostoru tudi prosto visi. ■ Nataša Dolejši Adventni venec jemo v plitke posode pšenično zrnje, ki ozeleni na božič. Prebujena življenjska moč v zrnju naj bi pomagala mrtvi naravi in človeku, da se iztrgata iz spon smrti, katere prispodoba je zima. S kaljenim žitom okrasimo božično mizo ali jaslice. Rajsko drevo Rajsko drevo ima ime po podobi iz peciva, ki prikazuje padec greha. Na leseni kvadratni podlagi je na sredini nameščena vertikalna palica. Preko te palice sta postavljeni še dve, ki sta okrašeni s svečami in plodovi. Podoba rajskega drevesa močno spominja na svečnik. V modernejšem oblikovanju je velikokrat izpuščena podoba iz peciva. Božična piramida Štiri palice, ki so povezane z dve- Gostišča Štorman vas v novembru in decerr&ru za žreb, Javno ponovoietno žrebanje bo v hotelu Štorman« -j? tedenski paket za dve M ^ osebi na KANARSKIH OTOKtT"^ 'iR- I' ' ' -v:; /ifl : g^^pffedenski paket za dve osew' y%t I hotel AJDA ?. vikend paket za dve osebi , »ju te . * m&mmA «tMft A%tm W ^ enodnevni družinski izlet za štiri osebe \ V Hotel Štorman 2 osebi v vseh 7-ih Stormanovih ZJ^uj wm prodajalna Pameče PARTNER v Informacije in prodaja: (0602) 41-481, 41-240 *y 11 i , -i— 18 NAS CAS OBVESCEVALEC 27. novembra 1997 Roman Novak in Robi Biažič sta bila del naše delovne ekipe Roman, ki se ga je kmalu prijel vzdevek Štef, je z nami delal slaba tri leta, Robi komaj dva meseca. Tako smo imeli čas, da Stefa dobro spoznamo in ga sprejmemo za svojega prijatelja, saj je bil vedno pripravljen pomagati ljudem tudi izven sten proizvodne hale programa Kopalnice. Z Robijem pa smo kljub kratkemu času, ki ga je preživel z nami, navezali dobre prijateljske odnose. Oba sta opravljala delo na svoj značilen način. Stefz veliko mero hudomušnosti, ki jo je včasih spremljala nagajivost, Robi s tiho umirjenostjo. In tako je prišel tisti 11. november, martinovo. Bili smo na popoldanski izmeni. Stefje bil čudno miren, kar pri njem sploh ni bilo v navadi, kot bi čutil svojo kasnejšo usodo. Po končanem delu sta se odločila, da bosta še nekaj časa delala družbo drug drugemu. Kaj se je takrat dogajalo, ne vemo, zvedeli pa smo za njuno tragično usodo naslednji dan, ko smo se zbirali ob začetku novega delovnega dne. Težko se bomo navadili na praznino v tistem delu proizvodnje, kjer je bilo njuno skupno delovno mesto prav zadnje dni. Se težje bomo sprejeli dejstvo, da ju nikoli več ne bo z nami. Ohranili ju bomo v dobrem spominu. ■ Sodelavci programa Kopalnice, NO Podjetje za upravljanje in vzrževanje stanovanjskih in poslovnih prostorov 3320VELENJE, Kardeljev trg 6 Tel., Fax: 063 851-062, 063 856-903 objavlja natečaj za izdelavo in izvedbo programov za prireditev v Nakupovalnem centru Velenje za leto 1998. Programi naj bodo smiselno pripravljeni, tako da bodo promovirali Nakupovalni center Velenje kot celoto. Podrobne informacije lahko zainteresirani dobijo na sedežu podjetja na Kardeljevem trgu 6 v Velenju ali po mob. št. 0609/623-389. Ponudbe oddajte najkasneje do vključno 8. decembra s pripisom "program prireditev v Nakupovalnem centru Velenje". mali OGLASI MLAD PAR NAJAME v Velenju manjše stanovanje. Nudiva predplačilo. Telefon 856-128. MLADA DRUŽINA NAJAME dvosobno stanovanje v Velenju. Telefon 893-793. za samske ženske. Telefon 855-257. DVOSOBNO STANOVANJE na Gorici prodam. Telefon 862-918, po 15. uri. SERVIS - PRODAJA! ŠIVALNIH STROJEV V BLAGOVNICI ŠOŠTANJ. Pridem tudi na dom. Telefon 882-914. ZLOZLJIVI KOVINSKI REGAL PRIMAT, dolg 5 m, prodam. Telefon 865-086. V VELENJU NA GORICI oddam poslovni prostor 35 m2. Telefon 858-293. DVE ZIMSKI GUMI s platišči, prodam.Telefon 863-833 dopoldne. V VELENJU ODDAM V NAJEM poslovni prostor in stanovanje. Telefon 858-022. