60 100 200
853^ ^
OSREDNJA KNJIŽICA
Primorski c
nevmk
Poštnina plačana v gotovim ^ rtrvr. i-
Abb. postale i gruppo Cena ZuU lir
Leto XXXIV. St. 244 (10.156)
TRST, nedelja, 15. oktobra 1978
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PREDSEDNIK VLADE JE PRIČEL POSVETOVANJA S TAJNIKI STRANK
V V
ANDREOTTI IN BERUNGUER ZA SKUPNO STALISCE STRANK PARLAMENTARNE VEČINE 0 ZADEVI MORO
SODNIKI MOLČIJO 0 DOMNEVNI NAJDBI AKCIJSKEM NAČRTA it
MILAN — Milanski sodniki niso hoteli ne potrditi ne demantirati domnev in govoric, da so med gradivom, ki so ga zaplenili v arhivu RB v Ul. Mcante Nevoso našli akcijski načrt teroristične organizacije. Le-ta naj bi, kot smo poročali, predvideval vrsto napadov na komunistične voditelje in sindikaliste, vaj uporov v zaporih in plaz atentatov na državne ustanove. «Ne morem vam Povedati ničesar — je dejal na Primer sodnik Pomarici — ker bi s tem kršil tajnost preiskovalnega postopka*.
Rimski sodnik Gallucci, ki vodi preiskavo o ugrabitvi in umoru predsednika KD Mora pa je s svoje strani odločno demantiral, da bi med zaplenjenim gradivom videl akcijski načrt RB. Kaže. da so govorice in domneve, ki so se razširile v petek, precej vznejevoljile rimske sodnike, ki naj bi sumili, da so jim milanski kolegi kaj prikrili.
Kljub večkratnim demantijem kaže tudi, da odnosi med rimskim in milanskim sodstvom niso ravno najboljši in najbrž bo v kratkem prišlo do spora o pristojnosti. O tem vprašanju naj bi dr. Gallucci razpravljal včeraj s funkcionarji pravosodnega ministrstva. kamor se je uradno namenil, da bi zahteval stroj za fotokopije. Ni pa pojasnil, zakaj ga je spremljal dr. Imposimato, ki je eden od njegovih najtesnejših sodelavcev.
V milanskih sodnih krogih se je medtem zvedelo da so v okviru preiskave o delovanju organizacije «prima linea* aretirali študenta Sergia Bianchija iz Va-reseja, ki naj bi bil povezan s Corradom Alunnijem. Dejstvo, da je vest pronicnila skozi zid mol čečnosti je razburilo milanske preiskovalce, ki poudarjajo, da bodo lahko uspešno delali le, če bo preiskava strogo tajna, (vt)
Pač pa je tajnik KPI opozoril Andreottija na dolžnosti vlade na področju gospodarske politike - Craxi obljublja, da ne bo zaostroval polemik med parlamentarno razpravo
RIM — Predsednik vlade Andreotti je pričel posvetovanja s tajniki strank vladne večine. Dve uri je razpravljal z Berlinguerjem, vendar nista posvetila vsega časa «zadevi Moro*, saj se glede linije odločnosti vlade strinjata. Pač pa je tajnik KPI opozoril Andreottija, da bo morala vlada delati resno, če si hoče zagotoviti tudi v nadalje podporo komunistov. Vsekakor pa KPI ne želi sprožiti vladne krize.
Andreotti je bil med pogovorom pomirjen, saj je verjetno že izvedel da je Craxi napisal za današnji «Avanti» izjavo, v kateri obljublja, da socialisti med parlamentarno razpravo o «zadevi Moro* in boju proti terorizmu, ne nameravajo načeti polemike o različnem zadržanju strank do vprašanja o zadržanju glede pogajanj s teroristi. «0 teh vprašanjih se je parlament že enkrat izrekel in pri tem upošteval te razlike,* je napisal Craxi ter dal tako razumeti, da bi bil pripravljen spet glasovati za
Jesenska obnova teroristične dejavnosti
Nasilje in terorizem sta v zadnjem desetletju postala stalna spremljevalca italijanskega politič-nega in družbenega življenja. Res ie sicer, da sta bila v taki ali dru-Oačni obliki prisotna že prej, vendar šlo je bolj za neke občasne pojave, ne pa za stalnico, ne za uro, ki z bombami črnih prevratnikov z rafali iz brzostrelk ultralevih teroristov dramatično skandira e-*ape politične poti, ki jo je prehodila Italija od vlade levega cen-tra do sedanje vladne koalicije strank ustavnega loka. S stalnimi bi ponavljajočimi se posledicami: teroristi so znatno upočasnili politični in družbeni razvoj, večkrat so Potisnili delavsko gibanje in napred-ne sile v defenzivo, zavrti so reforme, ki edine lahko zajamčijo I-toliji večjo družbeno pravičnost.
Počasnejši tempo razvoja je tako rezultat bombnfh atentatov de-Vetinšestdesetega leta, katerih zakulisno ozadje devet let po pokolu na Trgu Fontana še ni bilo pojas-jjjeno in katerih krivci so še nekaznovani, (eden od teh, Franco Preda je pred dvema tednoma lahko nemoteno pobegnil), atentata na Trgu detla Loggia v Brescii in pokola na brzcu «Italicus», kot tudi teroristične strategije rdečih bri-0od in njim sorodnih skupin. Pokol v Kmečki banki in ostali fašistični atentati ter poskusi držav-ne9a udara so zavrli rast delavskega in naprednega gibanja v času. ko se ie znova obujalo k borbenemu življenju in dalo zahtevnim Platformam novo, naprednejšo vse-“•80: delavci niso zahtevali več le Jezdnih poviškov, pač pa so ho-*eh biti soudeleženi pri vodenju to-vunie. Strategija napetosti in tero-ria, ki je sledila pokolu, je delno Preprečila levemu centru reforme je ustvarila pogoje za premik države na desno ter za sredinsko
Pogajanja o miru na Bližnjem vzhodu
WASHINGTON - Včerajšnji Premor v izraelsko-egiptovskih Pogovorih zaradi judovskega sabata je egiptovska delegacija •zbrala za obisk saudskega kra-ija Khaleda, ki je na okrevanju v Clevelandu po težki ope-vaciji. Egiptovska poteza doka-zuje, da Kairo skuša vpreči v voz pogovorov Saudsko Arabijo, ali pa jo ''saj seznanjati s Potekom pogovorov.
Medtem pa je prevzela pobudo tudi romunska diplomacija, saj se je včeraj pogovarjat z voditeljem PLO Jaserom Arafatom in s predsednikom Sirije Asadom svetovalec romunskega premiera Ceausesca Vasile Pungan. Obema je romunski minister predsedstva izročil Ce-Susescovi poslanici. Ni popolnoma jasno, zakaj se je Ceause-ScU obrnil prr.v na najvidnejša Predstavnika fronte zavračanja, 4 pred dnevi je dobil pismi Predsednika Sadata in predsednika vlade Begina, kar naj bi bilo tesno povezano z včerajšnjo pobudo.
vlado. Teroristične akcije rdečih brigadistov pa so upočasnile družbeni in politični napredek, otežko-čile so oblikovanje naprednejših ravnovesij, poplitvUe so politično razpravo in odtegnilo pozornost ljudi in sredstev obveščanja od najbolj žgočih družbenih in gospodarskih vprašanj.
Ni nam treba prehoditi vse poti od prvih atentatov zgodovinskega jedra rdečih brigadistov do zadnjih zločinov v preteklih dneh, da se prepričamo o tem. Dovolj je, da pogledamo, kako je ura terorizma bila mrtvaška pesem v zadnjem letu. Nasilje je vselej doseglo konico, ko so bile italijanska družba, politične sile in parlament pred ključnimi odločitvami; in vse’e j je bila levica zaradi razmer v državi prisiljena sprejeti reduktivne rešitve. Predsednik krščanske demokracije Aldo Moro je bil ugrabljen na dan, ko je parlament začel razpravo o zaurmici novi vladi, izraz koalicije, v kateri je bila komunistična partija, prvič po tridesetih letih, polnopravni član; nasilje in atentati so se spiralno stopnjevali in so skandirali potek upravnih volitev ter razprave med strankami o reformnih zakonih; po nekajmesečnem premoru se je spirala a-tentatov in krvi začela znova zavijati sedaj, ko se milijoni delavcev pripravljajo na obnovitev delovnih pogodb; ko stranke vladne večine razpravljajo o praktičnem uresničevanju pomembnih reformnih zakonov; ko levica pritiska, da bi končno od načelnih izjav prešli k dejstvom; ko se bije boj za naprednejšo vsebino triletnega gospodarskega načrta.
Rezultat tega dolgoletnega terorističnega pritiska je na dlani: upočasnil je reševanje bistvenih protislovij italijanske družbe in s tem potencialno pa tudi dejansko hudo zaostril nasprotja in napetost v državi. In sedaj skuša to strategijo uresničevati tudi z napovedanimi neposrednimi napadi na sindikalna in komunistične voditelje.
Podobne posledice je imel teroristični pritisk na mednarodno vlogo Italije. Držam, ki je istočasno na meji med Zahodom in Vzhodom, med razvitimi državami in državami v razvoju, med svetom tehnologije in svetom, bogatim s surovinami, bi vzporedno z notranjim demokratičnim razvojem lahko vnesla novo vsebino v odnose sredozemskih držav in bi z avtonomnim nastopom lahko veliko prispevala k pravičnejši gospodarski ureditvi tega dela sveta. Zaradi vse ostrejšega notranjega pritiska, pa se je morala zapreti vase in se oddaljiti z odra mednarodnega dogajanja. (Sklenitev osimskih sporazumov je edini pomemben in samostojen i-talijanski zunanjepolitični korak).
Na osnovi navedenega je zaključek naraven: teroristična ofenziva je tako v notranjepolitičnem kot v zunanjepolitičnem pogledu koristila samo nazadnjaškim silam, ki si prizadevajo, da bi ohranila ista-tus quo>, ki se upirajo demokra-
tizaciji in osvobajanju italijanske družbe, ki v logiki blokovske politike hočejo, da bi Sredozemlje bilo stalno žarišče napetosti in ena od smodnišnic sveta.
Pa vendar se v analizi ppjgpa terorizma v Italiji ne smemo ustaviti le ob vprašanju *cui prodest». Če je bila taka analiza morda pravilna, dasi nekoliko površna, v primeru fašističnega terorizma, je v primeru ultralevega izkrivljajoča. Res je sicer, da so brigadisti o-bjektivni zavezniki nazadnjaških sil in vseh tistih, ki se zavzemajo za avtoritarno državo; prav tako je pa tudi res, da imajo v skrajno levo usmerjenih ljudeh, v emar-giniranih in v vseh tistih, ki so zaradi socialne nepravičnosti potisnjeni ob rob družbe, svojo zavestno in podzavestno osnovo.
Če primerjamo osnovo teroristov z državno skupnostjo, ni dvoma, da je zelo majhna. Zato je italijanski terorizem primer obrobnega terorizma. Vendar dejstvo, da so se rdeče brigade obnovile in učvrstile po aretaciji zgodovinskega jedra voditeljev, da je na pepelu NAP zrasla iprima lineas>, da se stalno pojavljajo nove skupinice. dokazuje da teroristi, čeprav delno in z različnimi odtenki, poosebljajo čustva in obup, dela pa čeravno majhnega, v skupnosti. Njihova sporočila in resolucije so enostranske in grobo izkrivljajo stvarnost, vendar pa imajo odmev in razumevanje v nekaterih slojih izrinjencev in obupancev. Skratka terorizem ima družbene in politične korenine, s katerimi črpa življenjskih moči. Zato terorizem ni zgolj vprašanje javnega reda, pač pa je družbena in politična bolezen, proti kateri sama represija, dasi nujna, ni učinkovito zdravilo.
Bistveno protislovje rdečih brigad in njim sorodnih skupin je, da medtem ko se na eni strani proglašajo za avantgardo proletariata, z orožjem in nasiljem zavirajo reforme in preprečujejo demokratizacijo družbe, ker jim vse ostrejša e-marginacija in kričeča družbena krivičnost edini lahko zagotavljata življenje. Zato pa so demokratizacija, družbeni napredek in socialna pravičnost tudi edino učinkovito o-rožje v boju proti terorizmu in tistim, ki se za kulisami z njim o-koriščajo.
VOJMIR TAVČAR
«Plavi» zlati
MANILA — Z zmago nad Sovjetsko zvezo po podaljšku z 82:81 je Jugoslavija včeraj postala letošnji svetovni prvak v košarki. »Plavi* so povsem zasluženo osvojili zlato kolajno, saj so na tem 8. SP ostali edini neporaženi. Da bi bilo slavje v jugoslovanskem taboru popolno, so še Dražena Dalipagiča izbrali za najboljšega igralca tega SP.
V borvi za bronasto kolajno pa je Brazilija premagala I-talijo s 86:85.
podoben enoten dokument.
Vsi so se, resnici na ljubo, bali nečesa drugega. Član direkcije PSI Lelio Lagorio, ki vodi urad o »problemih države*, je namreč i-zjavil nekemu rimskemu časopisu: «Imamo dokaze, da zadnjih 48 ur ni nihče storil ničesar, da bi rešil Morovo življenje. In vendar je bilo mogoče.*
Vsi so tedaj mislili, da namerava PSI ponovno sprožiti polemično ofenzivo o »odgovornostih* za Morovo smrt. Toda pozneje so pojasnili, da bo PSI »dokumentacijo* obdržala zase in jo bo uporabila samo, če se bo nadaljevala polemika proti stališčem socialistične stranke v tem obdobju.
O »zadevi Moro* so časnikarji zastavili nekaj vprašanj tudi Ber-linguerju, ko je zapustil palačo Chigi. Izognil se je vprašanju o verodostojnosti «zapisnikov» o prvih sejah vladne večine, takoj po ugrabitvi Mora. Rekel je samo, da sam ni delal beležk.
Pač pa je dejal, da bi bilo koristno objaviti vse gradivo o tej zadevi, vključno tudi «dosje» rdečih brigad. Začasno bi lahko obdržali tajnost samo za tiste dokumente, ki so neibhodno potrebni zaradi učinkovitosti preiskave, je dodal Berlinguer.
Andreotti in Berlinguer sta vsekakor govorila tudi o drugih stvareh. Tajnik KPI je predsednika vlade seznanil z vsebino svojih pogovorov v Moskvi in Beogradu v zvezi z razvojem odnosov med Italijo, SZ in Jugoslavijo. Zatem pa sta se lotila perečih vprašanj investicij in zaposlovanja. Berlinguer je od vjade zahteval takojšnjih dejanj, poleg tega pa je postavil vprašanje dogovorjenih imenovanj voditeljev državne industrije. Čez teden dni zapade, na primer, mandat predsedniku IRI Petrilliju in komuniste skrbi, ker noče, da bi KD obravnavala tako pomembne ustanove kat lasten fevd, ne oziraje se na potrebne dogovorjene politike na tem gospodarsko tako pomembnem področju.
MINO FUCCILLO
Priprli udeležence, morilskega napada na Claudia Mifcoliia
NEAPELJ — Namestnik neapeljskega državnega pravdnika I-talo Ormanni je v zaporu Poggio-reale zaslišal 22-letnega G ancar-la De Marca, ki je osumljen, da je sodeloval pri uboju Claudio Miccolija. Za zapahi je tudi domnevni morilec 18-letni Rosario Lasdica, preiskovalci pa so včeraj v zvezi z umorom Claudia Miccolija priprli še šest ncofašistov.
