SKUPIVODSLeGaTSKOGLaSILOOBdlVe KRdKO PREDSEDNIK ZIS NA OBISKU V KRŠKEM Sesaaaitev t potekom graditve mklearke KRŠKO, I«, februarja - Predsednik ZIS Veselin Djuranovič si je danes s predsedniki izvrinih *>,/ov skupt&n republik in pokrajin ogledal gradbince Jedrske elektrarne v Krikcm. Na Otočcvje bila tudi seja komisije ZIS za nuklearno energijo, ki jo je vodil predsednik ZIS VeseHn Djuranovk. Razpravljali so o osnutku takima o nuklearni energiji ki bo iel v redni zakonodajni postopek. Stinaniti »o se tudi s gmntšom O poteku in izkušnjah pri gradnji elektrarne v KHkem ter z drugimi vprašanji s tega področja Ha aHki: gostje med obiskom v naii pni nuklearki (Foto: Mitko Kranjec). ¦ Komunisti o kmetijstvu Udeleženci 28. seje občinske konference ZKS Krško, ki je bila 18. februarja 1981, so razpravljali o uresničevanju nalog ZK v razvoju in socialistični preobrazbi kmetijstva v občini Krško. Na osnovi POROČILA 0 KMETIJSTVU V OBČINI KRŠKO so sprejeli ZAKLJUČKE, ki pomenijo pomemben prispevek k nadaljnjemu uresničevanju' naprednejših družbenoekonomskih odnosov na področju kmetijske politike v občini Krško, saj bodo o njih razpravljali komunisti v vseh osnovnih or- ganizacijah, v okviru SZDL pa bodo komunisti pobudniki za skladen in nagel razvoj vseh kmetijskih panog v naši občini. Iz POROČILA je razvidno,da je kmetijstvo pomembna gospodarska panoga v krški občini, saj se 26% prebivalstva ukvarja z njo. NAŠ GLAS 4 2 INDOK CENTER KOMUNISTI O KMETIJSTVU Nadaljevanje s 1. strani Obilica rodovitne zemlje, ugodna klima za sadjarstvo, vinogradništvo in živinorejo in tradicija so pomembna osnova za uspešno kmetijsko proizvodnjo, katere prednostna naloga je, zagotoviti dovolj hrane in surovin za prehrambeno industrijo. Uresničenje tega srednjeročnega in dolgoročnega cilja pa bo možno doseči le, če: - bo ob nujnem zmanjševanju kmetijskih površin zaradi urbanizacije izkoriščanje zemljišč kar se da racionalno in učinkovito, - bodo razviti kvalitetni dohodkovni odnosi v vsej produkcijski verigi (vsi udeleženci naj bi prevzeli tudi svoj delež proizvodnega in prodajnega rizika), - bodo omogočena izdatnejša vlaganja v kmetijstvo v obliki združevanja sredstev in kreditiranja, - bodo v čim večji meri izkoriščene pridobitve sodobne tehnologije in znanosti, kar naj bi predvsem omogočilo sistemsko financiranje SIS za pospeševanje kmetijstva, - bo uspešno potekalo združevanje proizvajalcev v proizvodne skupnosti in se razvijala tako imenovana "skupna proizvodnja", - bo ustrezno stimulirano prizadevanje kmetijskih TOZD za pridelovanje hrane, - bo zagotovljena še večja socialna varnost kmetov, združenih v temeljni organizaciji kooperantov. Udeleženci seje so v razpravi poudarili, da bo v prihodnje bolj kot doslej treba strniti sile pri snovanju razvoja krškega kmetijstva. S skupnimi razvojnimi načrti, ki bodo zagotavljali tudi ekonomski uspeh, naj bi se poslej vsi udeleženi dejavniki v kmetijski proizvodnji pojavili tudi ^r slovenskem prostoru. Pospeševanje kmetijstva je stvar široke akcije vseh dejavnikov v krški občini, predvsem pa čakajo pomembne1 nalog# s temvzvezi komuniste, zlasti--še tiste, ki se neposredno u-:-kvarjajo z vprašanji'kmetijske politike in sodelujejo pri reševanju tekočih vprašanj kme-i^ tijske proizvodnje. ''NAŠ GLAS" - skupno delegatsko glasilo občine Krško -Izdajatelj: INDOK center občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Oblikovalec: Niko Keše - Naklada: 650 ijzv. - Izhaja po potrebi - Tiska "tiskarna" SO Krško -, Naslov, uredništva: INDOK center občine Krško, CKŽ 14, 68279 Krško Telefon: (068) 71 - 711» interna 33 - Veseli bomo vsakega vašega prispevka ali informacije! t- % 8 NAŠ GLAS 4 5 INDOK CENTER NA FEBRUARSKI SEJI SKUPŠČINSKIH ZBOROV BODO DELEGATI OBRAVNAVALI OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH STATUTA OBČINE KRŠKO PRENOVA STATUTA OBČINE Statutarno-pravna komisija in sekretariat SO Krško sta pripravila osnutek sprememb in dopolnitev STATUTA OBČINE KRŠKO, in sicer v določbah, ki zadeva.jo uveljavljanje kolektivne-ga dela, odločanja in odgovornosti ter izhajajo iz ustavnih amandmajev, in v določbah, ki jih je potrebno dopolniti ali spremeniti zaradi na novo sprejetih zveznih in republiš-kih zakonov. Iz OBRAZLOŽITVE povzemamo nekatere spremembe in dopolnitve STATUTA OBČINE KRŠKO, predvidene v osnutku dokumenta: Mandati bna od možnosti za uresničevanje pobude tovariša Tita o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti je omejitev trajanja mandata. Osnutek glede tega predvideva naslednje mandatne dobe funkcionarjev: - predsednik in podpredsednik skupščine - mandatna doba 1 oziroma 2 leti z možnostjo enkratne ponovitve; - predsedniki in namestniki predsednikov zborov - enako kot prej navedena funkcionarja; - sekretar skupščine - 4 leta z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja; - predsednik izvršnega sveta - 4 leta, brez možnosti po novne izvolitve; - člani izvršnega sveta in funkcionarji občinskih upravnih organov - 4 leta, z možnostjo enkratne ponovitve. Izvršni svet Poglavje, ki se nanaša na izvršni svet, je nadomeščeno z novim besedilom. (nadalj. na 5. strani) NAŠ GLAS 4- 4- INDOK CENTER Seje skupščinskih zborov: 27. II. ZZD Predsednik zbora združenega dela SO Krško ing. Vinko Ban sklicuje v petek, 27» februarja, ob 8. uri v sejni dvorani A SO Krško 32. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA z naslednjim predlogom dnevnemu reda: 1. določitev dnevnega reda seje zbora, 2. odobritev zapisnika zadnje seje, $. osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah STATUTA OBČINE KRŠKO, 4. predlog RESOLUCIJE 0 DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU OBČINE KRŠKO V LETU 1981, 5. osnutek ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1981, 6. uresničevanje družbenega dogovora s predlogom sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o kadrovski politiki v SR Sloveniji in občini Krško ter nalog na tem področju, 7. predlog DRUŽBENEGA DOGOVO- RA 0 IZGRADNJI IN FINANCIRANJU NOVE STAVBE MUZEJA LJUDSKE REVOLUCIJE SLOVENIJE V LJUBLJANI, 8. predlog sprememb in dopolnitev DRUŽBENEGA DOGOVORA 0 SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA POTREBE PRI KRITJU STROŠKOV ZA VSAKOLETNO ORGANIZIRANJE PROSLAV BORCEV IN AKTIVISTOV NOB KOZJANSKEGA OKROŽJA TER ZA KRITJE STROŠKOV DELOVANJA IN ORGANIZIRANJA PROSLAV II. BATALJONA III. VDV BRIGADE, 9. osnutek ODLOKA O IZVEDBI HIDROMELIORACIJSKIH DEL IN 0 RABI KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ PO IZVEDENIH MELIORACIJAH NA OBMOČJU OB POTOKU LOKA-VEC IN POTOKU OREHOVEC V DELU KATASTRSKIH OBČIN SME-DNIK, RAKA IN SENUŠE, 10.predlog PROGRAMA DELA OBČINSKE SKUPŠČINE KRŠKO ZA LETO 1981 IN PERIODIČNEGA DELOVNEGA NAČRTA ZA I. ČETRTLETJE 1981, 11.volitve in imenovanja, 12.predlogi in vprašanja delegacij. ZKS Predsednik zbora krajevnih skupnosti Igor Dobrovnik sklicuje istega dne in ob isti uri v sejni dvorani B NAŠ GLAS 4 1 INDOK CENTER 32. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI s predlogom dnevnega reda, ki vsebuje vse točke dnevnega reda 32. seje zbora združenega dela razen ?. in 8.. DPZ Predsednica družbenopolitičnega zbora Margareta Karjetič sklicuje istega dne in ob isti uri 32. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA s predlogom dnevnega reda, ki vsebuje vse točke dnevnega reda 32. seje zbora združenega dela razen 7•* 8. in 9., s tem da so PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGATOV že 3- točka. Iz zapisnika Sodeč po zapisniku 31. seje zbora krajevnih skupnosti, je bila zelo živahna razprava o osnutku RESOLUCIJE 0 POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 - 1985 V LETU 1981. V razpravi so sodelovali delegati iz naslednjih krajevnih skupnosti: Senovo, Dolenja vas, Le- skovec, Raka, Veliki Trn in Senuše. Pretežni del pripomb se je nanašal na modernizacijo cest, kakor je predvidena v srednjeročnem planu in v osnutku resolucije. Predsednik zbora je delegatom odgovoril, da zbor ni pristojen, da spreminja temelje planov posameznih SIS, da morajo delegacije KS za SIS sodelovati z delegacijo za zbor KS ter na sejah skupščin SIS posredovati pripombe in predloge, in to v času, ko so dokumenti v razpravi. Na delegatsko vprašanje, kako bo v letu 1981 glede sredstev za vzdrževanje krajevnih (vaških.) poti, je bilo pojasnjeno, da bodo v letu 1981 proučene možnosti za ugodnejše pridobivanje gramoza za vzdrževanje cest v krajevnih skupnostih. (nadalj. s 3. strani) Izvršni svet je opredeljen kot "izvršilni organ" občinske skupščine in je tej odgovoren za stanje v občini. Ker so pristojnosti in pooblastila izvršnega sveta povečane, se je s tem povečala tudi odgovornost. Število članov izvršnega sveta v statutu ne bo navedeno, temveč bo o tem - glede na potrebe - odločila občinska skupščina z aktom o volitvah izvršnega sveta. Izvršni svet mora biti sestavljen tako, da njegovi člani NAŠ GLAS 4 ____ 6 pokrivajo vsa upravna področja in da za uresničevanje svoje funkcije in odgovornosti ustanovi stalna delovna telesa kot obliko kolektivnega dela. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI imajo v osnutku dokumenta predlagane organizacijske oblike v alternativah. V statutarnih spremembah je zelo poudarjena njihova odgovornost, naloge in pristojnosti pa bodo določneje navedene v odloku o občinskih upravnih organih. RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA IN OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV je naslov povsem novega poglavja, v katerem so opredeljena razmerja do občinske skupščine in njenih organov, do organov SIS in družbenopolitičnih organizacij ter do drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. DRUŽBENI SVETI so po novem obravnavani v samostojnem poglavju. REFERENDUM IN DRUGE OBLIKE OSEBNEGA IZJAVLJANJA: V skladu z republiškim zakonom o referendumu bodo členi o tem področju doživeli nekatere vsebinske spremembe