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE sporoča, da bo v nedeljo 30.11. prodajala mlade kokoši nesnice, rjave, stare 6 mesecev, od 8. do 8.30 ure, v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202. ODKUPUJEMO DELNICE INVESTICIJSKIH SKLADOV od 100 do 200 SIT ter Telekoma, Cinkarne, Gorenja, Klasja, Žita Ljubljana in ostalih podjetij. Telefon 063-483-970 in 063-730-033. OTROŠKO SOBO prodam za 100 DEM. Telefon 865-489. MIZO ZA MIZARJE, 2,5 m, prodam za 45.000 SIT. Telefon 411-559, po 19. uri. JAGNJE za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Telefon 893-063, zvečer. V NAJEM ODDAM dvoposteljno sobo SERVIS ŠIVALNIH STROJEV. Pridem na dom. Telefon 063-718-458. DOM KULTURE VELENJE WILLY3 (pustolovski film) Nedelja, 30.11., ob 10., 16. in 18. uri Režija: Sam Pillsbury Vloge: Jason James Richter, ... Dolžina: 94 minut Po vodah severozahodnega Pacifika pustošijo kitolovci. Jesse se s skupino znanstvenikov poda v raziskovanje in reševanje ogroženih kitov, med katerimi je tudi njegov prijatelj Willy. Na srečo je na ladji kitolovcev tudi kapitanov desetletni sin, ki mu ni všeč, da oče pobija te čudovite živali in mu to želi preprečiti. Spoprijatelji se z Willyjem in Jessijem,... Veliko razburljivih pustolovščin ter izjemno lepi prizori s kiti na morju! KINO ŠOŠTANJ WILLY3 (pustolovski) Petek, 28.11., ob 18. uri KINO ŠMARTNO OB PAKI WILLY3 (pustolovski) Sobota, 29. 11., ob 18. uri Naslednji filmi: Do nagega, Ugrabitev, Stereotip, Vulkan, Moj bivši se poroči, L. A. zaupno, The game. Rezervacije vstopnic: vsak delovnik na št. 856-384 od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo! MESTNA OBČINA VELENJE Urad za gospodarske javne službe Titov trg 1, VELENJE Popravek javnega razpisa za dodelitev poslovnih prostorov v najem Pri objavi javnega razpisa za oddajo poslovnega prostora Cesta talcev 18/a, Velenje v najem je prišlo do neljube napake pri uvodnem tekstu v prvem odstavku. Pravilno je: Stanovanjski sklad mestne občine Velenje, Titov trg 1, Velenje skladno z določili Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. list RS št. 18/74 in 34/88) ter Odloka o ustanovitvi Stanovanjskega sklada mestne občine Velenje (Ur. Vestnik MO št. 88/97) objavlja... Ostali tekst razpisa ostaja nespremenjen. Za neljubo napako se opravičujemo. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroki: Mateja Podgoršek, Velenje, Šercerje-va c.št. 12 in Goran Reštigorac, Derventa, 0. Višnjik št. 86; Lucija Kodrun, Šoštanj, Primorska c.št. 15 in Aleš Bidar, Žalec, Kidričeva ul.št. 1. Ana Frančiška Šalamon, roj. 1935, Stopče št. 29; Franc Senica, roj. 1943, Prevalje, Ugasle peči št. 4; Stanislav Lipnikar, roj. 1932, Velenje, Šenbriška c.št. 21; Kristina Prodnik, roj. 1912, Veliki vrh št. 12; Darinka Kramar, roj. 1929, Velenje, Splitska_c.