WASHINGTON - Ameriški državni tajnik Cyrus Vanče ie včeraj odpotoval v Južno Afriko, da bi prepričal rasistični režim, da sprejme načrt OZN o Namibiji.
Včeraj začetek konklava
Ob 16.45 so kardinali prestopili prag Sikstinske kapele in po kratki molitvi je vatikanski obrednik msgr. Virgiiio Noe zapovedal »Evtra om-nes», ven vsi, in konklavska vrata so se zaprla za 111 kardinali in 88 konklavskimi uslužbenci. Prvo glasovanje bo že danes, bržkone bo že ob 12. uri dim iz Sikstinske kapele sporočil izid. Na sliki: včerajšnja jutranja maša «pro eligendo papa» v baziliki sv. Petra (Telefoto ANSA)
iiiiiiiiiiiiimiminiiiiiiiiiiiiiiHiimimiimmaiiniimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiifiiii iiiiiiin
ZAKLJUČEK KONGRESA ZSMS V NOVI GORICI
Trdno in odločno po poti samoupravnega socializma
Delegati odobrili zaključno resolucijo s smernicami za bodoče delo
NOVA GORICA — S sprejetjem kongresnih dokumentov se je v Novi Gorici včeraj zaključil X. jubilejni kongres Zveze socialistične mladine Slovenije. Mladi delegati iz vseh krajevnih skupnosti Slovenije so sprejeli smernice delovanja vseh osno /nih organizacij ter vodstva v novem mandatnem obdobju štirih let; obenem so tudi izvolili republiško konferenco ZSMS ter njeno predsedstvo.
»Kongres je pokazal tisti glavni rezultat, ki je za naš nadaljnji razvoj tudi najpomembnejši. To pa so enotna ZSMS, njena trdnost in odločnost nadaljevati samoupravno socialistično pot k razvoju. Sprejeti sklepi nomenijo mobilizacijo vseh naših bogastev naših sposobnosti, da bi no hitreje napredovali, hitreje uresni li tisto, kar ~mo si zadali. Sedaj nas čaka ogromno delo. Izpoln i moramo tisto, kc.r smo skic. ili, kar smo na kongresu obljubili našemu članstvu, našemu delavcu, dijaku, študentu, kmetu, ker smo obljubili našemu delavskemu razredu.* Tako je v včerajšnjem posegu o-znacil potek ter rezultate kongresa dosedanji predsednik RK ZSMS Ljubo Jasnič, ki je nato dodal, da je mogoče strniti misli, ki sta prežemali vse dni kongresa delo udeležencev tako »Prvič: dobro
živimo, nič nam ne manjka, imamo vse, kar nam je potrebno za delo, učenje, študij. In drugič: zavedamo se, da je bilo mnogo žrtev za to, da danes tako živimo. Zato je naša obveza, da mi revolucionarji današnjeg časa, nekaj damo generaciji, ki prihaja, da bi živela še dolgo, da bi imela še več.*
Na plenarnem zasedanju so bili predstavljeni vsi . czultati petkovega dela v petih komisijah. Iz-dc’ana stališča in predlogi so bili nato strnjeni v ; aključno resolucijo X. kongresa, ki bo r iova za bodoče delo. Resolucija potrjuje enotnost mladine .enotnost različnih interesov, ki jih druži organizacija mladih.
Delegati X. kongr. so poslali predsedniku Titu in Edvardu Kardelju pismi, v katerih potrjujejo svojo pripadnost idealom narodnoosvobodilne borbe in ocialistične revolucije. Pismo Titu se zaključuje takole: »Dosledne : kot doslej se bomo vključevali v akcijo za spreminjanje in dograjevanje naše družbe in za njen hitrejši samoupravni ter materialni razvoj. Vsakdo po svo.iih močeh in skupaj z mladimi vseh bratskih narodov
SUADAM KAPIC
(Nadaljevanje na zadnji strani)
IZROČILO SVOBODE
Podoba štirih mladincev, ki jih je Posebni fašistični tribunal obsodil na smrt in dal ustreliti 6. septembra 1930 na bazoviški gmajni, zavzema posebno mesto v zavesti vsega našega ljudstva. Po ustrelitvi Vladimira Gortana v Beramu, s čimer je fašistična oblast nameravala spraviti m kolena vso Istro, se je zloglasno sodišče preselilo v Trst in leto kasneje zrežiralo dramo, ki naj bi s svojo veličastnostjo nedvoumno uveljavila pravico močnejšega in dokončno opravila z vsemi neugnanimi uporniki primorske zemlje. Tragični streli v tistem krvavem jutru so sicer prekinili življenjski utrip štirih mladih src, dosegli pa so nasproten učinek, ker tako skrbno zrežirana drama je v svetu izzvenela kot žalostna burka. Fašistična Italija ni s tem uspela rešiti niti zunanjega videza, kaj še da bi zaustavila boj za svobodo in pravico. Ker so v njem zasejane najdragocenejše klice tega boja, je bazoviški spomenik postal simbol antifašizma.
Leta minevajo, podvržena strogim zakonom narave, naša vsakdanja stvarnost pa vseskozi zaostaja, kot da so zaman vsa prizadevanja po boljšem, lepšem in pravičnejšem. Kaj nam je drugega ugotoviti če ne tega, da sile mračnjaštva so še zmeraj prisotne, da še zmeraj poskušajo uveljavljati pravico nasilja, da zastrupljajo ozračje, stalno provocirajo, da s podlimi dejanji netijo razdore, rušijo demokratični red, skušajo zaustavljati sleherno možnost razvoja, da ustrahujejo, podkupujejo, pobivajo?. Kdo so ti, ki ob zaskrbljujoči, nezadostni u-činkovitosti obrambnih instrumentov demokracije postajajo iz dneva v dan bolj oholi in vsiljivi? Mar se zato tu pri nas znašajo nad bazoviške žrtve in partizanske spomenike, ker hočejo s tem dokazati, da je taka predrznost že sama na sebi junaško dejanje? Brez naroda ni svobode in niti ne junaškega boja zanjo. Ljudstvo to ve. Globoka zavest svobode in pravice je trdno zakoreninjena v najresničnejši življenjski stvarnosti, v tovarnah in na poljih, v velikih mestih in najmanjših zaselkih, povsod tam, kjer delovni človek pošteno opravlja svoj posel. Tudi to so zakoni narave in današnje zaskrbljujoče ugotovitve so porok za jutri.
Kaj nam pomeni antifašistični simbol na bazoviški gmajni je ponovno prišlo jasno do izraza s častno stražo po zadnji skrunitvi. Vsa slovenska javnost je ob podpori italijanskih demokratičnih družbenopolitičnih sil takoj reagirala. Pri vladnem komisarju je enotna delegacija ponovno zahtevala, da organi javne varnosti odločneje u-krepajo proti fašistični drhali. Z ozirom na to, da skrunilci opravljajo svoja podla dejanja v zavetju noči in najslabših vremenskih neprilik, je delegacija tudi zahtevala, da se spomenik bazoviškim žrtvam končno že razsvetli. Izhajajoč iz načela, da brez sodelovanja prebivalstva in širokih ljudskih množic nobena akcija ne more roditi uspeha, je vladni komisar odločno obsodil podla dejanja provokatorjev in sprejel ustrezne ukrepe za boljšo zaščito bazoviškega spomenika. Pri priči je izdal nalog, da se poskrbi za njegovo razsvetlitev. Vladni komisar je s tem konkretnim ukrepom izkazal vso svojo pozornost in dobro voljo, ki sta zelo potrebni v teh težkih trenutkih. Odbor za proslavo bazoviških žrtev je nato sklenil, da spomenik ostane tak, kakršen je. Za ureditev spominske-
ga obeležja in njegovega okolja pa je razpisal ljudsko anketo, na o-snovi katere bo izdelan dokončni načrt. Ta bo izveden do septembra 1980, datuma, ki označuje 50-letnico ustrelitve Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Sklep je predsednik odbora posredoval tržaškemu županu, ki je v pismu z dne 12. oktobra 1978 tako odgovoril: «Spoštovani predsednik! Jemljem na znanje sklep Odbora za proslavo bazoviških žrtev, ki določa, da v opomin nezaslišanim skrunilcem ostane spomenik tak, kakršen je. Ob izidu ankete o njegovi dokončni ureditvi, kot dogovorjeno, bomo ponovno navezali stike. Upam tedaj, da razsvetlitev spomenika, ki je zanjo poskrbela uprava, lahko predstavlja tako znak počastitve padlih, kakor tudi zadržek za kakršno koli neodgovorno dejanje».
Enotedenska manifestacija v obliki nepretrgane častne straže pomeni dosti več od golega seštevka prisotnih na bazoviški gmajni. Če se je ob spomeniku zgrnilo nad 40 slovenskih društev in organizacij iz vse Furlanije - Julijske krajine, če je postavila svoje straže vsa šolska mladina s Tržaškega in Goriškega, če sta pri tem masovno sodelovali sosednji občini Dolina in Zgonik, če so bile zastopane demokratične politične stranke, vsedržavno združenje partizanov, političnih preganjencev in deportirancev, če so se pred spomenikom poklonili spominu padlim italijanski osnovnošolski otroci z učitelji, delegacije manjšin iz sosednih dežel, ki so se udeležile konference v Trstu, zastopniki družbenopolitičnega in kulturnega življenja iz matične domovine, če se je torej v enem samem tednu zbralo na tem častnem stražarjenju v Bazovici blizu 2000 ljudi, Slovencev in Italijanov, je to povsem razumljivo. Kar pa daje vsemu najžlahtnejše obeležje je globoka zavest, da nihče ne bo mogel uničiti idealov boja za svobodo in pravico, ki edini združujejo, edini vodijo naprej.
F. BENEDETIČ
Danes bavarske deželne volitve
BONN — Danes bo 7 milijonov in pol Bavarcev šlo na volišča, da obnovijo deželni parlament. Večjih presenečenj ne bi smelo biti, saj je Bavarska osebni fevd Franza Josefa Straussa, opazovalce pa predvsem zanima usoda liberalcev, ker so leta 1974 imeli le 5,2 odstotka, kar je le za 0,2 odstotka nad maksimalno vsoto, ki še dovoljuje predstavništvo v parlamentu.
GENOVA — Neznanec je včeraj telefoniral v genovsko redakcijo dnevnika »Avvenire* in sporočil, da je »kamerad* Franco Freda jetnik skupine »combattenti pri-ma linea*. Kvestura preverja verodostojnost sporočila, saj zveni skoraj neverjetno, da bi bil neonacist jetnik skrajnolevičarske teroristične organizacije.
BRASILIA — Delegati brazilskega zveznega volilnega sveta bodo danes izbrali bodočega predsednika, ki bo nadomestil gen. Ernesta Geisela. Oba kandidata sta generala, enega, Joao Baptista Figueiredo, je predlagala stranka vojaške hunte, drugega, Euler Bentes Momteiro, pa opozicija.
90 let prve slovenske Čirih Metodove šole v Trstu
Natanko današnji dan pred 90 leti je bil za zgodovino tržaških Slovencev izredno pomemben. 15. oktobra 1888 se je namreč začel pouk na prvi slovenski šoli v Trstu. Bila je to zasebna Ciril-Metodova šola v Ul. Giuliani pri Sv. Jakobu. Prav je, da ta zgodovinski datum v našem dnevniku posebej obeležimo z osvetlitvijo dogodka, ki je pomenil prvi uspeh naših prednikov v trdovratnem boju za slovensko šolo v tržaškem mestu in z njim prizadevanj novih generacij skozi desetletja do danes, da si slovensko šolo ohranimo, izpopolnimo in ji zagotovimo nadaljnje življenje in nemoten razvoj.
Ustanovitev prve . venske šole v Trstu ima seveda svojo prazgodovino. Že 20. marca 1883 je 1428 slovenskih očet v vložilo na mestni svet v. Trstu prošnjo, naj se za njihove otroke ustanovi v mestu osnovna šola. O tej prošnji je razpravljal občini sv.': na svoji seji 18. decembra istega leta in z ogorčenjem odbil upravičeno in utemeljeno prošnjo slo\enskih meščanov. Sledilo je še veliko prošenj, ki so bile nr..‘ vljens celo na Dunaj, vendar v e zaman. O-dloka o ustanovitvi slo\ ' ; osnovne šole v Trstu oblasti niso izdale. Treba je bilo po ' 'i na izjemno akcijo slovenskih rodoljubov.
V Ljubljani so leta 1885 ob tiso'letnici MU.odove smrti, ustanovili Ciril - Metodovo drv o. Za božič 1884. le'a so se Ivan Hribar, tedanji ljubljanski župan, poslanec in senata r, Tohao Zupan,
znameniti monsignor, župnik Ivan Vrhovnik in Luka Svetec sestali in zasnovali ust: .ovite: družbe ki naj bi reševala naš narod z lastnimi sodstvi, kot protiutež nemškemu Schulvereinu in podobnim organizacijam. Ciril - Metodova družba je tako ustanavljala in vzdrževala tudi osnovne šole in otroške vrtce povsod tam, kjer je imela svoje podružnice in svoje člane.
Cb prvem uspehu z odprtjem o-troškega vrtca ' Sv. Jakobu, so člani tržaške podružnice CMD takoj začeli snovati načrte za nadaljnji razvoj in predlag?’i naj se že v jeseni (18:. odpre prvi razred slovenske Osnovne šole. Dokončni sklep o ustanovitvi šent jakobske sole je bil sprejet na 19. seji družbinega vod tva n~ j lija 1888. Z odlokom c. kr. namestništva z dne 4. oktobra 1888 je bilo izdano dovoljenje za odmrtje eno-
razrednice in že 15. istega meseca se je pričel pouk na šentjakobski šoli v Ul. Giuliani. Vanjo se je vpisalo 74 učencev (41 dečkov in 33 deklic).
Prvi učitelj na šoli je bil kasnejši šolski nadzornik Ivan Ne-kerman.
Vsako naslednje leč je šoli pri-rastel en razred V šolskem letu 1891-92 je bila šola že štirirazred-na. Kb je šola, ki je bila zasebna, leta 1893 dobila značaj javnosti, je bilo vanjo vpisanih že 311 u-čencev in je na njej poučevalo 5 učiteljev. Leta 1613 se je šola razdvojila v deško in dekliško. Pouk je bil poverjc.i šolskim sestram, ki so vodile šolo do konca šolskega leta 1911-12, nakar je tudi na tej šoli prevzelo pouk posvet; no učiteljstvo. Nato so ustanovili še zporednico >šole, ki je imela svoj sedež v stavbi Ul. : . Frančiška, kmalu nat- pa je bila u-stanovljena iz v: mrednic v središču mesta trirazredn dekliška šola, ki je imela svoje prostore na Akvedotu v hiši št. 20.
Nekaj let pred 1, svetov.) vojno je zrasla na prostoru stare šole v Ul. Giuliani nova, mogočna stavba, za takratne čase najmodernejše šolsko poslopje v Trstu. Za to stavbo, v kateri je danes uredništvo Primorskega dnevnika in podjetje ZTT, je Ciril-Metodova druž-
ba plačala 300.000 kron (v današnji vrednosti okrog 500 milijonov lir). Leta 1912 je družbo stalo vzdrževanje teh šol 83.000 kron (v današnji vrednosti okrog 150 milijonov). Že te številke zgovorno kažejo, kakšen narodni davek je plačal naš narod za svoj obstoj.