in dopolnitve. KRAJEVNE SKUPNOSTI: Po novem je opuščeno naštevanje vsebine statuta KS, določneje pa so opredeljena nekatera organizacijska in politična vprašanja, zlasti, kar zadeva pobude za preoblikovanje. Določbe o krajevnih skupnostih INDOK CENTER bo treba kasneje celovito proučiti in jih še izpopolniti. DRUŽBENO PLANIRANJE: Na tem področju so predlagane korenite spremembe z določno opredelitvijo planskih dokumentov, postopkov in razmerij in medsebojne odgovornosti nosilcev. Določeno je tudi delovno področje organa za družbeno planiranje. Na februarski seji naj bi zbori sprejeli sklep o ugotovitvi potrebe za spremembe in dopolnitve statuta občine Krško, sprejeli ta osnutek, dali statut v javno razpravo ter imenovali posebno komisijo za spremembe in dopolnitve občinskega statuta, ki bo na podlagi javne razprave izdelala predlog odloka o spremembah in dopolnitvah statuta občine Krško. VABILO INFORMATORJEM V ZDRUŽENEM DELU Komisija za APD OK ZKS Krško in INDOK center občine Krško organizirata 6. marca 1981 v sejni sobi B SO Krško predavanji. Predavala bosta - ob 12. uri: TOMO MARTELANC: Temelj-ne zvrsti novinarskega pisanja, ob 13« uri: dr. TOMO KOROŠEC: Stilistika slovenskega novinarskega jezika. NAŠ GLAS 4 7 INDOK CENTER Predlog RESOLUCIJE O DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU OBČINE KRŠKO V LETU 1981 - osnova za orientacijo nosilcem planiranja Razvoj občine v letu 1981 TEMELJNI CILJI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE KRŠKO V LETOŠNJEM LETU SO NASLEDNJI: o IZVAJANJE POLITIKE EKONOMSKE STABILIZACIJE, o NADALJNJI RAZVOJ SAMOUPRAVNIH DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV in O KREPITEV VLOGE ZDRUŽENEGA DELA. Za uresničitev teh temeljnih ciljev bo potrebno med drugim učinkovito izvajati naslednje osnovne naloge: - povečanje izvoza ob uvozu, ki bo omogočal le najnujnejšo oskrbo, - varčevanje na vseh ravneh, - povečanje uporabe domačih energetskih virov, - nadomeščanje uvoženih surovin, reprodukcijskega materiala in opreme z domačimi, - povečevanje kmetijske proizvodnje, - učinkovitejša izraba proizvodnih zmogljivosti, - pospešen razvoj malega gospodarstva, - usklajevanje investicijske aktivnosti z dejanskimi možnostmi , - hitrejše preraščanje kredi- tnih v dohodkovne odnose, - stimulativna delitev osebnih dohodkov, - dograjevanje družbenega sistema informiranja, - krepitev obrambnega in samozaščitnega delovanja. PREDVIDENE "RASTI" : družbeni proizvod 5,2% dohodek 3,0* industr. proizvodnja 3,0% zaposlenost 2,3% udeležba produkt, de'. prirastu družbenega proizvoda La v 30 % izvoz 10 % uvoz 6 % pokritje uvoza z izv najmanj "ioo% NAŠ GLAS 4 8 INDOK CENTER Iz poglavja RAZVOJNE USMERITVE GOSPODARSTVA povzemamo nekatere od nalog v letošnjem letu: Proučili naj bi možnosti za izgradnjo tovarne proteinske hrane. Za pospešen razvoj kmetijske dejavnosti bo potrebno zagotoviti dotok sredstev iz dohodka OZD. Kmetijska zemljiška skupnost bo predvsem urejala in usposabljala zemljišča. Določiti je potrebno površine, primerne za zasaditev hitrorastočih drevesnih vrst za potrebe tovarne celuloze in papirja. V letu 1981 bodo zgrajeni skladiščni prostori za dvomesečne blagovne rezerve. OZD bodo proučile možnosti dolgoročne vključitve drobnega gospodarstva v njihov proizvodni proces. V letu 1981 se bo pričela izgradnja potniškega terminala v Krškem. Zaradi novih zmogljivosti se bo bistveno povečala proizvodnja predvsem v Tovarni celuloze in papirja "Djuro Salaj" - TOZD TES Senovo in v Iskri IEZE - TOZD Industrijska elektronika Kostanjevica. Poiskati bo potrebno vse vire za vključitev sekundarnih surovin v proizvodnjo (bolj organizirano zbiranje odpadnega papirja, železa, ... ). Iz poglavja RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI IN DOGRADITEV INFRASTRUKTURE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH povzemamo naloge: Za redno poslovanje krajevnih skupnosti bodo zagotovljena sredstva iz občinskega proračuna ter sredstva SIS. Za zagotovitev gramoza za vzdrževanje nekategoriziranih ulic in poti v krajevnih skupnostih bo sklenjen samoupravni sporazum med KS, SKIS in IGM Sava Krško. V letu 1981 je potrebno pripraviti idejni projekt in lokacijsko dokumentacijo za šolski center in dijaški dom. V letu 1981 je potrebno pripraviti projektno in lokacijsko dokumentacijo za izgradnjo novega zdravstvenega doma. Iz poglavja VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA povzemamo naloge: Tovarna "Djuro Salaj" bo (s soinvestitorji) začela z izgradnjo I. faze čistilne naprave . Asfaltna baza Drnovo bo opremila dimne naprave z odpraše-valnimi .apravami. Raziskane bodo možnosti za toplifikacijo področja Senovo - Brestanica - Krško. SKIS in Kostak Krško bosta v okviru centralne sanitarne deponije rešila vprašanje odvo- NAS GLAS 4 9 INDOK CENTER za kimadnih odpadkov. Nuklearna elektrarna Krško bo pred pričetkom obratovanja organizirala vsa predpisana merjenja in organizirala