št. 62. Upravna enota Žalec Poroka: Manica Toplak, Galicija in Dušan Leben, Dobrova. Jožef Grabner, star 72 let, upokojenec, Dolenja vas 172; Roman Novak, star 23 let, Podkraj št. 16; Jože Hrastovec, star 38 let, Stopnik št. 22. SPREJMEMO ŠE 2 OSEBI PRIPRAVLJENI NA DINAMIČNO DELO IN VISOKE DOHODKE. INFORMACIJE PO TELEFONU 063/411-646. V VELENJU vzamem prostor v najem od 10 do 20 m2. Telefon 716-294. PANT ŽAGO PRODAM. Telefon 881-178. PISCA ANONIMNEGA PISMA z dne 11.9.97 prosim naj se mi telefonsko javi na telefon 865-581. B.R V VELENJU PRODAM DVOSOBNO STANOVANJE. Telefon 857-705. STE V ZADREGI, ker ima vaš otrok v šoli težave s slovenščino? Brez potrebe! Pokličite po telefonu 862-029 (vsak delavnik od 7. do 8. ure) in se dogovorite za inštrukcije. Inštrui-ram osnovnošolce in srednješolce, hitro in poceni. ter otroški avtosedež, vrtljiv, prodam. Telefon 855-707. FIŽOL, SIVČEK, ugodno prodam. Telefon 722-075. DV0 ALI TRISOBNO STANOVANJE, kupim v centru Velenja. Telefon 861 -027. UGODNO ODKUPUJEMO DELNICE GORENJA G, TUŠ, PREVENT in ostale. Telefon 041-690-737 in 0609-631-402. 24 IGLIČNI TISKALNIK LQ-100 EPSON, prodam.Telefon 893-734. SNEŽNE VERIGE 145x13 prodam. Telefon 863-050. OTROŠKI K0MBENZI0N za 3 do 5 let *NAJUG0DNJEŠI GOTOVINSKI ODKUP DELNIC Gorenja G in drugih na AMD Velenje od 15. do 16. ure. Telefon 0602-41-466,041-668-207, prosimo za predhodno najavo. ZA PRIDNO DELO, DOBRO PLAČILO. Telefon 881-793. R-5 CAMPUS, letnik 92, reg. 98/8 črn, tri vrata, prodam. Telefon 855-574, zvečer. KVALITETNO STROJENE LISIČJE KOŽE, PRODAM. Telefon 882-399. ODDAM GARSONJERO V ŠOŠTANJU. Telefon 041-694-177. ALU PLATIŠČA, 5 kraka, 13 col (4 x 98), z gumami, prodam za 40.000 SIT. Telefon 0609-643-235. male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do 16. ure. Tel.: 855 450 ČETRTEK, 27. novembra: 6 0o Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 IV. mreža - skupna oddaja lokalnih radijskih postaj Slovenije; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 28. novembra: 6 0o Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 29. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz DIM; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 30. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 1. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 107,8 Avtomoto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 2. decembra: 5 00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkar-jem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. »EDA, 3. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 8.50 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. V tednu od 17, novembra do'23 novembra 1997 : tracije S02, izmerjene v AMP na obmoeiu Mestne obline Velenj! Šoštanj in Ob&ne Šmartno ob Paki, so presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SQ2/rn3 zraka. io:«. 20.11. 20.11. 21.11. 21.11. 22.11. 22.11. AMP Zavodnje AMP Veliki vrh AMP Zavodnje AMP Veliki vrh AMP Zavodnje m l6Q.mikro-g/m3 150inkro-g,m3 150mikro-g/m3 250 mlkro-& m3 450 mikro-g/m3 150 mikro-g/m3 130 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 17.novembra do 23.novembra 1997 ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA G. 117.11. □ 18.11. 120.11. □ 21.11. Impulse Celje vabi k sodelovanju - če ste: dinamični komunikativni vas veseli delo v: nabavi, prodaji, projektivi, voditi poslovne stike s tujino ali voditi gospodarsko enoto POTEM STE VI TISTI, S KATERIM ŽELIMO URESNIČEVATI NAŠE CIUE! Predvsem morate izpolnjevati naše nadaljnje zahteve oziroma pogoje: V. oziroma IV. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, komercialne, poslovodske, trgovske, gradbene, frizerske ali druge ustrezne smeri. Zažeijeno je vsaj nekaj delovnih izkušenj. Pokličite nas na naš sedež (063/41-27-40) in se dogovorite za osebni razgovor. S seboj prinesite prošnjo za zaposlitev, dokazila o izobrazbi in specifikacijah oziroma druga dokazila in morebitna sporočila. Če bomo ugotovili, da se naše in vaše želje ter pričakovanja ujemajo, potem bomo z vami sklenili delovno razmerje z 2-mesečnim poskusnim delom. 0 odločitvi boste obveščeni direktno od našega asistenta za zaposlovanje. R S.: Število delovnih mest je omejeno glede na ustrezno območje. Pravi naslov za DEŽURSTVA OGRBBNA SLU TEL.: ■ 195 450 Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO M NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 27. novembra - dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dežurni dr. Kočevar in dr. Slavič Petek, 28. novembra - dnevni dežurni dr. O.Renko in dr. Vrabič, nočni dežurni dr. Urbane in dr. Lovrec-Veternik Sobota, 29. novembra in nedelja, 30. novembra - dežurni dr. Zuber in dr. Friškovec Ponedeljek, 1. decembra - dnevni dežurni dr. D. Vrabič, nočni dežurni dr. Grošelj in dr. Gusič Torek, 2. decembra - dnevni dežurni dr. O.Renko in dr. Stravnik, nočni dr. O.Renko in dr. Urbane Sreda, 3. decembra - dnevni dežurni dr. D.Vrabič in dr. Rus, nočni dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: V nedeljo, 30. novembra - dr. Vesna Gaberšek v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje. Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 28. novembra do 5. decembra - Franc Blatnik, dr.vet.med., mobitel: 0609/618-117. Solze se dajo skriti, bolečina zatajiti, praznine ni mogoče nadomestiti. ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega moža in očeta PAVLETA ŠOŠTARIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stalo ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo kolektivu Vegrada, MT Center Preste, sosedom in prijateljem. Žalujoči: žena Marjana, sinova Vedran in Marijo ter ostalo sorodstvo. M, CVETLICARNA, KAMNOSESTVO 003,720 - 660,720 - 662 Umrla je IVANA ŽEVART Ko človek umre, ga res ni več, je pa še v človeku, ki živi, v njegovem spominu, in ko tudi tega spomina nekega dne ni več, se preseli spet v drugega v obliki nedocela jasnega občutja in od tam spet v prispodobi v naslednjega; človek se ne izgubi, kakor mislimo, resnično je nesmrten, živeč dalje v oblikah, ki jih še komaj slutimo. ISKRENA HVALA ZA ZAUPANJE Pogrebna služba TIŠINA in CVETLIČARNA IRIS Velenje V SPOMIN Danes 26. novembra mineva leto žalosti, odkar nas je mnogo prera-no zapustil naš ljubljeni in nepozabni Eno leto že v grobu spiš, v srcih naših še živiš, ni ure dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti, solza, žalost, bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki hudo boli. Življenje, to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. IVAN SRNOVRSNI K Hvala vsem, ki ga obiskujete in se ga spominjate. Neutolažljivi: žena Angelca, sin Ivan ter hčerka Vesna z družinama. ZAHVALA V tihem jesenskem popoldnevu smo se za vedno poslovili od naše drage mame, stare mame in prababice KRISTINE PRODNIK iz Velikega Vrha 1912 - 1997 Deset otrok rodila si, osem hčera ter sina dva kot ptički so po svetu šli in svoje gnezdo spletli si. Najmlajši je ostal doma in s tabo mama ohranil dom. V dneh, ko so bila naša srca polna žalosti, ste