Vse tri prej omenjene šole so neprestano rasle po številu razredov in učencev in skupno z meščansko šolo, ki je bila dovoljena oktobra 1916, dosegle višek v šolskem letu 1917/18, ko je bilo v vseh šolah CMD v 46 razredih vpisanih 2499 učencev in učenk.
Za naslednje šolsko leto je bilo vpisanih še več učencev (2524), toda nova oblast po zatrti epidemiji španske bolezni ni dovolila odpreti družbinih šol. Po dolgih moledovanjih so končno leta 1920 oblasti dovolile, da se zopet odpre zasebna šola, vendar le tista pri Sv. Jakobu. Ta šola je ostala pri življenju še potem, ko so bile vse mestne in državne šole širom po Primorski na osnovi zloglasne Gentilejeve reforme Ukinjena. Zadnjič je šentjakobska šola zbrala slovenske otroke v šolskem letu 1929/30. Prav na začetku naslednjega šolskega leta, medtem ko so bili učenci z učitelji pri šolski maši, je fašistična oblast zasedla šolske prostore in šolo ukinila. Nastopila je noč fašističnega na-“
silja in z njim najtežje obdobje za primorske Slovence. Oropani vsega, šol, jezika, z lastnimi žulji ustvarjenih gospodarskih ustanov, smo bili obsojeni na smrt. Toda narod, ki hoče živeti, ne umre! Primorski Slovenci smo v uporu prestali fašistično noč in se z lastnim bojem odločili za brezkompromisno pot v svobodo. In prva misel na tej poti je spet bila prav slovenska šola, ki je zrastla v jeku pušk in topov že v letu 1943 na osvobojenih področjih, v ilegali pa celo na tistih, ki jih je nadzoroval okupator. Le tako je mogoče razumeti, da je ob svobodit-vi delovalo v Slovenskem Primorju 308 osnovnih šol s 428 učitelji in 17.107 učenci.
Povojna zgodovina našega šolstva na Tržaškem nam je znana. Znano je, t oliko trdih bitk je bilo treba še izbojevati zanjo bodisi pri angloameriških, bodisi pri italijanskih oblasteh, koliko trpkih trenutkov je še doživela, koliko nihanj, padcev, pa vedno tudi novih vzponov kot odraz naše upornosti in trdoživosti! In koliko naporov nas stane še danes zaradi žal še vedno prisotne nenaklonjenosti državnih šolskih in političnih oblasti!
A se ne damo, kot se niso dali naši predniki pred 90 leti!
m.č. - j.k.

TRŽAŠKI DNEVNIK
15. oktobra 1978
NA JUTRIŠNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA
ALI BODO DEMOKRATIČNE STRANKE ZAHTEVALE CECOVINIJEV ODSTOP?
Vse kaže, da so se stranke ustavnega loka sporazumele Danes bo pokrajinsko vodstvo KD izvolilo novega tajnika
V	tržai. am občinskem svetu se bo jutri nadaljevala politična razprava o programu, ki pa je predložil župan Cecovini. Na pretekli seji so bile, kot vemo, predložene tri ločene resolucije s strani demokratičnih strank (dve resoluciji je predložila tudi misovska stranka). Ponedeljkov del politične razprave je bil zato uglašen na tri motive. Kako se bo ta razprava nadaljevala jutri? Bo tekla po ločenih tirih, ali pa se bodo tri resolucije zlile v eno samo z enotno zahtevo, da Cecovini s svojo pisano druš.ino odstopi in prepusti krmilo demokratični večini? Vse kaže, da se bo del tega jutri tudi zgodil. Po neuradnih in nepotrjenih vesteh naj bi stranke ustavnega loka v teh dneh vendarle sklenile nastopiti enotno in o-dločno in v tem duhu predložiti nezaupnico manjšinskemu odboru. Drugo vprašanje je seveda, če bo Cecovini prepustil krmilo. Že na ponedeljkovi seji je razlagal, da ne bo na noben način mogel predložili proračuna v zahtevanem roku, ker mu vladni organi sploh še niso posredovali normativov za sestavo tega proračuna. Poleg tega je bilo v teh dneh že čutiti pritisk njegove volilne baze, naj se ne pusti «zru-šiti s prestola*. Sam glavni urednik lokalne televizijske postaje Tele-quattro Chino Alessi je v svojem včerajšnjem komentarju povedal, da bo odbor zdržal, medtem ko Cecovini (včeraj smo ga spet slišali po radiu) samozavestno ponavlja, kaj vse je že naredil in kaj vse bo še naredil, če ga bodo pustili na miru. Primer družinskih posvetovalnic je v tem pogledu prav gotovo zelo poučen.
V	znatni meri je na jutrijšnje nadaljevanje politične razprave v občinskem svetu vezano to, kar se dogaja v teh dneh v demokrist ja riškem taboru. Dosedanji pokrajinski tajnik Rinaldi je podal ostavko, ker je njegova nova funkcija v deželnem odboru nezdružljiva s tajniško funkcijo. Njegovo mesto ho po vsej verjetnosti prevzel Pio No-dari. Vendar bomo to z gotovostjo vedeli šele danes popoldne, ko se bo pokrajinsko vodstvo KD spet sestalo (ves ta premor med eno sejo in drugo je samo priložnost za razne struje, da razčistijo medsebojne odnose). Z današnjega zasedanja vodstva KD bo izšlo tudi dokončno stališče o odnosih stranke do Liste za Trst in občinskega odbora.
Med pomembnejšimi političnimi dogodHi včerajšnjega dne naj omenimo obisk člana vsedržavnega vodstva KPI Macalusa, ki" je gdvoril na zborovanju komunističnih* de-
lavcev, ter pričetek 4. kongresa tržaškega združenja radikalne stran ke, ki se odvija v znamenju dokaj varljivega gesla: «Enotnost in program levice za Trst in italijansko-jugoslovansko prijateljstvo*. Resnica je bistveno drugačna in dogajanje v tržaškem občinskem svetu nam to potrjuje, (dk)
Danes v Avditoriju zborovanje KPI
V Avditoriju bo danes ob 11. uri zborovanje KPI na temo «Trst v krizi države*. Govorili bodo pokrajinska tajnik Giorgio Rossetti, občinski svetovalec Stojan Spetič ter deželni tajnik posl. Antonino Cuf-faro.
• V petek ob 20. uri bo v krožku Che Guevara, Ul. Madonnina 19. prof. Claudio Vili s padovske univerze spregovoril o »Ideoloških problemih moderne znanstvene misli*. Sledila bo razprava.
Izvoljeno vodstvo SPZ
V četrtek se je v Trstu sestal glavni odbor Slovenske prosvetne zveze. Po poročilih dosedanjega predsedstva ter razpravi, iz katere se je izluščilo več zanimivih predlogov, je bilo izvoljeno novo predsedstvo. Za predsednika je bil potrjen Klavdij Palčič. Podpredsedniki so Mirko Kapelj (za Tržaško), Milko Renar (za Goriško) in Izidor Predan (za Beneško Slovenijo). Tajnika sta Dušan Kalc (Trst) in Marko Waltritsch (Gorica). Blagajnik je Silvana Valoppi, ostali člani predsedstva pa so Marko Kravos, Radivoj Pečar, Niko Sirk, Vojko Samec, Franc Vecchiet, Nanilo Nanut, Rudi Pavšič, Marko Marinčič in Zdenko Vogrič.-
• Tržaška občina je odredila začasno prekinitev prometa med 7. in 15. uro danes, 15. t. m., po drevoredu na Lovcu in po notranji cesti, ki povezuje Trebče z Bani.
Nov odbor združenja tržaških kronistov
Včeraj zjutraj so v časnikarskem krožku objavili izide glasovanja za obnovitev odbora združenja kronistov. Za predsednika je bil potrjen Ranieri Ponis, v vodstvo združenja tržaških kronistov pa so bili izvoljeni še Riccardo Menegon, Luciano
-V TRSTU VAZEN KULTURNI JUBILEJ
V
Številne prireditve v počastitev 50. obletnice smrti Itala Sveva
Jutri svečana otvoritev Svevovega leta Premiera predstave «Zenova izpoved»
Jutri bo v dvorani tržaškega občinskega sveta slovesna otvoritev leta posvečenega Italu Svevu. Veliki tržaški pisatelj je pred 50 leti umrl v prometni nesreči. Njegovo literarno delo pa je ostalo mnogo let italijanskemu občinstvu skorajda neznano. Značilno je. da sta pisatelja najprej odkrila francoza Valerg Larbaund in Benjamin Cre-mieux. Svevovo delo je občudoval tudi James Joyce. Pesnik Eugenio Montale je veliko pripomogel, da je tržaškega pisatelja pričelo spoznavati italijansko občinstvo. Trst pripravlja sedaj svojemu velikemu pisatelju vrsto proslav. Ustanovljen je bil odbor za prireditve, v katerem so prisotni poleg deželnih in občinskih predstavnikov še zastopniki raznih kulturnih in drugih u-stanov. Deželno gledališče Teatra stabile pripravlja novo postavitev dramske priredbe romana »Zenova izpovedb. Priredbo je pripravil Tul-lio Kezich, režiser drame je Franco Giraldi. Slednji je že režiral televizijska filma «Zenovo mesto» in
Nardelli, Bruno Natti, Marjan Dol-, j gan, Tito Manlio Altamare in Ser- I ršolsko leto*. V novi odrski posta-I gij Kocjančič.	1 vitvi »Zenone izpovedi» nastopajo,
poleg drugih igralcev, Ugrina Dolžin, Renzo Montagnani, Elisabetta Carta in Gianni Galavotti. Scene je pripravil Sergio d’Osmo. Premiera predstave bo v sredo v gledališču Rossetti. Teatro stabile pripravlja z «Zenovo izpovedjo» tudi daljšo turnejo po Italiji.
Konec novembra bo gledališka skupina Mile Vannucci in Massima De Francovicha predstavila v gledališču Rossetti igro «11 matrimonio secondo Svevo».
Prihodnji četrtek bo v krožku «Circolo della Cultura e delle Arti» okrogla miza, kjer bodo o Svevo-vem delu govorili strokovnjaki iz Italije in tujine. V petek popoldan pa bo v Avditoriju razgovor o dramski postavitvi «Zenove izpovedi». V sklopu prireditev sta v pripravi tudi razstava o dramskih uprizoritvah Svevovih del in razstava o dokumentarnem gradivu iz pisateljevega življenja in dela.
Prireditve bi morale pripomoči k širši diskusiji o Svevovem književnem delu. Zapečatiti bi morale tudi njegov pomen na prizorišču evropske književnosti, (am)
PD Lipa iz Bazovice se pripravlja na proslavo 80-letnice ustanovitve
Prihodnje leto bo PD Lipa iz Bazovice praznovalo 80-letnico ustanovitve.
Do pred nekaj leti je bilo delovanje društva izključno pevskega značaja, saj je tudi nosilo ime pevsko društvo. Po nekajletni neaktivnosti pevskega društva, smo si nekateri mladi vaščani skupno s starejšimi pevci zadali nalogo, da b' obnovili delovanje društva.
1 Ustanovljen je bil mešani mladinski pevski zbor, ki kljub občasnim krizam deluje že četrto sezono in nastopa na raznih revijah in proslavah po Primorskem.
Društvo ima sedaj poleg pevskega zbora tudi druge dejavnosti. Poleg občasnih proslav deluje redno filatelistični odsek, za katerega vlada precejšnje zanimanje tudi med ljubitelji filatelije izven Bazovice.
Ustanovljen je bil tudi fotografski odsek, ki pa zaradi pomanjkanja primernih prostorov za tovrstno dejavnost za zdaj še ne more redno delovati. O teh dejavnostih PD Lipa bi raje podrobneje spregovorili kdaj pozneje.
Trenutno bi radi posvetili pozornost pevskemu zboru, katerega mislimo pomnožiti in primerno pripravita za proslavo 80. obletnice delo
aiitiiii>iiiiaaiiiia«a«i>iii«aiaia«iiaiiiiiniiiiiiiiiiiinatt*iviti«iiciiiiiiiiiiiiaiia«iiia»iiiiaiiii«iiiiiiii>>«iB«s«B««Miiifiiiiiiniiiiiiiiii«iiitii>iiiiiiii>BaiiiaiaiiiiiinMVviiiiii«tiii*iiiiiiiii»iiiaiiii«iiiiiiiiiiiiKiimTvi«Bm«iiiaiiiiivi*iiiiviiiiiiiiifiiMiiaiiiiiiiiiii«iiiiiiaiiiiiiiiviiiiiiiaiiiiiiiii«iii«iiiiiiiiiii«ia
PO PETKOVI ZASEDBI ODBORNISTVA ZA ZDRAVSTVO
Tržaške demokratične sile ostro obsojajo ravnanje odbora LpT
Občinski upravitelji se izmikajo odgovoru glede načrta o družinskih posvetovalnicah - Jutri protestna manifestacija pred občinsko palačo
Predvčerajšnji beg odbornika za zdravstvo Galazzija pred članicami kolektiva za zdravje ženske je v našem mestu izzval val smeha in tudi protestov. Glede tega smo včeraj dobili več resolucij, ki ogorčeno oporekajo ravnanju občinskega odbora. Tako kolektiv za zdravstvo ženske še enkrat obsoja brezbrižen in porogljiv odnos javnih upraviteljev do žena. Qbčinski odbor, je rečeno v poročilu, noče proučiti zahtev žensk, niti zahtev celotnega prebivalstva. Ni sprejemljivo, da upravitelji bežijo psed svojimi nalogami in delujejo proti, zakonu. Kolektiv za zdravstvo ženske zato ogorčeno obsoja ravnanje občinskega odbora in zahteva, da se javno seznani z načrti občinske- upraven predvsem glede zdravstva in ušthnovi*iie' družinskih posvetovalnic. Zaradi protizakonitega in avtoritarnega: nasto-
OB VESTEH 0 UMESTITVI RAZISKOVALNEGA SREDIŠČA
Komprenzorij pri Sv. Ivanu namenjen družbenim potrebam
Tržaška pokrajina, ki je njegova lastnica, potrjuje namen vrniti nepremičnine bivše umobolnice v javno uporabo
V	zvezi s časopisnimi vestmi o morebitni umestitvi središča za znanstvene raziskave v komprenzoriju bivše umobolnice pri Sv. Ivanu (v krajevnih političnih in gospodarskih krogih prevladuje pa prepričanje, da mora biti raziskovalni center bliže predvideni mešani industrijski coni), je tržaška pokrajinska uprava izrazila, kot lastnica premičnin, utemeljeno nasprotovanje. V noti za tisi: predvsem poudarja, da meri komprenzorij p.' Sv. Ivanu vsega 22 ha, kar je odločno premalo za predvidene potrebe središča za znanstvene raziskave, nameni pokrajine glede njegove uporabe so pa povsem drugačni.