ustrezni sistem javljanja v primeru okvare, nevarne za okolje. Gramoznica Brege je opredeljena kot deponija vseh viškov humusa, ki se bodo pojavljali v gradbeništvu. Rudnik rjavega premoga Senovo bo začel z izdelavo študije o modernizaciji odlaganja se-paracijske jalovine. Proračun 1981 Na februarski seji zborov SO bodo delegati razpravljali in predvidoma sprejeli osnutek ODLOKA 0 PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1981. Skupni prihodki občinskega proračuna, ki naj bi zagotovi-r li financiranje splošnih družbenih potreb v letošnjem letu, znašajo 98.315*000,00 din, od česar je za tekočo proračunsko rezervo namenjen znesek 650.000,00 din. Največji delež prihodkov bo ustvarjen od "davkov od prometa proizvodov, od plačil za storitve, na prihodke od premoženja in na premoženje" in od "davka iz dohodka in iz o-sebnih dohodkov". Prihodki bodo razporejeni pretežno za dejavnost organov družbenopolitične skupnosti, poleg tega pa še za naslednje namene: dejavnost ljudske o-brambe, dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev, negospodarske investicije, socialno skrbstvo, komunalno dejavnost, dejavnost KS, investicije v gospodarstvu, tekoča rezerva in obveznosti iz preteklih let, izločena sredstva ter nekaj malega za zdravstveno varstvo. Muzej revolucije Kot sopodpisnica družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja ~ ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani se bo skupščina občine Krško obvezala, da bo skupaj s številnimi ostalimi podpisniki združevala finančna sredstva za izgradnjo muzejske stavbe. V tem srednjeročnem obdobju bo potrebno zagotoviti dve petini investicijske vrednosti, kar znese 202,4 milijone din. Gradnja do tretje gradbene faze bo končana do 9. maja 1985, otvoritev muzeja pa bo 29. novembra 1986. Opravičujemo se za zamudo, nastalo zaradi preobremenjenosti občinske tehnične službe, ki pravočasno "narejenega" glasila ni mogla takoj razmnožiti. UREDNIŠTVO NAŠ GLAS 4 10 INDOK CENTER Kadrovska politika Delegati vseh treh zborov bodo na februarski seji obravnavali POROČILO 0 IZVAJANJU DRUŽBENEGA DOGOVORA O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V OBČINI KRŠKO in predvidoma sprejeli predlog DRUŽBENEGA DOGOVORA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH DRUŽBENEGA DOGOVORA O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V SR SLOVENIJI ter podoben dokument za občino Krško. V poročilu je navedeno, da je k družbenemu dogovoru pristopilo 85% predvidenih podpisnikov, če pa odštejemo poslovne in delovne enote s sedežem izven občine, znaša odstotek 91,5 %• Poročilo obravnava uresničevanje nalog iz družbenega dogovora po tematsko zaokroženih sklopih: - razvidi del in nalog (v dokumentih večine OZD manjkajo opisi faz dela in delovnih postopkov), - načrtovanje kadrov in poklicno usmerjanje (program potreb po kadrih za obdobje 1981 - 1985 v obliki minimuma kazalcev je izdelalo 77% organizacij in skupnosti, ki so pristopile k družbenemu dogovoru; število zaposlenih naj bi se dvignilo za malo več kot 18%, vendar bo izobrazbena struktura neugodnejša od trenutne), - zaposlovanje novih kadrov (po podatkih strokovne službe skupnosti za zaposlovanje je bilo v združenem delu občine Krško na dan 30. 9.1980 zaposlenih 10.299 delavcev, od tega v gospodarstvu 86%, v zasebnem sektorju pa 4,5%; na novo je bilo zaposlenih 1.364 delavcev, a le 4,6% delavcev z višjo oziroma visoko izobrazbo) , - kadrovanje za opravljanje najodgovornejših funkcij (izboljšala se je izobrazbena in starostna struktura; funkcionalno in dodatno i-zobraževanje je močno zapostavljeno) , - štipendijska politika (večje število kadrovskih štipendij ostane neizkoriščenih, zlasti za poklicne šole), - organiziranost kadrovskih služb (kadrovskim službam manjka strokovnega kadra). Poročilu je dodan PREDLOG PREDNOSTNIH NALOG ZA USPEŠNEJŠE IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA 0 URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V OBČINI KRŠKO. Spremembe in dopolnitve družbenega dogovora o kadrovski politiki se nanašajo predvsem na kolektivno delo in odgovornost, kadrovanje na področju SLO in DS, ustreznejšo opredelitev "moralnopolitične primernosti", politiko odlikovanj in uskladitve v zvezi s sprejemom novih sistemskih predpisov. NAŠ GLAS 4 11 INDOK CENTER Za borce in aktiviste Skupščina občine Krško se -kot ostale sopodpisnice (SO Brežice, SO Laško, SO Sevnica, SO Šmarne pri Jelšah in SO Šentjur) - s podpisom DRUŽBENEGA DOGOVORA 0 ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA VSAKOLETNO PROSLAVO BORCEV IN AKTIVISTOV KOZJANSKEGA OKROŽJA IN ZA DELOVANJE ODBOROV KOZJANSKEGA ODREDA IN II. BATALJONA III.VDV BRIGADE obvezuje, da bo združevala finančna sredstva za v naslovu navedene namene v skupni višini 25.000 din. Hidromelioracije O osnutku ODLOKA O IZVEDBI HIDROMELIORACIJSKIH DEL IN O RABI KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ PO IZVEDENIH MELIORACIJAH NA OBMOČJU OB POTOKU LOKAVEC IN POTOKU OREHOVEC V DELU KATASTRSKIH OBČIN SMEDNIK, RAKA IN SENUŠE smo pisali v "Našem glasu" št. 2 z dne 10. 