nam stali ob strani in po svojih močeh pomagali. Zato se na tem mestu iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, za darovano cvetje, sveče in svete maše, za izrečeno sožalje in da ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu dr. Stupaiju in gospodu dr. Pirtovšku ter Gasilskemu društvu Paska vas. Posebno se zahvaljujemo gospsodu župniku prodekanu Ivanu Napretu za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku gospodu Korbaiju za poslovilne besede in cerkvenemu pevskemu zboru za ubrano petje. Žalujoči: deset otrok z družinami ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, oče in dedi STANKO I A PNI KAR s Kanovega 14. 4.1932 - 18.11.1997 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in spominske maše. Posebej se zahvaljujemo gospe dr. Hribarjevi, dežurni službi ZD Velenje in osebju Bolnišnice Celje za vso skrb in pomoč med boleznijo. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Premogovnika Velenje, godbi, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino, častni straži rudarjev, nosilcem praporov, Društvu upokojencev Velenje, Društvu invalidov Konovo, govornikoma za izbrane besede slovesa, gospodu župniku za opravljen obred in gospdodu Usaiju za pogrebne storitve. Vsem še enkrat hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in s tem dokazali, da ste ga spoštovali in ga imeli radi. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Z bolečino v srcu smo se poslovili od drege mame, stare mame in prabice HEDVIKE MEDVED 4. 3.1910 - 18.11.1997 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačičj Iskrena hvala vsem, ki ste ji v zadnjih trenutkih stali ob strani, posebej še zdravniškemu osebju bolnišnice Maribor ter osebnemu zdravniku dr. Lazarju. Hvala vsem trem duhovnikom gospodom Jožetu Zidanšku, Francu Dermolu in Francu Breclu za opravljen cerkveni obred ter pevcem za ubrano petje. Enako zahvalo izrekamo vsem, ki ste ji ob slovesu izkazali spoštovanje, darovali za svete maše, cvetje in sveče ter v teh težkih trenutkih skupaj z nami delili bolečino. Toplo se zahvaljujemo tudi vsem za tolažilne besede ob njenem grobu in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči otroci: Viktor, Milan, Pavla, Jože, Cvetka, Rezika, Mici, Silva, Tine, Anica, Ida, Majda Z družinami, 31 vnukov in 22 pravnukov. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, ome in sestre ELICE GODEC iz Florjana 17. U. 1928 -14.11.1997 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam nesebično pomagali. Zahvaljujemo se tudi gospodu kaplanu Silvu Molanu, godbi Zarja, govorniku Andreju Vrabiču, Sandiju Golavšku za odigrano Tišino ter pevcem za odpete žalostinke, kakor tudi vsem ostalim za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k njenemu preranemu grobu. Žalujoči: hčerka Jelka z možem Ivanom, snaha Tatjana, vnuki Jani, Irena, Denis, Dejan ter brata Tone in Marjan z družinama. V življenju le skrb in delo si imela, sedaj od vsega truda si zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večen bo ostal spomin. So komunalci pripravljeni na zimske nevšečnosti? "Žima nas nikoli ne preseneti" Z nizkimi temperaturami, ki so že povzročile prvo poledico na naših cestah, in snežinkami je letošnja zima že napovedala svoj prihod. So delavci zimske službe Podjetja za urejanje prostora Velenje na zimske nevšečnosti dobro pripravljeni ali bomo udeleženci v cestnem prometu znova ugotavljali, da jih je zima vsemu navkljub presenetila? Jule Slemenšek, vodja zimske službe pri Pup-u, o presenečenju pravi: "Sneg, zimske nevšečnosti nas komunalcev nikoli ne presenetijo. Plan imamo izdelan, mehanizacijo, pri kateri smo odpravili vidne okvare, tudi pripravljeno, bolj nepripravljene dobi sneg voznike, ki se na pot podajo z letnimi gumami. Do zastojev lahko pride le zaradi kak- šnih drugih okvar, ki jih je, trdim, vsako leto manj. 