V	ssladu z urbanističnim načrtom o javnih storitvah je namreč zgornji del že sedaj namenjen bivališčem za bivše bolnike in javnim servisom, kot so pralnica, kuhinja in gledališče, ki jih misli pokrajina postaviti na razpolago rajonskemu prebivalstvu in kulturnim pobudam. Na osrednjem področju so 4 paviljone oddali univerzi, enega pa misli pokrajina preurediti za potrebe trgovskega zavoda «žiga Zois* (občina je sicer odbila ta predlog, pokrajinska uprava je pa vložila priziv na deželno upravno sodišče). Spodnji del komprenzorija pa zavzemajo bolnišniške strukture, v njem mislijo namestiti otroške jasli in stanovanjske prostore za gojence šole za poklicne bolničarje.
Nekaj paviljonov je sicer še prostih in jih je pokrajinska uprava pripravljena »vrniti mestu* z vsem kbmprenzorijem, ki ga je v zadnjih letih opremila z razsvetljavo, ogrevanjem in higienskimi napravami, toda pri tem, se zaključuje sporočilo pokrajine, morajo druge javne ustanove pokazati voljo, da ga prevzamejo.
Nota pokrajino o obisku pri Ptdiniju
Po petkovem srečanju med predstavniki slovenske šole v zamejstvu in ministrom za javno vzgojo Pedi-nijem. je izdala tržaška pokrajina sporočilo za tisk, v katerem poudarja, da sta delegacijo spremljala odbornika za šolstvo Spadaro in za vprašanja razvoja slovenske narodnostne skupnosti Brezigar. Poleg nujnega priznanja avtonomije slovenski sekciji strokovnega zavoda »Galvani* sta zastopnika pokrajine še posebej naglasila potrebo po u-stanovitvi novih tečajev za elektro-
tehnike in za geometre, za katere vlaga pokrajinska uprava ustrezne prošnje že od leta 1973 dalje. Nota se zaključuje z navedbo, da je, minister zagotovil, da se bo zavzel za čimprejšnjo rešitev predloženih mu vprašanj.
Pri Vrabčah danes odkritje spomenika partizanki Drini
Danes ob 11. uri bodo na Velikem polju pri Vrabčah v sežanski občini odkrili spomenik narodni herojinji Mihaeli Škapin - Drini. Slavnostna govornica na prireditvi bo predsednica občinske konference ZSMS iz Nove Gorice Vida Mikuž. Spomenik, delo kiparja Jožeta Pohlena, pa bo odkril član sveta federacije dr. Aleš Bebler. Poleg številnih gostov, nekdanjih borcev, narodnih herojev, sorodnikov in prijateljev partizanke Drine in drugih, se bodo odkritja udeležili tudi bivši borci s te strani meje.
panja občinske uprave, sklicuje kolektiv za zdravstvo ženske protestno manifestacijo, ki bo jutri ob 18. uri pred občinsko palačo.
Tudi tržaška avtonomna federacija KPI izraža podporo pravičnemu boju ženskega gibanja, ki se še enkrat v prvi vrsti bori za dobrobit celotnega prebivalstva. Družinske posvetovalnice, se nadaljuje tiskovno poročilo KPI, so važen in obenem značilen element obnove celotne italijanske družbe, zato je toliko bolj obsodbe vredno ravnanje Ce-covinijevega odbora, ki kaže skrajno nezainteresiranost do takih vprašanj in zvrača vso odgovornost na druge. Tržaška avtonomna federacija KPI in njeni občinski svetovalci bodo v prihodnjih dneh primerno ukrepali, zato 'da' bi še končno začelo resno ukrepati in razpravljati p vprašanju družinskih posvetovalnic, o vprašanju glede katerega se odbor Liste za Trst izraža zelo megleno.
Sindikalne organizacije CGIL-CISL -UIL ugotavljajo, da je tržaški občinski odbor nesposoben soočati se z vprašanji, ki nadevaj, zdravstvo in položaj ženske ter družine nasploh. Sindikalna pokrajin j..a federacija obsoja neverjeten sklep občinskega odbora, ki hoče poveriti formulacijo načrta za ustanovitev družinskih posvetovalnic zdravstvenemu konzorciju, ki pa za to nima nobene kompetence in povrh deluje samo na papirju. Sindikalne organizacije pozivajo občinsko upravo, naj se že enkrat sreča s sindikati, pristojnimi združenji in gibanji žena, da skupaj izdelajo načrt o družinskih posvetovalnicah. Sindikalna federacija zato poziva vse demokratične sile, naj se zavzemajo, da bi prišlo v občinskem svetu čimprej do obravnave teh perečih vprašanj. Obenem sindikati pozivajo vse delavce, naj se udeležijo protestne manifestacije, ki bo, kot že rečeno, jutri ob 16. uri pred občinsko palačo. "■	‘ '
Petkova zasedba občinskega od-borništva za zdravstvo s strani kolektiva za zdravstvo žene je torej izzvala val ogorčenja, ki se zvrača na upravitelje Lisie za Trst. Ti so še enkrat dokazali, da so nesposobni upravljati naše r c:to in da se izmikajo svojim odgovornostim, kar gotovo ni v prid tržaškemu prebivalstvu.
Zadnja številka tednika «Noi don-
ne» je posvečena šolski problematiki. Tednik bodo prodajali jutri od 16. do 18.30 pred barom Rex na Korzu Italija in v torek od 10. do
........... timi m m iiiii i ii uti..................................................
17. c IZREDNA 0PERAC1JA» ALPE-ADRIA
12. ure pred veleblagovnico na Trgu Stare mitnice.
UPIM
Določila za pridobitev ameriškega državljanstva
Konzulat ZDA v Trstu sporoča, da je 10. t.m. v ZDA začel veljati novi zakon o ameriškem državljanstvu, ki je manj restriktiven od dosedanjega in dopušča možnost, da tudi sinovi mešanih zakonov (v katerih je samo eden od staršev dr-žavl|an ZDA) ohranijo ameriško' državljanstvo, čeprav so bili rojeni v tujini. Spremenjena so tudi določila v zvezi z osebami, ki imajo dvojno držadljanstvoc Vsa pojasnila 1 daje; trždški konzulat ZDA, Ul. Valdirivo 19,rtek-=i<S8-728.	..uiju o>
1/ .. i ■’ i >. . .t r.< .	I.\*»ri >! n r I
MinniirtiiiiiMiiiiiiiitiiiMiiiiiiiitiiimiiiiiiiiimtuiiiiiii
V OKVIRU NABIRKE ZA POSTA VITEV KIPA I. GRUDNA
vanja društva.
Zato vabimo starejše pevke in pevce, mladino ter sedanje pevce na srečanje s pevovodjo Evgenom Prinčičem, ki bo v sredo, 18. oktobra, ob 20. uri v Bazoviškem domu.	Odbor PD Lipa
Danes na trgovinski zbornici
Priznanja zaslužnim dekoraterjem izložb
Danes bo na trgovinski zbornici krajša slovesnost, na kateri bodo podelili Tržačanu Robertu Vicenziju oskarja italijanske vetrinistike, to je vsedržavno nagrado po tržaškem dekoraterju izložb E. Padovanu. Hkrati s tem bodo podelili priznanja 14 trgovcem in prav toliko dekoraterjem, ki so se udeležili nedavnega natečaja z naslovom »Parada izložb: le tredise casade*. Končno bodo nagradili dva obiskovalca zadnjega tečaja za dekoraterje izložb in sicer Tržačanko Adelio Hrvatič in Videm-čana Ezia Florido. Slovesnost, katere se bodo udeležili predstavniki tukajšnjega in deželnega gospodarskega in socialnega življenja, se bo začela ob 10.30.
V NEDELJO V NABREŽINI «ZA VSAKEGA NEKAJ»
Urejevanje prostora, kjer bo stalo obeležje
Priprave na postavitev doprsnega kipa Iga Grudna so v polnem teku. V društvu je delo razdeljeno tako, da nekateri skrbijo za «praktično» stran, drugi pa se ukvarjajo s kulturnim programom.
V	sklopu počastitve 30 - letnice smrti domačega pesnika bo torej SPD Igo Gruden pripravilo dva zanimiva večera, ki bosta kot nekakšen uvod k slavnosti odkritja spomenika.
Tokrat naj zapišem le o prvi prireditvi, saj bomo o naslednji pravočasno poročali.
V	nedeljo, 22. t.m., bo v nabrežin-
ski občinski telovadnici zabaven popoldan z naslovom «Za vsakega nekaj*. Kot že sam naslov pove, bo program res za vsakogar. Naj omenim le nekatere goste, lu smo jih ob tej priliki povabili v Nabrežino. Nastopil bo torej prvič pri nas trio Mavrica z Opčin, ki se je s svojimi nastopi že zelo uve^riL,,,,,.,,	„
Nas gost bo nato skupina modernih plesov Bo-Bo iz Kopra, ki je že
iiiiiliiiiiiiiiiiiiilliitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiinfiii
SINOČI V GLEDALIŠČU «FRANCE PREŠEREN»
Baletna skupina Lidije Sotlar navdušila občinstvo v Boljuncu
Nastop je sodil v okvir proslave 10. obletnice obnovitve ricmanjske godbe - Danes bodo Ljubljančani nastopili na Opčinah
S sinočnjim nastopom baletne skupine Lidije Sotlar iz Ljubljane v gledališču France Prešeren v Boljuncu se je začela letošnja kul-tumo-pro svetna sezona Slovenske prosvetne zveze. Obenem pa je bil sinočnji nastop namenjen tudi 10. obletnici obnovitve ricmanjske godbe na pihala, ki jo že deset let u-spešno vodi Enij Križanovsky. Prav z nastopom godbe, ki je ubrano zaigrala nekaj odlomkov iz svojega repertoarja klasične glasbe ter s tem dokazala, da se godbe na pihala lahko uspešno lotijo tudi zahtevnejših del, se je začel sinočnji večer. Po kratkem pozdravu Enija Kureta, ki je poudaril pomen dejavnosti godbe na pihala v Ricmanjih in v imenu prosvetnega društva Slavec izrekel dobrodošlico gostom iz Ljubljane, je nastopila baletna skupina Lidije Sotlar, ki je v daljšem in vezanem programu prikazala izbor iz najbolj znanih baletov. V tem izboru seveda ni manjkal tUmira-joči labod», ki je še posebno ogrel občinstvo, ki se je polnoštevilno zbralo v boljunskem gledališču. Ba-
letni nastop pa se je zaključil z Ra-velovim Bolerom, plesom, ki je že sam po sebi navdušujoč in o katerem lahko rečemo, da je v postavitvi ljubljanskih plesalcev res nadvse uspešen.
Baletna skupina Lidije Sotlar bo danes popoldne nastopila v Prosvetnem domu na Opčinah, v Ricmanjih pa se bo nadaljevala proslava ob 10. obletnici obnovitve godbe na pihala, na kateri žal ne bo nastopila godba iz Voja, pač pa bo nastopil pevski zbor iz Divače, (bbr)
Izmenjava v vrednosti 4.040 milijonov lir
Na italijanski struni nadzoruje operacijo zunanjetrgovinski urad vladnega komisariata - Objavljena spiska kontingentiranega blaga
Ministrstvo za zunanjo trgovino je izdalo dovoljenje za izmenjavo blaga med obmejnimi pokrajinami Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona na eni ter SR Slovenijo in SR Hrvat-sko na drugi strani v okviru 17. »izredne operacije* Alpe-Adria. Dovoljenje se nanaša na izmenjavo blaga v vrednosti 4 milijard 40 milijonov v vsaki smeri. Na italijanski strani bo izvajanje »operacije* nadzoroval urad za zunanjo trgovino pri generalnem vladnem komisariatu za deželo Furlanijo - Julijsko krajino, ki bo zainteresiranih uvoznikom in izvoznikom izdajal dovoljenja za poslovanje v okviru tega sporazuma na osnovi ustreznih prošenj, ki so se na komisariatu nabrale do 30. septembra letos.
Ministrska odredba fiksira tudi blagovne vrste, ki so lahko predmet izmenjave do skupne vrednosti 4 040 milijonov lir v vsaki smeri. Za uvoz iz SR Slovenije in SR Hrvatske pri-
dejo v poštev naslednje postavke: sadje in povrtnina, sokovi, alkoholne pijače, gozdni sadeži in krompir 400 milijonov lir; semena, industrijske rastline, zdravilna zelišča in podobno 590 mil., mleko, mlečni izdelki in sir 80 mil., med in drugi čebelarski proizvodi 33 mil., mineralna voda 20 mil., vino, pivo in druge alkoholne pijače 20 mil., goveja in druga živina ter ustrezno meso 400 mil., konji za rejo in zakol, plemenski konji in žrebeta 940 mil., mesne konserve 250 mil., divjačina in polži 50 mil., pripravljena jedila in jajca 32 mil., ribje konserve 20 mil., kemični proizvodi 10 mil., tekstil 80 mil., manufakturno blago in obrtniški izdelki 50 mil., les 540 mil., kovinski izdelki, pohištvo, stroji in naprave 200 mil., steklo in izdelki 40 mil., proizvodi iz kavčuka in usnja 40 mil., drobovina in kosti 40 mil., elektromaterial 85 mil., perutnina 20
mil,, kraški kamen 10 mil. in vino za cikanje 10 mil. lir.
Za izvoz iz naših krajev v Jugoslavijo pa so določeni naslednji blagovni kontingenti: agrumi 100 mil., sadje in povrtnina 190 mil., kemični in farmacevtski proizvodi, eterična olja 100 mil., izdelki iz gumija in plastike 60 mil., tekstil 100 mil., usnjena galanterija 320 mil., kovinski izdelki 260 mil., elektromaterial 225 mil., stroji in nadomestni deli 400 mil., merilne in zdravstvene naprave 395 mil., nadomestni deli za avtomobile, kolesa in motorna kolesa 1.620 mil., pocinkana pločevina za embalažo 20 mil., plastične mase in surovine 30 mil., eksotičen les in izdelki 40 mil., pisarniški papir 40 mil., izdelki iz porcelana, keramike in stekla 70 mil., fotografski aparati in projektorji 30 mil.,, prehrambeni izdelki 10 mil., izdelki iz barvastih kovin 25 mil. ter športni artikli 5 milijonov lir.
Drugi dan kongresa o antropologiji
Na drugem dnevu vsedržavnega kongresa o antropologiji, ki je v teku v našem mestu, je bilo več zanimivih referatov. Posebno odmevnost je imelo predavanje prof. Antonia Radmillija z univerze v Pizi, ki je govoril o zgodovinskih dogajanjih v F-JK, oziroma o prazgodovini te dežele. Prav zadnje arheološke iznajdbe pri Vižoljah lahko v marsičem osvetlijo pot, ki jo je v teh krajih prehodil čloVek v teku tisočljetij, pa čeprav ni mogoče točno rekonstruirati celotne razvojne pota ljudi iz teh krajev. Krasa in Istre. Svoje predavanje je govornik zaključil z ugotovitvijo, da v prejšnjih časih ni bilo na tem ozemlju nobenih mej, za razumevanje vseh zgodovinskih dogodkov pa je treba poiskati sodelovanje z antropologi iz Jugoslavije.
Spomladi zapadejo stari bankovci po 50 tisoč lir
Ministrski odlok, ki je izšel včeraj v Uradnem listu, omejuje veljavo starih bankovcev po 50 tisoč lir, ki so jih izdali leta 1967 in so še v obtoku, le d0 31. marca 1979. Do spomladi se je treba torej iznebiti bankovcev večjega formata (tedaj so sicer imeli tudi večjo kupno vrednost) zelenkaste barve, ki i-majo na prednji strani portret Leonarda Da Vincija. V veljavi bo od 1. aprila prihodnjega leta ostal le novi bankovec, ki je v obtoku od 1977. leta. Ta je manjšega formata, barva se pieliva od plave k vijo ličasti in ima na prednji strani ženski portret, na hrbtni pa stilizirano kompozicijo.
nastopila v Nabrežini na lanskem društvenem prazniku na igrišču Sokola. Letos se nam skupina predstavlja s prenovljenim programom v popolnoma novi sestavi.