2. 1980. Volitve in imenovanja Na februarski seji zborov SO Krško bodo predvidoma izvoljeni oziroma imenovani: V ODBOR ZA DRUŽBENOPOLITIČNI IN KOMUNALNI SISTEM SO KRŠKO"; Adam Vahčič, predsednik, Peter Zorko, Gabrijel Metelko, Drago Kosale, Alojz Dimič, Vili Jurečič in Zdenko Pičelj, člani. V ODBOR ZA DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE IN RAZVOJ:----------- Silvan Mozer, predsednik, Franc Čargo, Martin Gmajner, Jože Cijan, Janko Strašek, Dušan Šetinc, Bogomir Novak, člani. V KOMISIJO ZA PRIPRAVO SPREMEMB IN DOPOLNITEV STATUTA OBČINE KRSKOT Silvo Gorenc, predsednik, Branko Pire, podpredsednik, Slavko Kunej, tajnik, Marjan Žibret, Drago šterban, Stane Nunčič, Anton Kink, Janez Ro-šker, Igor Dobrovnik, Vinko Bah in Miloš Medved, člani. V STATUTARNO-PRAVNO KOMISIJO: Branko Pire, predsednik, Kristijan Pavlina, Bojan Geršak, Rezi Pire, Rudi Druškovič, Miloš Medved in Dušan Dornik, člani. V KOMISIJO ZA VLOGE IN PRITOŽBE SO KRSKOT Martin Gmajner, predsednik, Fedor Špacapan, Gabrijel Metelko, Marjan Zibret in Olga Kožuh, člani. NAŠ GLAS 4 12 INDOK CENTER V KOMISIJO ZA DRUŽBENO NADZORSTVO SO KRŠKO; Justin Božič, predsednik, Majda Vidmar, Sonja Kostevc, Stane Kunej in Anton Vodišek, člani. V KOMISIJO ZA SAMOUPRAVNE AKTE SO KRŠKO: Martin Vidmar, predsednik, Rafko Kranjc, Miro Urbane, Bogomil Pire, Pavla Kalan, Jadranka Gabrič in Edo Zajel-šnik, člani. V KOMISIJO ZA VERSKA VPRAŠANJA SO KRSKČT Silvo Gorenc, predsednik, Franc Rakar, Slavko Kunej, Franc Jankovič in Slavko Sri-bar, člani. ZA SODNIKE TEMELJNEGA SODIŠČA V NOVEM MESTU: diplomirana pravnika Eiserko Križaj - Matjan in ?ranca Pipana. ZA DELEGATA SKUP.!ČIME OBČINE KRŠKO V SVETU OS KOSTANJEVICA Mojmira Pustoslemška, direktorja GG Brežice - TOZD Kostanjevica. ZA DELEGATA SKUPŠČINE OBČINE V SVETU VALVASORJEVE KNJIŽNICE IN ČITALNICE KRSlO Rudija Druškoviča. ZA DELEGATA SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO V SVETU OS "JURIJ DALMATIN " KRŠKO"--------------- Majdo Vidmar, članico delegacije za zbor združenega dela iz LB, Temeljna posavska banka Krško. PROGRAM DELA ZBOROV Iz PERIODIČNEGA DELOVNEGA NAČRTA ZBOROV SO KRŠKO ZA I. TROMESEČJE 1981 povzemamo, kaj bodo predvidoma obravnavali zbori na 2. in 3. letošnji seji. PONEDELJEK, 16. MARCA 1981: - osnutek Družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 - 1985, - ocena stanja ter možnosti in naloge razvoja na področju drobnega gospodarstva v občini Krško v obdobju 1981 - 1985, - predlog Odloka o proračunu občine Krško za leto 1981, - predlog Odloka o pogrebnih svečanostih, - poročilo o organiziranosti in problematiki delovanja požarne službe in izvajanju ukrepov za varstvo pred požarom s predlogom stališč NAS GLAS 4 11 INDOK CENTER in smernic za zagotovitev večje protipožarne varnosti, - uresničevanje ciljev in nalog s predlogom stališč in smernic za nadaljnji razvoj družbene samozaščite v občini Krško, - uresničevanje SLO in DS v obdobju 1976 - 1980 ter globalne naloge v obdobju 1981 - 1985, - predlog Družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 - - 1985, - predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine - z osnutkom. PONEDELJEK, 30. MARCA 1981: - ocena izvajanja stališč in sklepov občinske skupščine v zvezi z izgradnjo Nuklearne elektrarne Krško, - osnutek Odloka o občinskih upravnih organih, - osnutek Odloka o organizaciji in delu strokovne službe SO Krško, - ocena varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine, - predlog Dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981, - predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, - predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o cenah geodetskih storitev, - predlog Odloka o izvedbi melioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah na območju ob potoku Lokavec in potoku Orehovec v delu katastrskih občin Smednik, Raka in Senuše, - predlog Periodičnega delovnega načrta zborov SO Krško za II. tromesečje 1981. Ob sestavljanju dnevnih redov sej bodo po potrebi vključene še pomembne tekoče naloge. V obširnem PROGRAMU DELA ZBOROV SO KRŠKO ZA LETO 1981 so navedene številne teme in akti - tako tisti, ki so v pristojnosti občinske skupščine, kot tisti, ki so v pristojnosti republiške skupščine, pa občinska skupščina tudi razpravlja o njih - vendar zaradi pomanjkanja prostora vseh naslovov ne moremo navesti. Poleg že navedenih tem, ki bodo obravnavane na prvih treh letošnjih sejah skupščinskih zborov, navajamo le še nekatere, pa še te skrčeno: odlok o strokovni službi SO, odlok o grbu, odličjih in zastavi občine Krško, ocena delovanja KS, podelitev domicila XIV. diviziji, poročilo o start ju prometne varnosti, dopolnitev odloka o zakloniščih, odlok o pooblastilih KS na področju SLO in DS, nadaljnji razvoj kmetijstva v občini, razvoj gostinstva in