Tudi to mine.
Vse na svetu mine: kakor največje zl8 ali nesreSa, tako tudi najfeiija sreSa. Nek popotnik pride v vas. v katerej je imel gospodar veliko in pre-krasno poslopje. Gospodar prime svojaga sužoja, vpreže ga v jarem in orje ž njim. Popotnik to vidžč, zaboli ga srcč, stopi k gospodarju in mu očita, da ui Iep6 sužnja mučiti s taeim delom, za katero je Bog uatvaril neumno živino. Potem ga prosi, da bi mu prodal sužnja, ker on bi ga rad odkupil, da hi se ubogi Clovek toliko ne mučil. Ali glej! predno mu gospodar odgovori, zadčre se snžeuj nanj, govor&č mu: nKaj tebi to mar? Pusti me, tudi to mine!" — Popotnik se tem besedam zel(i zaEudi, obrne se, ter gre svojim piitem.
Ko se popotnik iSez dljž Casa navrae dom6v ter zopet pride 7 6no vas, pripoveduje mu nek kraet, da je car, f-uviši, kako je gospodar grdo mudil svojega Kužuja, odstavil gospodavja, a ujegovo poslopje in vse nje.govo imetje je dal ubogeura snžnju. To se je popotniku zelč dopalo. Tak6j se napravi, gre k sužnju iu niu čestita na velikej sreCi, hvaleč dobrega Boga, da se je to tako Iep6 iztžklo. AU glej! sužeuj se niti ae zmeui za popotnikove besede, pogleda ga rfeno, iu mu reče: ,,Tudi to mine!"
(nNarodne pripouedke.*)