Pred publiko se bosta predstavila tudi čarodej Renč in harmonikarski ansambel, ki ga vodi prof. Claudio Furlan.
Večer bo torej zelo zanimiv in raznolik. Hoteli smo samo v glavnih o-brisih nakazati, da pripravljamo tak program, da bi se lahko vsi skupaj v družbi naših gostov pozabavali.
Čisti dobiček tega večera je namenjen nabirki za postavitev doprsnega kipa Iga Grudna. SPD Igo Gruden vas torej vabi, da se predstave zagotovo udeležite. I.li torej s svoje strani upamo, da bo udeležba polnoštevilna in da bodo tako gostje kot publika zadovoljni, (tr)
Včeraj so člani prosvetnega društva Igo Grudefi žasadili prvo lopato na mestu, kjer bo-stal spoim-ihik pesniku, čeprav sredstev — v tem trenutku je zbranih okoli milijon sto tisoč — še zdaleč ni dovolj in si društvo beli glavo s tem, kako izplačati oblikovalca doprsnega kipa, spomenik bo vsemu navkljub stal na svojem mestu. Naš namen je, da se ob tej priliki ustavimo in pojasnimo izhodišča za zasnovo arhitekture ob spominskem obeležju, na katero je imela občinska gradbena komisija, že kar takoj recimo, nekaj neutemeljenih pri pomb. Recimo takole:
Načrt je občinska gradbena komisija obravnala in sprejela z za naše občinske razmere neobičajno ažurnostjo. Prav gotovo ima pri tem zaslugo občinska uprava, ki je na tem vztrajala, prav neosnovane pa so pripombe, ki so ob razgrnitvi skic nastale. Ob kaj se je občinska gradbena komisija, nepoučena z izhodiščno zamislijo oblikovalca arhitekture, pravzaprav spotikala? Ob skromnost? Zamisel je bila vendarle v tem, da se okolje uredi čisto preprosto, brez odveč nih mas in likov. Ko zdaj o stvari spet razmišljamo, se nam celo doz deva, da je teže mas celo preveč in da bi bili morali ostati pri prvoc-ni zamisli izključne obdelave tal. Ko tako priznavamo skromnost u-reditve, priznavamo obenem, da bi bila mogoča vsebinsko (in torej finančno, ne pozabimo!) bogatejša rešitev. Pa ni šlo za to! Spotikanje ob skromnost je zatorej odveč! Nepoučenost se kaže tudi v zahtevi, naj bi se za spomenikom ustvarila visoka zidna pregrada, ki naj bi na neki način zastirala skromno zanikmost arhitekture v ozadju. Spomenik Igu Grudnu pač ne bo kulisa iz Potjomkinove vasi! Ne samo, da nam je skromnost arhi tekture za spomenikom všeč, bolj kakor pa nekakšna polizana nakiče-nost, pač pa povsem ustreza izhodiščni zamisli: spominsko obele žje Igu Grudnu naj se zlije in noc-noti s tam ozadjem v prvobitni podobi, ki jo domačini poznamo kot najstarejšo in zato najlepšo veduto Nabrežine. Izhajajoč iz take zamisli, ponavljamo, da med spominskim obeležjem Igu Grudnu in to veduto ne sme biti prav nobene pregrade' Z ohranitvijo ozadja je obeležju dana pristnost, taka, kot bi si jo bil sam pesnik zaželel. Prav zato ne more biti prav nobene diskusije o tem, kako je oblikovna in vsebinska integralnost spomenika obravnavana. (ip)
Tragična smrt mladega
pomorščaka z Reke
Mlad jugoslovanski pomorščak je včeraj zjutraj izgubil življenje na avstrijski ladji »Austrian pioneer*, ki je zasidrana ob 2. pomolu v Starem tržaškem pristanišču. Med raztovarjanjem ladje se je odlomil kavelj, na katerega je bila pritrjena jeklena žica, ki jč kot bič silovito oplazila po obrazu 30-letnega Vlada Barenoviča z Reke. Slednji je obležal v mlaki krvi v podpalubju ladje. Delovni tovariši so mu nemudoma prihiteli na pomoč, a niso mu mogli več pomagati: Barenovič je obležal pri priči mrtev.
9 V torek bo ob 18.30 v veliki dvorani občinskega muzeja na Largu Papa Giovanni XXIH. predavanje kritika Carla Milica o prisotnosti Judov v tržaški družbi. Predavanje je v okviru razstave zakladov verske skupnosti v Trstu.
Risarski tečaj v muzeju Re volteli'a
V občinskem muzeju Revoltella bo od 7. novembra do 25. maja letni risarski tečaj, ki ga bo vodil Nino Perizi. Lekcije bodo od IS. do 20. ure v torkih in petkih. Vpise na tečaj sprejemajo pri vratarju v Ul. Diaz 27 in sicer ob delavnikih od 8. do 14. ure, ob praznikih pa od 9. do 13. ure. Prošnjam je treba predložiti nekaj risb. pri-javljenci, ki imajo manj kot 22 let morajo izjaviti, da se nameravajo pripravljati na izpit državne šole umetnostne usmeritve.
GOSTOVANJE TOSKANSKEGA GLEDALIŠČA
Molierov «Zlahtni meščan v Avditoriju
Te dni gostuje v Trstu gledališče Teatro regionale Toscano z Molie-rovo komedijo «Žlahtni meščant. Delo uprizarjajo v Avditoriju.
Predstava «žlahtni meščan» je » režiji Carla Cecchia prijetno in zanimivo delo. Igralci podajajo like s fantazijo in bogato mimiko. L zgodbe o meščanu ki se na vsak način želi mučiti plemiških mvad, je režiser izdelal predstavo, ki jo gledamo z veseljem. Molierovo družbeno kritiko, karikature me-ščamv in plemičev so režiser m igralci podali z iznajdljivo spretnostjo. Režiser je predstavo izpili 1 do podrobnosti, tekst je interpretiral z živahm domiselnostjo. V zfl; ključnem delu, ko nastopijo lažni Turki, se je režiser še preveč prepustil veselju do svobodne igre in fantazije. To je le delno motilo zaključek komedije, ki se je drugače odvijala z mero in brez resnejših pavz. Med igralci naj omenimo Mt-cheleja de Marchija, Gigia Morro, Alda Sassija in Tereso Toffano.
Ob zaključku moramo zapisati, da si je delo zaslužilo več gledalcev. Dejstvo je, da uprizarjajo n Avditoriju večkrat zanimive predstave, pa čeprav v njih ne msto-pajo veliki zvezdniki. Je pač tako, da ljudi večkrat bolj privabi zmno ime kot pa dobra predstava, (am)
• Miljska občina sporoča, da je za določitev najemnin v smislu zakona 392 o pravični stanarini potrebno poznanje katastrske kategorije posameznih stanovanj. Prebivalci lahko dvignejo v pritličju občinske palače u-strežne pole tehničnega urada za izstavitev ustreznih potrdil o vpisanih in nevpisanih nepremičninah.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našo drago
Fani Adam vd. Svetlič
Posebna zahvala g. župniku, prijateljem in vsem darovalcem cvetja.
SVOJCI
Nabrežina, 15. oktobra 1978
Po dolgi bolezni sestra in teta
je 13. t.m.. preminila naša ljubljena
J0SIPINA SANCIN - DREJAČ
Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 16. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice splošne bolnišnice naravnost v škedenjsko cerkev.
✓ Po njej žalujejo sestra Teodora to" ,N4„.	nečakinje
Trstrf'15..' oktobra ■ 1978 mn, i i
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage matere in none
MARIJE (MILKE) BERDON vd. ZUNJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti ter darovalcem cvetja.
SVOJCI
Log, 1. oktobra 1978
(Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3)
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega
IVANA PAR0VELA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala zvezi borcev, darovalcem cvetja, župniku in pevskemu zboru.
Žalujoči svojci
Boršt, 15. oktobra 1978
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega moža, sina, očeta in brata
KARLA PETAR0SA
Posebna zahvala sorodnikom, g. cem, darovalcem cvetja ter vsem, počastili njegov spomin.
Boršt, 15. oktobra 1978
župniku, prijateljem, znanki so na katerikoli način
SVOJCI
Ob 4. obletnici smrti našega dragega
VINKA KALCA
se -a toplo spominjajo mama, oče, tena, hčeri in brata z družinami.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA PD «Slavec» - Ricmanje — SPD «Tabor» - Opčine
NASTOP BALETNE SKUPINE LIDIJE SOTLAR
IZ LJUBLJANE
DANES OB 17. URI V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH
VLJUDNO VABLJENI!
1878-1978 DOLINA
SOBOTA, 21. OKTOBRA:
V' OBČINSKI TELOVADNICI V DOLINI OB 20.30
PROSLAVA 100-LETNICE PROSVETNEGA DRUŠTVA VALENTIN VODNIK
Recital: Rodovi skozi stoletje Recitatorji in zbor p.d. Valentin Vodnik Ansabel Supergroup Godba na pihala iz Brega Pevski zbor Bojan iz Dornberka
NEDELJA, 22. OKTOBRA:
NA TRGU PADLIH ZA SVOBODO OB 15. URI
PROSLAVA 100-LETNICE TABORA
Govornika: JOŽE VILFAN
MIROSLAV KOŠUTA
V kulturnem sporedu nastopijo godbe, otroški, mladinski, moški in mešani pevski zbori iz Brega
Od srede dalje razstave:
TORKLA: Fotografska razstava Maria Magajne MLADINSKI KROŽEK: Antološka likovna razstava SEDEŽ PD V. VODNIK: Retrospektivna razstava zgodovine prosvetnega društva
Gledališča
AVDITORIJ
.Danes, 15. t.m., ob 16.00 Teatro Re-Sjonale Toscano predstavlja «H bor-8nese gentiluomo* Moliera v režiji srla Cecchija. Rezervacije pri o-rednji blagajni v Pasaži Protti 2. a abonente 20 od sto popusta.
TEATRO STABILE
,. ri osrednji blagajni v Pasaži Prot-• v šolah ter v raznih društvih so v Prodaji abonmaji za gledališko se-«*o 1978-79.
Rossetti
Dd 18. oktobra Tullio Kezich: «La *®scienza di ženo* Itala Sveva. Reba Franco Giraldi. Prva abonmaj-V? Predstava. Rezervacije pri osred-blagajn; v Pasaži Protti 2 ali tudi telefonsko.
GLEDALIŠČE VERDI
pri blagajni gledališča Verdi so v Prodaji abonmaji za operno sezono a<8-79. Za letošnjo sezono je na f^Polago tudi nov abonma red G, ? yWjučuje šest od devetih napove-Qanih predstav
Kino
A“s*<m 15.30 - 18.45 - 22.00 «L’albero 'tegli zoccoli*. Barvni film. Režija Ermanno Olmi.
"•t* 16.00 «lo tigro, tu tigri, egli ti-Sra». Barvni film. Igrajo: R. Požeto, E. Montesano in P. Villag-gio.
15.00 «Una moglie*. Režija J. Lassavetes. Gena Rowland in Pe-er Falk, Barvni film. c>iice 15.30 «Lo chiamavano Buli-. Pozer*. d. Spencer.
!5"°n 10.30 «Haidi in citta*. Barvni v 1 m- Premiera.
azionale 15.30 «Fantasia». Barvni 'alt Disneyev film. rattaclelo 16.30 «Alta tensione*. I-gra Mel Bixx)ks. Prepovedan mla-p'Jini pod 14. letom Barvni film. ^Isiot 15.30 - 17.45 - 19.45 - 22.00 «bwarm incombe*. Barvni film.
15.30 «Due vite una svolta». herley McLaine, Anne Bankroft. Barvni film za vse. j®draniniatico 15.45 «Sex exibition». arvni film. Prepovedan mladini 18. letom.
"erno 15.30 «Ecce bombo*. N. Moji etti* Barvni film. r°ra 16.00 «L’ultimo combattimen-0 di Chen* Igra Bruce Lee. Pre-C»i?-Vet*an° mladini P°d 14. letom. .R°l 15.30 «Betsy». Laurence Oli-■!er' R. Duval. Prepovedan mla-lni pod 14. letom. Barvni film. Riori0 Veneto 15.00 «11 principio del ominio. la vita in gioco*. Barvni itn. Prepovedan mladini pod 14. iaetotn'
S*l® 15.00 «La tigre č ancora viva: andokan alla riscossa*. Kabir Be-V„|. Barvni film.
a 15.00 «007 — La spia che mi 'dava*. igra Roger Moore.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Gostovanje ANDRESA VALDESA, priznanega pantomima iz Ljubljane, jutri, 16. oktobra 1978, ob 20.30 v prostorih prosvetnega društva «France Prešeren v Boljuncu.
V	sredo, 18. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu (Ul. Petronio 4) — mala dvoran:.
V	četrtek, 18. oktobra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu.
RICMANJE - LOG «F. Prešeren* v
PD SLAVEC -
V gledališču Boljuncu
10-LETNICA OBNOVITVE GODBE IZ R I C M A N J
bANES, 15. oktobra Ob 9. uri ex tempore (v društveni- dvorani v Ricmanjih). Ob 16. uri nastop godbe iz Ricmanj, pevskega zbora Divača in pevskega zbora Slavec.
VLJUDNO VABLJENI!
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom
OTVORITVENA PREDSTAVA Sezona 1978/79
MIROSLAV KRLEŽA
LEDA
ob 85-letnici avtorjevega rojstva
1
Prevod
Scena
Kostumi
Glasba
I.ektor
REŽIJA
Fran Albreht Ing. arh. Niko Matul Ružiča Nenadovič -Sokolih
Aleksander Vodopivec Ana Mlakar VLADO ŠTEFANČIČ
Danes, 15. oktobra, ob 16. uri ABONMA RED G — popoldanska predstava na dan praznika.
Vljudno prosimo vse abonente, da dvignejo izkaznice pri blagajni Knlturnega doma, Ulica Petronio 4, eno uro pred pričetkom predstave. Abonmaji in vstopnice so še na razpolago.
V BOLJUNCU PREZGODNJA SMRT DORE SAMEC POROČENE SANCIN
V nekaj dneh dve sveži gomili v Borštu
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom
V sredo 18. oktobra 1978, ob 15.30
ERIK VOS
PLEŠOČI OSLIČEK
mladinska igra
Prosveta
Filatelistični odsek PD Lipa iz Bazovice vabi ljubitelje filatelije na srečanje, ki bo danes, 15. oktobra, od 10.30 do 11.30 dopoldne v Bazoviškem domu.
V torek, 17. t.m., ob 20.30 bo imel v Prosvetnem domu ženski pevski zbor Tabor prvo vajo. Vabljene so stare in nove pevke.
OBVESTILO
Obveščamo vse naročnike Primorskega dnevnika iz Doline, da bodo od danes dalje prejemali časopis na dom preko raz-našalca VIKTORJA OTE iz Kro-gelj.