turizma, samoupravna organiziranost na področju osnovnega šolstva, pospešitev raziskovalne dejavnosti, ureditev mestnega prometa v Krškem, odlok o urbanističnem načrtu za mesto Krško itd.. NAŠ GLAS 4 14 INDOK CENTER IZVRŠNI SVET 61. SEJA Na dnevnem redu 61. seje izvršnega sveta SO Krško, ki je bila v četrtek, 19. februarja 1981, so bile naslednje teme: - predlog Resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Krško v letu 1981, - osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Statuta občine Krško, - uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki s predlogom sprememb in dopolnitev družbenega dogovora SR Slovenije in občine Krško in konkretnih nalog na tem področju, - predlog Družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani, - osnutek dogovora o usklaje^ vanju davčne politike v letu 1981, - teze za samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju xobčin Bajina Bašta in Krško. Uskladitev davčne politike Skupščine občin v SR Sloveniji bodo podpisale DOGOVOR 0 USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE V LETU 1981. V osnutku dokumenta so navedeni davki in takse, ki jih bodo predpisale udeleženke : - davek iz osebnega dohodka delavcev, - davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, - davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja o-brtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, - davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, - davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, - davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, - davek od premoženja, - davek na dobitke od iger na srečo, - davek na promet nepremičnin, - davek od prometa proizvodov in storitev in - takse. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV lahko znaša do 0,5%. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI bodo zavezanci plačevali po katastrskem ali dejanskem dohodku. Za plačevanje po katastrskem dohodku so predvidene naslednje stopnje: I. skupina: od 9% do 11%, II.: od 6% do 8%, III.: od 3% do 5%, IV.: od 1%. do 2,5%« Dodatno stopnjo davka v višini najmanj 10% bodo plačevali zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov; izvzeti so kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot o-sebe v delovnem razmerju. Za plačevanje te obveznosti pridejo v poštev le negozdne površine, stopnjo za gozdne površine pa bodo občine uskladile v regionalnih okvirih. NAŠ GLAS 4 iž INDOK CENTER Po dejanskem dohodku naj bi bili obdavčeni zavezanci, ki dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavnosti, pa le--ti niso oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku. Podrobnosti v zvezi s tem načinom obdavčitve bodo usklajene v regionalnih okvirih. Za DAVEK IZ OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI TER INTELEKTUALNIH STORITEV, ki se plači> je od osnov, ki presegajo dohodek, ki se šteje za o-sebni dohodek, bodo stopnje takele: osnova do 30.000 - stopnja od 28% do 33%; 30.000 - 60.000 - - 33%-38%; 60.000 - 100.000 - - 37%-42%;100.000 - 150.000 - - 41%-46%;150.000 - 200.000 - - 4-5%-50%;200.000 - 300.000 -_ 49#_54#; nad 300.000 - 53%- - 58%. V dogovoru so predvidene še stopnje v zvezi z drugimi davčnimi obveznostmi, a o tem bomo še pisali ob obravnavi predloga tega dokumenta. Medrepubliško sodelovanje Izvršni svet SO Krško je na 61. seji razpravljal tudi o tezah'za SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 MEDSEBOJNEM SODELOVANJU NA RAZLIČNIH PODROČJIH DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV, katerega udeleženci naj bi bili: Tovarna celuloze in papirja "Djuro Salaj" Krško, ROTAK "Kadinja-ča" Bajina Bašta, Šumsko gaz-dinstvo Titovo Užice, Radna organizacija "Sinma" Titovo Užice, RO Stamparija "Vjesti" Titovo Užice, Šolski center Krško, Privredna regionalna komora Titovo Užice, Medobčinska gospodarska zbornica Po-savje Brežice in ostali morebitni udeleženci. Dosedanji dobri prijateljski odnosi med občinama Bajina Bašta in Krško naj bi prerasli v trdno medsebojno gospodarsko sodelovanje, ki bo temeljilo na združevanju dela in sredstev, pretoku znanja in tehnologije, sodelovanju pri izobraževanju kadrov, na oskrbi s surovinami in končnimi proizvodi. To sodelovanje med samoupravnimi organizacijami naj bi potekalo tudi izven ožjih regij pobratenih občin in bo njegovo izvajanje spremljal poseben koordinacijski odbor, ki ga bo sestavljal po en član iz vrst delavcev vsakega udeleženca samoupravnega sporazuma. IZ ZAPISNIKA PREJŠNJE SEJE USTANOVITEV STROKOVNE SLUŽBE ZA OPRAVLJANJE DEL UPRAVNEGA NADZORA Izvršni svet ugotavlja, da je potrebno strokovno službo, ki bo opravljala dela in naloge upravnega nadzora nad upravnimi organi, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v smislu določil zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih organizirati samostojno za potrebe naše občine. Poleg del in nalog upravnega nadzora je potrebno zagotoviti tudi strokovno oz. pravno