'Ilidi pripombe občanov upoštevamo, kolikor se le da." Za mesto Velenje imajo na voljo sedem plugov, za Šoštanj tri, v občini Šmartno ob Paki pa nimajo rejona. Za zdaj imajo tudi štiri posipalce, čakajo na novega iz uvoza, ki je menda že v Ljubljani, z njim pa bodo lažje opravljali predvideno delo v ozkih mestnih ulicah. "Povsem pripravljeni res ne moremo biti, ker naša mehanizacija ni specialna le za zimo, ampak naše stroje uporabljamo tudi poleti. Podjetje je majhno in si takšnega standarda ne more privoščiti." Na zalogi imajo v tem trenutku približno 70 ton soli, z dobaviteljem imajo dogovor o dobavi naročenih količin soli najkasneje v 48 urah. Za posip v tem trenutku koristijo zalogo 30 m3 peska, kamnolom v Paki obratuje celo leto, tudi pozimi. Neformalno dežurno službo so organizirali že pred 1. novembrom, od tega dne dalje je dežurni delovodja v stalni pripravljenosti na sedežu podjetja ali na domu. V stalni pripravljenosti so tudi posipalci, od snežnih padavin dalje tudi vozniki plugov. V operativi imajo predvidenih skupaj z rezervnimi vozniki 30 delavcev, za čimbolj učinkovito in takojšnje pluženje pa so k sodelovanju pritegnili tudi nekatere kooperante. "Če ne bo kakšnih res obilnih snežnih padavin, se posebnih težav ne nadejamo. Seveda upamo, da bodo vzdržali tudi vsi stroji. Nekaj imamo posodobljene mehanizacije, nekaj opreme pa je take, ki bi si po novem zakonu zaslužila penzijo." Po Slemenškovih besedah bistvenih novosti glede izvajanja zimske službe letos ni. Praviloma še vedno velja, da plužijo takrat, ko zapade od 10 do 12 cm snega. "TVdim, da smo v Velenju šli na teren tudi pri veliko manjših debelinah snežne odeje." Da bi očistili ceste prej, udeleženci v cestnem prometu ne bomo dočakali tudi zato, ker ceste, tako kot drugje po Sloveniji, najprej posipajo s soljo, ki naj bi preprečila snežno desko - ta nastane, če se sneg prime cestne površine. "Če vremenska napoved omenja dolgotrajne padavine z obilo snega, plužimo sproti. Če vremenoslov-ci trdijo, da bodo padavine kmalu ponehale, pa počakamo na tistih določenih 10 cm." Koliko denarja bodo namenili za letošnjo zimsko službo, po mnenju sogovornika v podjetju niso predvideli, saj je vreme muhasto in nepredvidljivo. V občini Šoštanj Pup in Podjet- je za vzdrževanje cest Celje V občini Šoštanj skrbijo za odpravljanje zimskih nevšečnosti na ulicah po mestu Šoštanj in v njegovi okolici oziroma na vseh lokalkah in bolj prometnih cestah delavci velenjskega Pupa ter celjskega Podjetja za vzdrževanje cest. Po krajevnih skupnostih za to skrbijo krajevne službe. Z obema podjetjema so, po zagotovilih predstavnika občine Vikija Dreva, podpisali pogodbo v začetku leta, krajevne skužbe pa s svojimi izbranimi izvajalci letos jeseni. V letošnjem proračunu imajo za zimsko službo predvidenih slabih 9 milijonov tolarjev (predvsem za mesto Šoštanj in za račune Pupa), vendar so skoraj polovico