V primeru da bi bilo v prvih dneh kaj narobe, prosimo naročnike za razumevanje.
VZPI DOLINA
se ob lepem uspelem partizanskem srečanju, ki je bilo v Dolini 30. 9. 1978, toplo zahvaljuje vsem. ki so prispevali tako s prostovoljnim delom kot s prispevki, da so obnovitvena dela obeh spomenikov lepo stekla in da se je srečanje samo odvijalo v najlep|<$i redu. Posebna zahvala gre nastopajočim — pevskemu zboru Vv Vodnik, godbi na pihahua Bgeg. tabornikom RMV, otroškemu zboru osnovne šole Prežihov Voranc, govornikom in ženam, ki so pripravile odličen partizanski golaž
ODBOR
GLASBENA MATICA - TRST
SEZONA 1978/79
KULTURNI DOM V TRSTU
KONCERTNI ABONMA
28.	10. 1978: TRIO TARTINI iz Ljubljane - 10. 11. 1978: SLOVENSKI OKTET - 5. 12. 1978: SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, PEVSKI ZBOR CONSORTIUM MU-SICUM iz Ljubljane, dirigent Uroš Lajovic, solisti: Jurij Reja - tenor, Črtomir šiškovič - violina, Miloš Mlejnik violončelo - 20. 12. 1978: MASSIMO GON - klavirski recital - 19.
1.	1979: KOMORNI ORKESTER RADIOTELEVIZIJE LJUBLJANA, dirigent Uroš Lajovic, solist Vojko Cesar - fagot — 9. 2. 1979: DUO PAHOR - SLAMA - 14. 3. 1979: Pevski zbor COL-LEGIUM MUSICUM iz Beograda, dirigent Darinka Matič —
29.	3. 1979: SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER, dirigent Anton Nanut, solista: Nora Jankovič - mezzosopran, Hubert Bergant - orgle - 18. 4. 1979: ZBOR IN ORKESTER GLASBENE
MATICE, dirigent Janko Ban
IZVEN ABONMAJA (vstopnice s popustom za abonente)
4 in 5. 11 1978 — Gostovanje baleta ljubljanske Opere
2.	in 3. 2. 1979 — Gostovanje solistov, zbora in orkestra ljub-
ljanske Opere
CENE ABONMAJEV
Parter redni	15.000 lir Balkon redni	10 000 lir
Parter znižani	12.000 lir Balkon znižar'	8.000 lir
Mladinski in invalidski — parter 8.000 lir Mladinski in invalidski — balkon 4.000 lir
Dvig abonmajev v pisarni Glasbene matice, Ulica R. Manna 29, tel. 418-605, od 9. do 12. ure.
Prejšnji petek smo pokopali v Boljuncu Doro Samec por. Sancin. Z njeno mnogo prezgodnjo smrtjo, saj ji je bilo komaj 57 let, je vaška skupnost izgubila eno svojih žensk -bork za svobodo in napredek. Pokojna Dora se je rodila v Dolini 23. januarja 1921 v kmečko - delavski zavedni in napredni družini. Po končani osnovni šoli se je izučila za šiviljo; ta poklic je delala več let tako v rojstni vasi kot v mestu pri tvrdki Beltrame. Leta 1944 je odpotovala v Rim k sestri, marca 1945 pa je odšla v Bari in se vključila v partizanske enote, od koder so jo poslali v Split in druge kraje Dalmacije. Dodelili so jo v prvo četo Cankarjeve brigade in maja 1945 je z jugoslovansko vojsko prišla v Trst, kjer je tudi zbolela za tifusom, in se zdravila v tržaški vojaški bolnišnici. Ko je okrevala, se je vmila v vojsko v Ljubljano, kjer je ostala do leta 1948, nakar se je dokončno vrnila v svojo rojstno Dolino. Po vrnitvi v domači kraj Dora ni mirovala; vedno je delala in se borila za napredek in boljšo bodočnost našega človeka. Vsa njena družina je med NOB mnogo delovala. Oče je bil v partizanih, brat Srečko pa je bil ujet v borbi in odposlan v Nemčijo, medtem ko sta sestri Roza in Andreina bili odpeljani tudi v Nemčijo. Za njeno požrtvovalno in neumorno delo za časa NOB je prejela odlikovanje za zaslugo naroda.
Nekai let po osvoboditvi se je poročila z Mariom Sancinom iz Boljun-ca in šele leta 1964 se je preselila v to vas, kjer je živela in delala za svojo novo družino. Imela je tri sinove. Leta 1968 se je sin Slavko z motorjem smrtno ponesrečil in od takrat Dora ni bila več vesela in živahna. Že prej je bolehala na srcu kot posledica težkega življenja v partizanih. Po smrti sina pa se ji je zdravje poslabšalo, tako da se je večkrat morala zdraviti v Ljubljani in v Trstu, na žalost pa vse zaman, kajti 5. t.m. je končalo za vedno biti njeno plemenito srce. Naj ii bo lahka domača zemlja, hudo prizadeti družini1 naše iskreno sožalje. (mm)
Likovniki iz Dobrove v soboto na Opčinah
V soboto, 21. oktobra, ob 20.30 bodo v Prosvetnem domu na Opčinah odprli razstavo likovnih samorastnikov iz Dobrove pri Ljubljani. Razstava, ki je odprta do 29. oktobra se uvršča v okvir kulturnega sodelovanja med openskim prosvetnim društvom «Tabor» in KUD «Dolomiti* iz Dobrove. Marsikdo se še spominja nastopa pevskega zbora in folklorne skupine iz Dobrove na letošnjem Kmečkem taboru. Sedaj gostujejo likovniki, prihodnje leto ra bo opensko društvo vrnilo obisk.
Svoja dela bodo razstavljali Lado Hudnik, Francka Volčič, Janez Korenčan, Milko Križman in Janez Slabe. Na otvoritveni slovesnosti bo nastopil tudi domači moški pevski zbor Tabor.
Zahvala
gropajske «klapc»
Gropajska «klapa», ki je preteklo soboto in nedeljo organizirala v Gro-padi izredno uspel domači praznik, «oktoberfest», kot so ga sami imenovali. se želi zahvaliti vsem. ki so pri tem sodelovali, predvsem seveda domačinom, ki so prijeli za vsako delo samo, da bi prireditev čimbolje uspela. Srnjaki, polenta, domače klobase z zeljem, vino in vse ostale dobrote so bile tako dobro pripravljene, da so se morah resnično potruditi, da so ugodili vsem gostom, ki so prišli za to priložnost v Gropa-do v res zelo velikem številu. Za hvaljujejo se tudi ansamblu Lojzeta Furlana, ki je poskrbel za ples in
dobro voljo, kot se seveda ob zaključku zahvaljujejo tudi vsem gostom, ki so izkoristib lepo vreme ter preživeli v domačem okolju, ob dobri jedači in pijači in v družbi gostoljubnih prirediteljev, res prijetno soboto in nedeljo.
Ivan Parovcl (Šuštarjev)
PD VESNA in ŠD MLADINA vabita vse vaščane na predavanje, ki bo v sredo, 18. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu na temo
POLOŽAJ SLOVENCEV V SEDANJEM POLITIČNEM TRENUTKU
Predaval bo dr. KAREL ŠIŠKOVIČ
Vabljeni!
SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT
priredi v petek, 20. oktobra 1978, s pričetkom ob 16. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu
INFORMATIVNI PRIKAZ RAZISKAV NA PODROČJU ŠOLSTVA
po «Posvetu o slovenskem šolstvu v Italiji*, septembra 1975.
VABLJENI!
Prejšnji teden smo v Borštu pospremili k zadnjemu počitku dva u-gledna in priljubljena domačina. Velika množica vaščanov, prijateljev in znancev je najprej pospremila na domače pokopališče Ivana Paro-vela. Pokojnik se je bil rodil 24. januarja 1919 v Zabrežcu. S trinajstim letom se je prišel učit čevljarstva v Boršt k Glavinovim. Kmalu se ga je do te obrti prijela velika ljubezen, k temu pa je seveda pripomogel tudi talent, ki ga je mladi Ivan kazal za čevljarstvo. Talent je tudi botroval, da se je Ivan Parovel še izpopolnjeval v svoji stroki v Trstu. Usoda je nanesla tako, da se
je leta 1936 vzel s hčerko mojstra Glavine, Antonijo.
V tistih hudih časih pa se je mnogokrat dogajalo, da so naši možje ostajali brez dela ali pa so delali vse drugo, manj kot tisto, za kar so se izučili. Tako je pokojni Parovel mnogo časa delal na železnici, ki je vozila čez Boršt na Kozino. Ta-i krat se je razbesnel vihar druge svetovne vojne. Osvoboditeljski duh | partizanske borbe je prevzel tudi Ivanovo srce in leto pa pol je prebil v vrstah Belokranjskega odreda. Videl in doživel je marsikakšno gro-| zodejstvo, ne nazadnje tisto, ko so „■	. „ I mu ustaši obesili dva najboljša pri-
j 1945 je bil odpuščen iz vojske in se je — po kratkem postanku doma — preselil v Ajdovščino, kjer je bil šef čevljarjev, ki so izdelovali škornje za vojsko. Pod njegovim vodstvom so se noč in dan izmenjavali trije delavci. Iz tistega obdobja se je točno spominjal pogreba narodnega heroja Janka Premrla-Vojka, «ko so bili slavoloki od Ajdovščine do Vipave*. Domotožje in družina pa so ga priklicali spet v rodni Boršt in ko se je po štirinajstih mesecih vrnil iz Ajdovščine, se je zaposlil kot cestar in v tem poklicu ostal do pokojnine, ki jo je zasluženo dosegel pred štirimi leti.
Življenjske neprilike, trpljenje in še žalost, ko mu je umrla žena Ton-ca, so načeli njegov nekdaj krepki in delu predani organizem. Ivan Parovel - Šuštarjev nas je zapustil 3. oktobra 1978. Strtim svojcem iskreno sožalje, njemu pa bodi lahka domača gruda, (ris)
fiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiniiiiimiiimiimiunuiiimmitiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiii
V torek so pokopali Emilijo Zobec vd. Kuret
žina delala in pomagala borcem za svobodo. Zbirala je oblačila in hrano za partizane. Ko je bil leta 1944 Pepi Grizančič hudo ranjen, so ga skrivaj pripeljali v Boljunec in je bila prav Mila tista, ki ga je negovala in mu pomagala, dokler ni o-kreval. Po osvoboditvi je ostala zvesta svojemu narodu ter je rada prisostvovala vsem našim prireditvam.
Naj ji bo lahka domača gruda, svojcem naše iskreno sožalje, (mm)
Nenadna smrt Antonia Cattonarja
Prejšnji ponedeljek je dobesedno sredi dela omahnil Antonio Cattonar, povojni voditelj šentjakobskih komunistov in zadnje čase tajnik sindikata upokojencev' CGtt.
Toni Cattonar je po rodu iz Rovinja, vendar je že po prvi svetovni vojni bil v Trstu, kjer se‘je pridružil socialističnemu in nato komunističnemu gibanju. Zaradi fašističnega preganjanja se je zatekel v ZDA, kjer je ostal 27 let, se oženil z Neli Amter, hčerko enega izmed ustanoviteljev KP ZDA in se aktivno vključil v ameriško delavsko gibanje. V ietih makartizma so ga izgnali iz ZDA, vendar je izbojeval še zadnjo bitko, da je lahko odDeljal s seboj v Trst ženo in hčerki.
V domačem mestu se je aktivno vključil v dejavnost KPI in CGIL, kjer so ga vsi cenili zaradi osebne dobrote in prizadevnosti. Zadnje svoje sile, že v visoki starosti, je posvetil sindikalni organizaciji upokojencev, Na zadnji poti ga je pospremilo ogromno prijateljev in tovarišev, katerim so govorniki prebrali sožalno brzojavko predsednika KPI Luigija Longa.
Svojcem pokojnika izražamo iskre no sožalje.
Veliko ljudi se je v torek, 3. t.m., popoldne zbralo pred župno cerkvijo v Boljuncu in čakalo, da pripeljejo truplo pokojne Emilije Zobec 'Vdove Kuret, ki je po kratki bolezni u-mrla v tržaški bolnišnici. Niso je pa pričakali le Boljunčani, temveč so bili med njimi tudi številni prebivalci drugih vasi in Trsta, kjer je bila pokojna Mila, kot so jo ljudje po domače imenovali, zelo znana in priljubljena. Svojci, prijatelji in znanci so ji v zadnji pozdrav poklonih mnogo cvetja, medtem ko ji je domači pevski zbor PD «Preše-ren» zapel ob odprtem grobu ža-lostinko.
Mila Zobec se je rodila 22. avgusta 1906 v delavsko-kmečki družini v Boljuncu. kjer je tudi dokončala osnovno šolo. Nato je začela pomagati pri domačem delu. Omožila se je z Josipom Kuretom iz Ricmanj, živela pa sta skupaj v Boljuncu, kjer sta se jima rodila tudi dva sinova in sicr • Gorazd in Ri-no. Vzgojila sta ju v zavedna in napredna ter poštena človeka. V narodnoosvobodilnem boju je vsa dru-
lm\ Pctaros (Polcev)
Dan pj pogrebu Ivana Parovela so spet zaklenkali zvonovi in naznanili^ da je odšel od nas Karel Peta-ros -.Polcev. Pokojni Karel se je tudi rodil v Borštu in sicer 29. januarja 1910. Že zmladega se je izučil za zidarja, delal pa je pri različnih podjetjih v mestu in tako pomagal družini, ki se je tolkla skozi življenja z malo kmetijo.
Še m'ad se je Karel Petaros vključil v domače prosvetno društvo Slovenec in bil med najaktivnejšimi člani, odlikoval pa se je tudi kot dober pevec. Marsikaj nevšečnega in tudi strašnega so domači prosve-tarji doživeh v času fašizma. Vendar so vztrajali — in Karel z njimi.
Leta 1932 je sklenil zakon z domačinko Marijo Marc. V času NOV je pokojnik deloval na terenu. Toda 10. januarja 1944 ni ušel niti on nemih usodi toliko drugih Borštanov. Ko so Nemci prečesavali vas, so ga zajeli in odpeljali v koronejske zapore, od tam pa v Humin, kjer je moral delati za nemško fronto. Vklenjen v neizprosni nemški jarem je dočakal svobodo, po koncu vojne je prišel peš iz Humina domov. Partizanskega boja se ni mogel udeležiti
zaradi bolehavosti, je pa vestno ii» požrtvovalno opravljal naloge doma, saj je tudi zaledje zahtevalo bistrih in odločnih ljudi. Po vojni je bil Karel Petaros spet zaposlen kot zidar pri podjetju Levi. Doma pa je vzdrževal malo kmetijo, zato da je bilo pri hiši vedno kaj pristnega in domačega. Spet se je vključil v prosvetno društvo, v zbor in z navdušenjem pel in sodeloval, kjerkoli in kadarkoli je le mogel. Toda pred sedmimi leti ga je začel pestiti hud artritis, zaradi česar se je moral zdraviti tudi v Benetkah. Neodpustljiva, zahrbtna bolezen pa ga je dokončno spravila na kolena; 6. oktobra 1978 se je Karel Petaros poslovil od trpljenja pa tudi od življenja, ki ga je do zadnjega trenutka skušalo z bolečino. Za njim je v domači hiši nastala nezapolnljiva praznina. Prizadetim svojcem gre iskreno sožalje, Karlu Petarosu pa miren počitek v domači zemlji, (ris)
80 let življenja Kristine Milkovič vd. Križmančič
Te dni je v krogu svojih dragih praznovala 80-letnico rojstva Kristina Milkovič vd. Križmančič. Med prebivalci Gropade in drugih okoliških vasi je tako dobro znana in cenjena, da bi bilo težko povedati nekaj, kar o njej že ne vedo in za kar jo imajo radi in spoštujejo.