pomoč in opravljati vrsto nalog prav- NAŠ GLAS 4- 16 INDOK CENTER nega značaja, ki so sedaj nepokrite. Ker mora delavec, ki bo opravljal upravni nadzor, po določilih citiranega zakona izpolnjevati pogoj "visoka strokovna izobrazba pravne a-li upravne smeri", bo opravljal tudi ta dela. SIS socialno varstvo Na 2. seji skupščine SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA KRŠKO, ki je bila 20. februarja 1981, so bile na dnevnem redu med drugimi teme: osnutek Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Krško, program dela Občinske skupnosti socialnega varstva Krško, imenovanje koordinacijskega odbora za vprašanja borcev NOV pri Občinski skupnosti socialnega varstva Krško ter izvleček iz poročila družbenopolitične aktivnosti Občinskega odbora ZZB NOV Krško za obdobje 1979 -- 1980. Iz osnutka S S V Občinsko skupnost socialnega varstva Krško se zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva delovnih ljudi in občanov povezujejo: - Skupnost socialnega skrbstva Krško, - Skupnost otroškega varstva Krško, - Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije - enota Krško, - Skupnost za zaposlovanje Krško in - Samoupravna stanovanjska skupnost Krško. Sedež OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA KRŠKO je v Krškem, Cesta krških žrtev 11. Skupščino OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA KRŠKO sestavlja 30 delegatov, in sicer delegira vsaka ustanoviteljica po 6 delegatov. Operativni organ skupščine je predsedstvo, poleg tega pa delujejo kot stalni organi skupščine še: - koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev, - komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov, - komisija za usklajevanje programov socialnega varstva in - koordinacijski odbor za romska vprašanja. Za delo skupnosti bodo ustanoviteljice zagotovile sredstva na podlagi medsebojnega dogovora. Administrativna in druga opravila bo za skupnost opravljala delovna skupnost Skupnih strokovnih služb SIS Krško. NAS GLAS 4 17 INDOK CENTER SIS zdravstvo Na dnevnem redu 9« redne "^eje obeh zborov skupščine OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KRŠKO (25. 2. 1981 ob 12. uri) ;je predvidena obravnava in sprejem Poročila o poslovanju Občinske zdravstvene skupnosti Krško. Iz dokumenta povzemamo nekatere ugotovitve: število zavarovancev v letu 1980 je bilo naslednje: aktivni zav. zavarovanih oseb zavarovanci v Kmetijski dejav. zavarovanih oseb v kmetijski dejav. vseh zavarovanih oseb 12.110 29.057 1.764 5.979 33.036 Odsotnost aktivnih zavarovancev v letu 1980: 'DO 30 MI:------ skupaj dni 86.815 povprečno število za delo nezmožnih delavcev dnevno 276 povprečni % odsotnosti zaradi bolezni dnevno 2,28 NAD 30 DNI: skupaj dni 94.995 povprečno število za delo nezmožnih delavcev dnevno 302 povprečni % odsotnosti zaradi bolezni dnevno 2,49 fla kratko o poslovnem rezultatu: Dejanska realizacija prihodkov Občinske zdravstvene skupnosti Krško je znašala 185.937.988 din, višina dovoljenih sredstev pa je - po revalorizaciji med letom -180.930.157 din. Ker je višina realiziranih odhodkov 186.061.814 din, to pomeni, da je OZS Krško zaključila poslovno leto z negativnim poslovnim rezultatom v višini 5.131.658 din. Iz poročila razberemo, da stroški na zavarovano osebo ne presegajo regijskega povprečja, zato bo potrebno korigirati osnovo za kritje izdatkov zdravstvenega varstva. 0 osnutku plana prihodkov in odhodkov za leto 1981: V tem poslovnem letu naj bi predvidoma znašali prihodki 201.238.000 din, kar predstavlja 10,89% povečanje v primerjavi z realizacijo 1980. Višina načrtovanih odhodkov naj bi bila 199.226.000 din, kar je od realizacije v letu 1980 več za 7,08%. 1% vseh planiranih prihodkov bo šlo v rezervni sklad. Se pohvalna zanimivost iz poročila o poslovanju: Vseh sej zbora uporabnikov so se udeležili delegati Tovarne celuloze in papirja "Djuro Salaj" Krško, konference delegacij socialnega skrbstva Krško in KS Senovo. Pohvalno je to predvsem zato, ker je bila sicer povprečna udeležba v zboru uporabnikov le 56,38^. NAŠ GLAS 4 18 INDOK CENTER Čebelarji načrtujejo V OBČINI KRŠKO DELUJEJO ČEBELARSKA DRUŠTVA: KOSTANJEVICA, KRŠKO, LESKOVEC, RAKA IN SENOVO-BRESTANICA; POVEZANA SO V ČEBELARSKO ZVEZO KRŠKO. VSEH ORGANIZIRANIH ČEBELARJEV, KI GOSPODARIJO Z 2180 ČEBELJIMI DRUŽINAMI V AŽ PANJIH, JE 122, NEORGANIZIRANO PA SE S ČEBELARJENJEM U-KVARJA ŠE 71 ČEBELARJEV, KI PREMOREJO OKROG 700 PANJEV. Čebelarji krške občine si bodo - zaradi nezadovoljivega številčnega stanja čebeljih družin, nizkega poprečnega donosa na panj in zastarele tehnologije čebelarjenja - prizadevali, da vključijo v svoje vrste predvsem mlade ljudi z območja Gorjancev, Kozjanskega in obronkov Orlice, saj so tu najboljši pogoji za čebelarjenje v krški občini. V to pomembno vejo kmetijstva bodo skušali vključiti tudi doseljence v industrijska središča, ki naj bi na svojih rojstnih domačijah postavili čebelnjake, se na ta način pogosteje