tega zneska porabili letos spomladi. V krajevnih skupnostih pa imajo za to odmerjene svoje vsote. Občina Šmartno ob Paki: poleg celjskega podjetja tudi zadruga Po zagotovilih župana občine Šmartno ob Paki Iva Rakuna so se v občini že dogovorili, kako bodo odpravljali zimske nevšečnosti. Za lokalne ceste so za ta dela zadolžili celjsko cestno podjetje, za čiščenje preostalih cest in parkirnih prostorov pa so, tako kot lani, podpisali dogovor s Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina. Ali sploh in koga bo slednja povabila k sodelovanju, je torej odločitev slednje. Lani so za te namene v občini predvideli približno 2 milijona tolarjev. mtP Izbiramo Naj osebnost leta 1997! Po sedmih krogih v igri 33 imen Iz tedna v teden prihaja na naš naslov več kuponov! Prav veseli nas, da ste pripravljeni dati svoj glas in zastaviti svoje ime za toliko zanimivih ljudi, ki jih srečujete. Mnogo jih je, ki so naredili vtis na vas in to iz različnih razlogov. Naj vam povemo, da se doslej za naziv Naj osebnosti leta 1997 poteguje kar 33 imen! Čeprav bo ob koncu naj osebnost le eno ime, pa je vsak od teh, ki ste jim namenili glas, vreden spoštovanja. V prihodnji številki Našega časa bomo že objavili seznam nagrad, za katere se boste ob koncu akcije potegovali vsi, ki sodelujete, ne glede na to, komu ste ali še boste namenili svoj glas. Posebej posrečene in zanimive so obrazložitve, zakaj glas prav tej ali temu. Med prvimi petimi, ki so prejeli največ vaših glasov po sedem krogu so: 1. Srečko Meh, župan mestne občine Velenje, ker je, kot pišete, zelo prijazen, uresničuje uvajanje visokega šolstva v Velenje, je fejst fant in dostopen, z njim se da pogovarjati, pa še estet je. Tik za njim, 2. je Majda Drev, patronažna sestra na terenu, ki je razumevajoča, prijazna, nekdo je zapisal preprosto - ta bi bila prava, drugi je spesnil -njena prijaznost in človeška toplina, pomeni mi toliko kot tabletka aspirina. 3. je Emil Meh, ki je vzoren delavec, pošten državljan, kot pišete, da je pa naj oče in naj mož, smo že ugotovili. 4. je Ivan Vrhnjak, plavalec, vztrajen, skromen in uspešen, na 5. mesto pa se je prebil Jože Veho-var, župnik, ki lepo uči in vzgaja, je dobre volje in prijazen. Sledijo. Katarina Srebotnik (teniška igralka), dr. Franc Žerdin (direktor Premogovnika Velenje), Jože Mraz (direktor PUP-a), dr. Bogdan Menih (župan Šoštanja), Hubert Mravljak (aktiven upokojenec), Anica Hru-stel (upokojena babica, ki je imela v svojih »rokah« polovico vseh otrok v Velenju), Marija Kovačič (ravnateljica Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje). Kupončke nam pošljite na naslov: NAŠ ČAS, d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje. Nagrajenec Name: Majda Plevnik, Šalek 93,3320 Velenje. Oglasite se v tajništvu Name, nagrada vas pričakuje. "Primer Arnes" še brez sodbe Na okrožnem sodišču v Celju, kjer poteka obravnava proti Ite-ti Fikič-Obradovič in Milanu Obradoviču, tudi v torkovem nadaljevanju obravnave še niso izrekli sodbe. Po zaslišanju še nekaterih prič so namreč obravnavo znova preložili. Tokrat na 18. december. Tedaj naj bi svoje še enkrat povedal psiholog. Kot smo že večkrat poročali, se oba Velenjčana na sodišču zagovarjata zaradi očitanih kaznivih dejanj posebno hudih poškodb, zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja z njo. Žrtev takega ravnanja je bil Arnes, štiri leta in