Naša slavljenka se je rodilr 13. oktobra 1898 v Gropadi kot hči domačega gostilničarja. Gostilna, v kateri je potem dolga leta tudi pridno delala in pomagala, je prav letos slavila 80-letnico svojega obstoja. V družini je bilo šest otrok in tako dela in skrbi ni manjkalo. Poročila se je leta 1922 z domačinom Karlom Križmančičem in mu rodila tri o-troke. Hčerka Zora živi z družino v Izoli, sin Milko je v Gropadi, enega, komaj 12-letnega, pa je izgubila v težki nesreči in to komaj osem dni pred zaključkom vojne. Kot je bila sama vzgojena v slovenskem in naprednem duhu, tako je vzgojila tudi svoje otroke in je z vso družino sodelovala tudi v narodnoosvobo-dilnem boju. Sin Milko je bil v partizanih, od tam pa so ga poslah kot pilota v Sovjetsko zvezo. Po vojni se je vrnil v domačo vas, kjer živi s svojo družino in materjo.
Kristina Križmančič je od nekdaj rada sodelovala v vaškem prosvetnem življenju in rada je tudi čitala. Tako je tudi od začetka zvesta či-tatel.jica našega dnevnika. Zato se številnim čestitkam, ki ji v teh dneh iz vsega srca izrekajo njeni dragi, pa tudi številni prijatelji in znanci, z veseljem in zadovoljstvom pridružujemo v imenu našega uredništva tudi mi. še na zdrava leta, draga slavljenka Kristina! (ni)
Razstave
V domu družbenih organizacij v
[lirski Bistrici je odprl razstavo svojih del naš tržaški slikar prof. Avgust Černigoj.
			
..."um,,,..............................................iiiiiiiiiiiiwiiiiiiiiiiiiiiin““,“*iiiiminin'"""""luii(i(i*ii"»i"iihi'»iiniiiiiiiiiiiiiiii>nu...........................■■■■■■■
Danes, NEDELJA, 15. oktobra
-	TEREZIJA
17216 Vz'de °D *n zat006 °b na' ~ Dolžina dneva 11.00 — Lu-j vzide ob 17.09 in zatone ob 5.09
lAri* PONF.nFl.JFK l(i. oktobra
Včeraj - danes
PONEDELJEK, 16.
JADVIGA
Vr
l(jCn’® včeraj: najvišja temperatura 13	.1Otaje, najnižja 15 stopinj, ob
nijj Ur' 21,6 stopinje, zračni tlak 1022,6 "ebo Ia^° Pada, vlaga 47-odstotna. Vzhori ^asn0, veter vzhodnik severo-n0 , k 12 km na uro, morje mir-teniperatura morja 18,4 stopinje
®°JSTVA. SMRTI IN POROKE
rojjV 14. oktobra 1978 se je v Trstu u° 8 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
£ RODIL1 SO SE: Davide Asselti, rjc.c® Tamaro, Micaela Stibiel, E-tl°ra Bjbj81, Mudreh1 Norbedo, Eleo
2ai
cehi.
iler, Luigi Cicerale, Alberto
ji MRLI SO: 48 letna Anna Bonin Wp Hu,iclb 36-letna Valeria Bu-ric Persi, 81-letni Filippo Pe 'etni Giuseppe	Devetta,	80-
spnta	o	a''a Baskar,	79-letna	As-
lo	i	cconi, 23-letni	Luciano	Mil-
Ludnl	ii	n' Mario Furlan, 81-letna
nula Volarič vd, Marincih.
OKLICI: uradnik Claudio Bignoli-ni in uradnica Claudia Cucignatto, šolnik Enrico Macario in gospodinja Cecilia Maurantonio, pek Luigi Na-
polano in gospodinja Angela Ibba, trgovec Sergio Caretta in kemijski tehnik Marinella Pop, delavec Giu-liano Casagrande Albano in gospodinja Anna Schillaci. uradnik Gio-vanni Sossi in univerzitetna študentka Teodora Meulia, uradnik Cian-franco Depinguente in univerzitetna asistentka Romana Pacia, upokojenec Narciso Pizzioli in upokojenka Libera Da Pozzo, tiskarski vajenec Ivano Albarelli in šivilja Carmela Greco.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 du 20.30)
Ul. Giulia 14.; Ul. S. Giusto 1: Ul. Felluga 46: Ul. Mascagni 2.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43; Ul. Tor S. Piero 2.
nočna SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43; Ul. Tor S. Piero 2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM m ENHAS od 22. do 7. ure: telef št. 732-627.
V predprazničnih m prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma od 7. ure dneva pa prazni ku. To velja va zavarovance INAM INADEL, ENPAS Dnevni imziv na telefonski .številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tei 226 165; Opčine: tel 211001. Prosek: tel 225 141. Božje poljt Zgonik: tel 225 596; Nabrežina, tel 200121: Se sljan: tel, 209 197; Zavije; tel. 213-137. Milje: tel. 271 124
LOTERIJA
BARI	15	64	36	30	58
CAGLIARI	90	24	22	87	68
FIRENCE	17	77	26	45	42
GENOVA	17	37	90	68	26
MILAN	81	58	74	35	4
NEAPELJ	87	12	81	52	36
PALERMO	49	40	24	87	4
RIM	59	64	50	30	4
TURIN	29	75	86	55	12
BENETKE	90	85	89	21	1
ENALOTTO					
121 122	X X 1			2 1 2	
KVOTE: 12 točk — 92.200.000; 11 točk - 437.600; 10 točk - 38.800 lir.
ZA NAGRADO ALBINA BUBNIČA Ob L obletnici smrti svakinje Marije Rauber daruje Breda z družino 10.000 lir.
ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE
V	spomin na Dorotejo Samec por. Sancin darujeta Roža in Pepi Božič 5.000 lir.
ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB V BORŠTU Namesto cvetja na grob Karla Pe-tarosa daruje Milka Žerjal 5.C00 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB V KRIŽU Celestin Sedmak iz Ormoža (Jugoslavije) daruje 15.000 starih din. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB NA PROSEKU Ob obletnici smrti matere Josipi ne Husu darujeta Slavica in Renzo Connestabo 20.000 lir.
ZA UREDITEV OKOLJA SPOMENIKOV V DOLINI
V	spomin na sina Josipa daruje Marija_, Barut 10.000 lir.
V	trajen spomin pek matere Marije daruje sin Angel Furlan 10.000 lir, Stano Strani 10.000. Ivan Slavec 10.000. Karel Slavec 10.000, Lucija Žerjal 5.000. Josip Jercog 10.000 in NN 10.000 lir.
ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB V BAZOVICI
V	spomin na drago sestrično Fani Adam vd. Svetlič darujeta Štefanija in Olga Adam 10.000 lir.
V	spomin na pok. strica Josipa Čuperle darujejo Stana, Sander, I-vanka in Mara 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE ŠOLE V ROJANU PO BAZOVIŠKIH ŽRTVAH
Marijina družba - Rojan 50.000 ter bivši učenci Marjan Andolčič, I-van Tavčar in Anica Tavčar 15.000 lir.
V	počastitev spomina pok. Eme Štoka daruje cerkveni pevski zbor 100.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSN. ŠOLE NA OPČINAH PO FRANCETU BEVKU Adrijana Benčina 10.000, Central-sped 20.000, družina Vidali (Bani) 20
Darovi in prispevki
tisoč, Felice Ostrouška 10.000 NN
30.000	in NN 5.000 lir.
ZA KULTURNI DOM —
PROSEK - KONTOVEL
V	počastitev spomina pok. Ivane Majowsky darujejo Ivanka Ukmar (Portorož) 250 N-din, Anica in Lu-čano Bukavec 5.090 lir ter Palmira in Steljo Kermac 5.000 lir.
Ob obletnici smrti drage mame Jo-sipine Husu daruje hči Slava Connestabo 10.000 lir.
ZA MLADINSKI KROŽEK PROSEK - KONTOVEL Ob ustanovitvi mladinskega krož ka daruje: Danilo Žužič 1.000, Šte-fi Pertot 1.000, Andrej Kapun 1.000. Sergij Husu 1.000, Pepi Ferfolja 5 tisoč, Srečko Sedmak 2.000, Henrik Lisjak 1.000, Mih 1.000, Livio Trampuž 2.000, AlJjz Kapun 5.000, Vojko 1.030, Edi Starc 2.0G0, Bruno Rupel
5.000,	Drago Danieli 1.CC0, Ivan Ban
2.000,	Edi Bukavec 1.000. Marjo Čer-njava 3.000, Katja Danieli 2.000, Danilo 1.000, Bruno Pertot 3.000, Vojko Bukavec 2.000, Vekoslav Rupel 2.000 in Drago Milič 1.000 lir.
Ob 3. obletnici smrti Gigita Štoke daruje sestra Nada Kemperle
10.000	lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE
V	spomin na strica Pepija Žerjala darujeta Aldo in Loredana Maver 10.000 lir.
V	spomin na dragega Silvana Pet-tiressa darujeta Mario in Marija Škerl 10.090 lir.
V	spomin na Fani Adam vd. Svetlič darujejo bivše delovne kolegice
12.000	lir.
V	spomin na pok. očeta Jožefa Kocjančiča daruje sin Andrej Kocjančič 10.000 lir.
Ob rojstvu sina Petra darujeta Walter in Darka Milkovič 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ivana Puriča daruje Lojzka (Kontovel) -2 tisoč lir.
Marija in Ivan Križmančič (Trebče) 1.000, Karla (Opčine) 10.000, N N 20.000, NN 20.000 in NN 6.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ivana Parovela in Karla Petarosa daruje družina Mihael Glavina 10.000 lir.
V	spomin na Ivana Parovela in Karla Petarosa daruje Slava Marc (Boršt l/a) 20.000 hr.
Namesto cvetja ha grob Ivana Parovela in Karla Petarosa darujeta Zoja in Bruno Jankovič 10.000 lir.
V	počastitev spomina Pepija Žerjala, Ivana Parovela in Karla Petarosa darujeta Mario in Marija Petaros 10.000 lir. V isti namen darujeta Stojan in Fiorella 5.000 lir.
Ob 3. obletnici smrti Justa Kal-ca in ob 26. obletnici smrti Pieri-ne Kalc daruje družina Kalc iz Gropade 10.000 lir.
* * *
Namesto cvetja na grob Ivana Parovela daruje Anica Čurman 20 tisoč lir za popravilo svečnikov bor-štanske cerkve.
Namesto cvetja na grob Ivana Parovela daruje Slavica Maver 5.000 za popravilo svečnikov in 10.000 lir za cerkveni pevski zbor iz Boršta.
V	spomin na dragega tovariša Silvana Pettirossa daruje družina Kobal 10.000 lir za društvo P. Tomažič.
V	spomin na dragega Silvana daruje družina Pellegrini 10.000 hr za Dijaški dom v Trstu.
V	spomin na pok. Karla Petarosa darujeta Majda in Zofka Čemeka 6.000 hr za PD Slovenec.
Foto Egon (Ul. Oriani 2) daruje dva albuma shk o poimenovanju za osnovno šolo Pinko Tomažič v Trebčah.
Za kriško glasilo Skdanc darujejo Vida Gerlanc - Menucci 5.000, družina Candotti 3.000 in Marta Štefančič 5.000 lir.
Ob 10. obletnici smrti Ivane Sedmak in ob 7. obletnici smrti Zofije Daneu daruje sestra Dora 10 tisoč hr za Skdanc.
Ob 2. obletnici smrti drage mame Pepce daruje hči Milka 10.000 Ur za PD Slovenec.
V	spomin na Dorotejo Samec por. Sancin darujejo mož in sinova ter sestri Roža in Solza 5.000 za PD F. Prešeren. 5.000 za pevski zbor V. Vodnik in 5.000 lir za ŠD Breg.
Ob prvi obletnici smrti drage sestre Marije Rauber darujeta sestri Zora in Ivanka Rauber 20.000 hr za SPD Tabor.
Namesto cvetja na grob Pepija Žerjala daruje družina Mauri (Boršt 149) 5.000 hr za ŠD Breg.
Ob smrti drage mame Primoža in Zorana darujejo prijatelji iz Bo-ljunca 50.000 lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Ivane Ma-jowsky darujeta Dorka in Guerino Husu 10.000 hr za ŠD Primorje.
Ob 4. obletnici smrti moža in očeta Josipa Čuperle darujeta žena Pepca in hčerka Nada z družino 10.000 lir za ŠK Kras. V isti namen daruje sestrična Kristina z družino 5.000 lir.
Ob 3. obletnici smrti Justa Kalca in ob 26. obletnici smrti Pierine Kalc daruje družina Kalc s Kati-nare 10.000 lir za Glasbeno matico.
Za godbeno društvo iz Nabrežine darujejo Stanko Pertot 14.000, Vojko Pertot 5.000 in Guido Švara 4 tisoč lir.
V	spomin na Dorotejo Samec por. Sancin daruje svak Aureho Kariš
10.000	lir za PD Rovte - Kolonko-vec. V isti namen darujeta Jolanda in Lučano Gustinčič 5.000 hr za PD Rovte - Kolonkovec.
V	počastitev spomina drage tovarišice Dore Samec por. Sancin, borke in aktivistke NOB, darujejo Alma, Marica in Grozdana 15.000 lir za UD F. Prešeren.
Ob 3. obletnici smrti drage žene in matere Wande Uhan se je spominjajo mož in sinova ter darujejo
5.000	za Dijaško matico, 10.000 za ŠD Polet in 5.000 hr za SPD Tabor z Opčin.
V	spomin na Emo Puntar daruje Mili 20.000 hr za ŠD Kontovel.
V	spomin na Pepija Žerjala daruje družina Godina 5.00!) hr za ŠD Adria. V isti namen daruje družina Kovačič 5.000 lir za ŠD Adria.
GORIŠKI DNEVNIK
15. oktobra 1978
IZ UVODNE MISLI PROGRAMSKE IZJAVE PREDSEDNIKA GORIŠKE POKRAJINE
Skupna prizadevanja za splošni napredek ob spoštovanju ustave in idealov odporništva
Zaradi izjemnega gospodarskega in družbenega položaja nujna enotnost vseh demokratičnih sil - Posegi v podporo gospodarstvu in na področju mentalne higiene
Dejavnost novega pokrajinskega odbora se začenja v izredno težavnem trenutku, tako na gospodarskem kakor tudi na družbenem področju. Živimo v neobičajno težkih okoliščinah, ki terjajo široko sporazumevanje vseh političnih strank in skupin, ki se sklicujejo na demokratično u-reditev in ustavo, je dejal na uvodu programske izjave, predsednik goriške pokrajine, profesor Silvano Pagura. Zato smo pri sestavljanju odbora tudi iskali najširše možno sodelovanje. Prav zvestoba republiški ustavi in zvestoba idealom odporništva, bosta vodilo pri našem bodočem delovanju. Pagura je nato o-menil, kako ob spoštovanju omenje nih osnovnih načel ni mogoče po zabiti na pomembno obletnico teh dni — 35-letnico goriške fronte, organizirane oborožene vstaje proti na-cifašizmu, pri kateri so sodelovali tako Italijani, kot Slovenci iz vseh krajev pokrajine. Potem ko je obrazložil porazdelitev posameznih resorjev v enobarvnem pokrajinskem odboru, ki ga sestavljajo predstavniki KD, se je Pagura dotaknil nekaterih načelnih političnih vprašanj. Tako je poudaril nujnost ohranjevanja in u-trditve deželne enotnosti, kot odgovor razbijaškim in separatističnim težnjam določenih političnih skupin v deželi.