vračali k osamelim roditeljem, obenem pa bi jim to bil dodaten vir zaslužka. Mlajše čebelarje bo zveza usmerjala v kooperativne odnose z MEDEX0M ter jim tako zagotovila socialno varnost. Čebelarji si bodo prizadevali, da bi povečali povprečni donos na panj z 10 na 15 kg. V načrtu imajo tudi povečanje proizvodnje cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa. Naši čebelarji že uspešno vzgajajo naraščaj v čebelarskih krožkih pri OŠ Kostanjevica, Brestanica, Leskovec, Krško in Blanca, v bližnji prihodnosti pa nameravajo ustanoviti še krožke pri OŠ Pod- bočje, Raka, Senovo in Kostanjevica. Seveda bodo vsi krožki potrebni izdatne finančne pomoči, saj imata svoja^če-belnjaka in naseljene AŽ panje le krožka v Kostanjevici in Krškem. Glede čebeljih pasišč se bodo čebelarji dogovorili z M--Agrokombinatom Krško, naj vpliva na svoje kooperante, da bodo v večji meri sejali donosno rusko ajdo, sončnice in oljno repico. Podjetje MEDEX bodo čebelarji zaprosili, da odpre v Posavju konsignacijsko skladišče s čebelarskimi potrebščinami in odkupno postajo za čebelarske proizvode. Če ne bodo uspeli, nameravajo za to zaprositi M-Agrokombinat Krško. Za uspešno izvajanje nalog v srednjeročnem obdobju 1981 -- 1985 bodo čebelarji potrebovali dolgoročno posojilo za začetek in obnovo čebelar-stev na najdonosnejših območjih občine ter srednjeročno posojilo za nabavo stiskalnice za voščine in naprave za vlivanje satnic. Poleg teh sredstev pa bodo potrebovali še sredstva v obliki pomoči za vzgojo in izobraževanje čebelarjev in njihovega naraščaja, zatiranje čebeljih bolezni itd.. NAŠ GLAS 4 22. INDOK CENTER Delavske športne igre Komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem svetu ZSS Krško je 18. februarja 1981 sprejela sklep o razpisu jubilejnih XX. DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER V OBČINI KRŠKO in hkrati pripravila razpored tekmovanj pomladanskega dela. Iz poročila o rezultatih tovrstnega tekmovanja v letu 1980 pa povzemamo: MALI NOGOMET: 1. TOZD SGP Pionir Krško, &0K0MET: 1. Kovinarska Krško, ODBOJKA: ženske: 1. LB - TPB Krško, moški: 1. TOZD SGP Pionir Krško, KEGLJANJE: ženske: 1. Imperial Krško, moški: 1. Celuloza Krško, VLEČENJE VRVI: ženske: 1. Lisca Senovo, moški: 1. Celuloza Krško, STRELJANJE: ženske ekipno: 1. Hotel Sremič Krško, ženske posamezno: 1. Vika Germ, moški ekipno: 1. Elektro Krško, moški posamezno: 1. Oto Kastelic, ŠAH: ~ Celuloza Krško, LAHKA ATLETIKA: ženske ekipno: 1. NEK Krško, ženske posamezno: 60 m : 1. Dragica Burja, 400 m : 1. Anica Naraglav daljava: 1. Dragica Burja, krogla: 1. Marija Vaš, moški ekipno: 1. NEK Krško, moški posamezno: 100 m : 1. Martin Drašček, 100 m - nad 35 let: 1. Marjan Levstek, 800 m : 1. Franc Božič, 800 m - nad 35 let: 1. Marjan Levstek, daljava: Branko Kukovičič, daljava - nad 35 let: 1. Miro Martinčič, višina: 1. Branko Kukovičič, krogla: 1. Kostja Virant, krogla - nad 35 let: 1. Miro Martinčič, disk: 1. Kostja Virant. V TOZD TGO SENOVO INFORMIRANJE ŠE BOLJŠE! Delavci v Metalni - Tovarna gradbene opreme Senovo so bili doslej informirani na ravni DO (mesečnik NAŠA TOVARNA in bilten INFORMATOR), z letošnjim letom pa je začel izhajati INFORMATOR na ravni TOZD. NAŠ GLAS 4 20 __________IN DOK CENTER POPIS PREBIVALSTVA, GOSPODINJSTEV IN STANOVANJ Od 1. do 10. aprila 1981 bo v vsej SFRJ po 10 letih ponovno opravljen POPIS PREBIVALSTVA, GOSPODINJSTEV IN STANOVANJ. Predpisan je s posebnim zveznim zakonom in za Slovenijo - z republiškim zakonom o popisu. • Namen popisa je, zbrati številne podatke o državljanih SFRJ, o tujih državljanih, ki imajo stalno bivališče v Jugoslaviji, o gospodinjstvih, velikosti stanovanj, stanovanjih za počitek in rekreacijo itd.. • Popis bodo izvedli: Zavod za statistiko SR Slovenije, občinske popisne komisije, inštruktorji in popisovalci. • V naši občini bomo za izvedbo popisa potrebovali 110 popisovalcev in 11 občinskih inštruktotjev, ki jih bomo na posebnih 4-dnevnih seminarjih v marcu usposobili za izvedbo popisne akcije. • Popis ni izključno naloga in obveza usposobljenih inštruktorjev in popisovalcev, od katerih se zahteva primerna pisava in natančnost pri delu, temveč vseh nas, ki bomo dolžni dajati resnične in točne podatke. • 0 vsebini popisa in konkretnih vprašanjih bomo pisali prihodnjič. I VSE TISTE, KI SO SPOSOBNI I IN ŽELIJO SODELOVATI PRI TEJ OBVEZNI AKCIJI KOT POPISOVALCI, VABIMO, DA DO 28. FEBRUARJA SPOROČIJO TO OBČINSKI POPISNI KOMISIJI. DELO BO USTREZNO NAGRAJENO. VABILO NA OBČNI ZBOR KONJENIŠKEGA KLUBA POSAVJE V PETEK, 27. FEBRUARJA 1981, BO OB 17. URI V VELIKI DVORANI SO KRŠKO LETNI OBČNI ZBOR KONJENIŠKEGA KLUBA POSAVJE IZ KRŠKEGA, katerega namen je, da oživi konjski šport v posavski regiji in pozitivno vpliva na rejo konj na našem področju, posebno še zato, ker dobivajo konji vse večji pomen v splošnem ljudskem odporu kot tudi v kmetijstvu. Klub vabi vse simpatizerje konjeniškega športa, da se občnega zbora udeleže,