pol star sin Ifete Fikič. Vse njegovo trpljenje je prišlo na dan sredi februarja 1995, ko je Arnes v celjski bolnišnici umrl. Tja so ga v kritičnem stanju prepeljali iz velenjskega zdravstvenega doma, kamor sta se mati in očim končno le odpravila z njim, po tem, ko je nekaj dni zaradi hudih poškodb ležal doma. Tedaj so se razkrile tudi vse hude vzgojne metode, ki sta jih "starša" izvajala nad otrokom. Več podrobnosti o sami obravnavi, ki so jo zdaj že drugič preložili, ne moremo zapisati, saj poteka brez prisotnosti javnosti. m (w Era Velenje Kadar kupci obdarijo sami sebe V prostorih Restavracije Jezero je pred tednom dni Era Velenje pripravila predstavitveno akcijo izdelkov italijanskega podjetja DeLonghi, enega vodilnih proizvajalcev gospodinjskih aparatov in klimatskih naprav v svetu. Era je največji uvoznik in distributer teh aparatov v Sloveniji, srečanje oziroma predstavitev pa so namenili prodajalcem, ki naj bi pomagali približati to blagovno znamko kupcem. Ker je zadnji mesec v letu mesec pričakovanj, darovanj in majhnih radosti, bodo promocijsko akcijo izpeljali prav decembra. "Na takšen način bomo obdarili našega kupca ali kot pravimo, zakaj ne bi kupci z nakupom teh kakovostnih izdelkov obdarili samega sebe." Firma DeLonghi je z raznolikim izborom izdelkov prisotna na slovenskem trgu že nekaj časa, vendar je glede na kakovost in pomen, ki ga ima na ostalih tržiščih, še vedno nekoliko zapostavljena. Zato bodo pri Eri temu programu namenili več pozornosti tako, da bodo v svojih trgovinah posebej označili DeLonghi kotičke, ob koncu promocijske akcije, januarja prihodnje leto, pa pripravili za kupce teh izdelkov tudi nagradno žrebanje. ■ tp po številu udeležencev, pa je bil lanski sejem, najbrž tudi zato, ker je samo dan pred njim zapadlo nekaj snega. Če je sneg, ljudje tudi več razmišljajo o smučanju.« Med tistimi, ki so iskali na sejmu kaj dobrega in po sprejemljivi ceni, je bila Urška Seli-šnik, ki je prišla na sejem iz Zgornje Savinjske doline. Če smuča cela družina, je oprema kar precejšen strošek, zato so taki sejmi več kot dobrodošli, je povedala. »Predvsem iščem opremo za hčerko. Tudi zato, ker ji jo bo prinesel Miklavž. Če danes tukaj ne bom našla nič primernega, bom pogledala še v Celju, kjer bo sejem konec meseca.« Lea Šmuc pa je prišla v Velenje na sejem iz Ljubljane, predvsem zato, da proda. Kar dobro je bila »založena«, prodajala je sedem parov smuči in štiri pare smučarskih čevljev. »Prodajam za celo družino in še sorodnike. Danes bom najbrž tu kar ves dan,« je povedala. »Čisto na začetku sem par smučarskih čevljev že prodala, ampak imam še precej.« ■ mkp, vos Na smučarskem sejmu Smučarski klub Velenje je v petek in soboto, 21. in 22. novembra, v Rdeči dvorani pripravil sejem nove in rabljene smučarske opreme. Z obiskom so bili zadovoljni. Na veselje vseh tistih, ki še niso uspeli preveriti, kaj potrebujejo ali kaj bi bilo še za prodati, pa so Velenjčani za letos napovedali še en sejem, ta bo tudi v Rdeči dvorani 13. in 14. decembra. Jože Silovšek, predsednik Smučarskega kluba Velenje je povedal, da je sejem v Velenju zanimive, saj so za kupce pripravile ugodne sejemske popuste. Še posebej uspešen, tudi že tradicionalen in da iz leta v leto privabi več obiskovalcev. »Na sejem povabimo tudi trgo- vine, ki prodajajo opremo in letos se jih je odzvalo zelo veliko. Nekatere so še posebej