Pri obravnavi posameznih podro čij, ki so v pristojnosti pokrajinske uprave, se je profesor Pagura obširno zadržal pri vprašanjih gospodar ske obnove ter pri tem omenil mož nosti, ki jih odpira osimski' spora zum, «ki ga v celoti in z odgovornostjo sprejemamo*.
Poleg pozornosti za izboljšanje po-jožaja v velikih podjetjih kovinarske in tekstilne stroke, kar bo mogoče napraviti le s sodelovanjem na vsedržavni ravni, bo treba veliko naporov vlomiti za obnovo male in srednje industrije ter obrtništva, ki so nepogrešljiv člen sodobno urejenega in funkcionalnega gospodarstva.
Pagura je nato omenil vrsto posegov za izboljšanje cestnih in železniških povezav, posebej pa je poudaril, da zaradi preosnove na gospodarskem področju in zaradi urbanističnega načrtovanja ne bo smelo trpeti kmetijstvo. Skratka odločiti se je treba za usklajeno prostorsko politiko, kjer ena dejavnost ne bi smela nepopravljivo oškodovati drugih dejavnosti.
Na področju zdravstva in socialnega varstva, predvsem pa, na področju mentalne higiene, si bo pokrajinska uprava prizadevala za nemoteno nadaljevanje oskrbe duševno prizadetih oseb, ob istočasnem uvajanju drugačnih pristopov. Predvsem velja omeniti, da bo zdravstvena služba še vedno urejena v pokrajinskem merilu, vendar bo prišlo do široke decentralizacije z ustanovitvijo manjših socialnih centrov. Predvidena je sklenitev pogodbe o sodelovanju z goriško splošno bolnišnico ter z nekaterimi zdravstvenimi ustanovami v pokrajini. Pri preosno-vi psihiatričnega varstva naj bi u-poštevali predloge in stališča osebja bivše psihiatrične bolnišnice.
To je v glavnih potezah okvirni program delovanja enobarvnega pokrajinskega odbora, ki uživa podporo krščanskih demokratov, komunistov, socialistov, socialdemokratov in republikancev, v kratkem pa naj bi k večini pristopila še Slovenska skupnost. Razprava na prihodnji se ji pa bo pokazala, kako trdna je programska večina.
zarolli, Faiti, Cordaioli. Prav tako je na ogled načrt splošne variante za vse območje občine z novimi zazidalnimi možnostmi in z novim pravilnikom.
Dokumentacija je na ogled vsakomur. Kdor želi vložiti priziv mora za točke, ki zanimajo gradnjo ljudskih hiš, to napraviti najkasneje do 30. oktobra, za splošno revizijo do 19. novembra. Prizive sprejemajo na protokolarnem uradu občine.
Jutri seja občinskega sveta
Ponovna seja občinskega sveta v Gorici bo jutri zvečer. Na dnevnem redu so točke, ki jih niso utegnili odobriti na prejšnji seji ter vrsta drugih točk upravnega značaja.
Porazdeljene funkcije v odboru SPZ za Goriško
Poročali smo že, da je bila pred dnevi seja goriškega dela glavnega odbora Slovenske prosvetne zveze, ki ji je sledil posvet goriških društev včlanjenih v to zvezo. Sredi tega tedna pa je bila v Trstu seja celotnega glavnega odbora SPZ, na njej so izvolili organe zveze. Za predsednika je ponovno prof. Klavdij Palčič.
Kar se goriškega dela SPZ tiče je bil za podpredsednika izvoljen prof. Milko Rener, za tajnika Marko Waltritsch. Funkcije so bile med odborniki takole porazdeljene: Marko Marinčič in Diego Marvin, podtajnika in referenta za stike z mladi-
no; Zdenko Vogrič, referent za fotografsko in filmsko dejavnost; Danilo Nanut, gospodar; Rudi Pavšič, referent za stike z društvi in za predavanja; Adrijana Bukovec, referent za knjižničarstvo; Zdravko Petejan in Ivan Klanjšček, referenta za glasbo.
Novi odbor bo navezal tesne stike z vsemi društvi, vsak mesec bodo posveti med odborom in predsedniki društev.
PO GROŽNJI S 70 ODPUSTI
Nejasna perspektiva razvoja tekstilne tovarne v Sovodnjah
Prizadeto bi bilo domače prebivalstvo - Morda ugodne perspektive za podgorsko predilnico
Bo lastnik sovodenjske predilnice «Manifattura Goriziana* zares čez petnajst dni, to je do konca oktobra, odpustil iz službe 70 delavcev in de lavk? Vest, ki smo jo včeraj objavili je vzbudila med vsemi približno 350 zaposlenimi v tej tovarni in tudi na področju Sovodenj in štandreža, kjer je doma veliko število ljudi, ki dela v tej tovarni, upravičeno zaskrblje nost .
Strah pred prihodnostjo je bil vi
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
ORGANIZIRA SEZONO V GORICI SKUPAJ S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
ABONMA V GORICI
ZA SEZONO 1978/79 Cene abonmajev za sedem predstav
L sedeži H. sedeži Mladina
12.500 lir (-arte:- In balkon) 10.000 lir (parter in balkon) 7.000 lir
Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača 7.000 lir.
VPISOVANJE ABONENTOV DO 17. OKTOBRA NA SEDEŽU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE, UL. MALTA 2, TEL. 24-95 TER V KATOLIŠKEM DOMU, DREVORED XX. SEPTEMBRA 85, TEL. 81-120.
ABONMAJI SE VPISUJEJO TUDI NA SEDEŽIH PROSVETNIH DRUŠTEV.
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiin
VSAK DAN POLNO JUGOSLOVANOV V NAŠEM MESTU
Gorica postaja za jugoslovanske kupce iz meseca v mesec bolj privlačna
Po podatkih obmejne policije je prišlo na dan v Gorico 15.000 Jugoslovanov - Ko ho razširjeno obmejno področje ho na prehodu pri Rdeči hiši več možnosti za prestop vozil Pobuda za enotno in boljšo menjavo jugoslovanskega dinarja
gori
Tudi včeraj je bila Gorica 'potna jugoslovanskih turistov, ki so izkoristili prosto soboto, da so prišli v naše mesto tako na izlet kot po razne nakupe. Naval Jugoslovanov je postal že nekaj običajnega ob sobotah, ulice strogega mestnega središča so polne vozil z jugoslovansko registracijo. Zaradi večjega prometa se prebivalci obmejnega pasu poslužujejo skoro izključno stranskih prehodov, skozi katere je moč iti s prepustnicami. Ko bo stopil v veljavo obnovljeni videm ski sporazum o obmejnem prometu, na podlagi katerega bo razširjeno obmejno področje in bo torej več ljudi dobilo prepustnice, bo sicer promet na stranskih prehodih večji, bo pa zato možen večji prehod drugih ljudi na mednarodnem prehodu prve kategorije pri Rdeči hiši - Rož ni dolini.
Goriški trgovci so seveda zadovoljni, saj se je v zadnjih mesecih število jugoslovanskih turistov in kupcev zelo povečalo. To je treba pripisati položaju v sosednem Trstu, kjer fašistična pobalini režejo gume in mažejo jugoslovanske avtomobile ter tudi drugačnemu vzdu šju, ki je zavladalo v Trstu po a-firmaciji Liste za Trst in povečani dozi šovinizma in antijugoslovan-
Na ogled dokumentacija o regulacijskem načrtu
V uradu za urbanistiko na „________________
Skem županstvu so na ogled vsem, ki jih to zanima, že nekaj dni, vsi načrti in elaborati v zvezi s splošno varianto regulacijskega načrta za goriško občino. Gre za načrt zmanjšanja zemljišč, ki so bila svoj čas namenjena za ljudske gradnje (zakon štev. 167) v Štandrežu, Loč-niku in Ul. IH armata, za načrt zasege novih zemljišč za gradnjo ljudskih hiš v ulicah Ascoli, Baiamonti,
Rabatu, Palladio, del Prato, Ri-stori, Attems (Podgora), Lungo I-sonzo Argentina, Manzano, Čampi (sirotišče), Pevma, Korzo Italia, U-lice Torriani, Brigata Pavia, Gar-
•MttitiiitMmiHtiimifiiiiiHiiiiiimuiiiiiiiiriiiintiiiimiiuiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiifiifMiiiiiiiiiii
Prosvetno društvo HRAST iz DOBERDOBA
vabi drevi ob 19. uri v Mladinski dom v Doberdob, na predsUvo dveh Lušičevih komedij
ANALFABET in GUMB
Komediji bodo uprizorili člani dramskega odsiku prosvetnega društva Štandrež .
Pismo uredništvu
Tovariš urednik
že dolgo časa se govori o postavitvi spomenika zaposlenim v tr-iiški ladjedelnici, ki so padli v narodnoosvobodilni borbi; pobuda je vse hvale vredna in bo predstavljala izredno važen moment, če bo izvedena v duhu vrednot odporništva. Po naključju sem izvedel, da bo na spomeniku napis, ki bo sicer pravilno imenoval »Italijane in Slovence padle v NOB*, napisan samo v italijanskem jeziku. Izražam svojo in tudi željo mnogih slovenskih tovarišev, da bi to, ki je za naše pojme nezaslišano napačno, če ne celo diskriminatorsko, ne odgovarjalo resnici.
Ne glede na število enih ali drugih padlih, ki so imeli svoj domicil v Tržiču ali v Kostanjevici, v Ronkah ali Doberdobu, vsi so žrtvovali svoja življenja za isti ideal svobode in enakopravnosti; to jih združuje na pokopališčih, v gozdovih ali kjerkoli se nahajajo njihovi skromni ostanki. Zakaj ne bi bila ta •-
nakopravnost odražena tudi na tem spomeniku? Ta dvojezična praksa se uvaja v pristno slovenskih vaseh, čeprav gre v tem primeru za padle izključno slovenske narodnosti.
Zato bo orav da pristojni protifašistični odbor zadevo še enkrat temeljito preuči skupno z ladjedelniš-kim svetom in z zaposlenimi delavci med katerimi je veliko število Slovencev. Brez dvoma bo ta odbor prišel do edinega pravilnega zaključke, da je dvojezični napis na tem spomeniku želja demokratičnega prebivalstva, v duhu načel za katera so se tržiški ladjedelniški delavci borili in padli, v duhu sodobnih načel osimskega sporazuma. To je tembplj potrebno v trenutku, ko se neofašistična drhal spet zaganja na obeležja, ki spominjajo na padle slovenske in italijanske partizane in še posebej na vse kar je slovenskega.
KAROL ČERNIČ tajnik doberdobske sekcije VZPI - ANPI
stva. V Gorici vsega tega ni, tu je vse prebivalstvo prepričano v nujnost politike sodelovanja in prijateljstva s Slovenijo. Poleg tega pa so goriški trgovci znani po svoji resnosti in po kvaliteti blaga, ki ga je moč najti v naših trgovinah. Tudi parkirnih prostorov za avtomobile je dovolj in če jih ne dobiš v strogem centru, le nekaj metrov stran od trgovine, je moč vozilo parkirati v stranskih ulicah, ki so le sto, dvesto metrov od središča.
Po podatkih obmejne policije je bil promet v letošnjem septembru sicer nekoliko manjši od onega, zabeleženega v avgustu, precej višji pa od onega, ki so ga zabeležili pred letom dni. Prehodov v obe smeri je bilo skoro milijon in pol. število italijanskih in tujih državljanov. ki gredo preko meje tako s potnimi listi kot s prepustnicami, je približno enako, jasno pa je, da med tujimi državljani, ki gredo preko meje, prednjačijo Jugoslovani. Le v juliju in v avgustu je bilo znatno število turistov drugih narodnosti, v septembru pa pokrijejo Jugoslovani skoro v celoti kvoto tujih turistov. V septembru je prišel v Gorico 139.701 tujec s potnim listom in 172.383 z obmejno prepustnico. Nad 300.000 tujih državljanov torej (v številu obojestranskih prehodov se to število seveda podvoji). Ker Jugoslovani ne prihaja,jo v mesto ob nedeljah in ponedeljkih, ko so trgovine zaprte, lahko ugotovimo, da pride vsak delovni dan, ko so trgovine odprte, v Gorico poprečno 15.000 Jugoslovanov.
V zvezi z obiskom jugoslovanskih odjemalcev je treba omeniti tudi vprašanje menjave dinar - lira. Po ugodni menjavi pred poletnimi počitnicami se je, vrednost lire nekoliko okrepila, goriške banke plačujejo v teh dneh dinarje po 38. To je enako kot v večii i trgovin, v nekaterih večjih pa izkoriščajo jugoslovanske kupce z manjvredno menjavo. Na zvezi trgovcev pa hočejo spet vpeljati že pred leti uspelo akcijo enotne menjave dinarjev in to tudi z nekoliko višjo kvotacijo. Govor je, da bi dinar menjali po 39 ali celo po 40. To bi še bolj pritegnilo jugoslovanske kupce in i-stočasno dalo večje jamstvo za resen odnos med kupcem in trgovcem. Na goriški zvezi trgovcev bo sestanek o tem vprašanju sredi prihodnjega tedna.
Vabilo staršem otrok vrtca v Štandrežu
Verjetno se j? zadeva druge sekcije slovenskega otroškega vrtca v Štcndrežu premaknila z mrtve točke. Občinska uprava je namreč pripravila vse potrebno za začasno adaptacijo notranjih prostorov nove stavbe otroškega vrtca, šolski skrbnik je obljubil učno moč brž ko bodo prostori nared. S tem v zvezi je predsednik štandreške konzulte Wal-ter Reščič imel včeraj pogovore z goriškim županom in * didaktičnim ravnateljem za slovenske šole. Da
den že prejšnji teden, ko je lastnik dal v dopolnilno blagajno do prvih januarskih dni, praktično za tri mesece, 65 delavk. Dohodek dopolnilne blagajne je sicer jotov, je pa manjši in ni gotovosti za bodočnost. V tem primeru je bila bojazen zelo upravičena, kot je razvidno iz drugega sklepa.
Kako je sploh do tega prišlo? Na sestanku na goriški zvezi industrij-cev v petek opoldr.e je razprava tekla tako o delavcih v dopolnilni blagajni kot o predlogu lastnika tovarne, da zgradi v njej še dodatni obrat, predilnico, v kateri bi našlo zaposlitev, čez dve leti, nadaljnjih 30 delavcev. Investicija v ta obrat naj bi znašala približno dve milijardi in baje je dežela že obljubila denar tovarnarju. Z novim obratom bi bolje uspevali ledi drugi oddelki tovarne. S svoje strani pa so sindikati, ki niso nasprotovali tej novi investiciji, zelo zaskrbljeni s položajem 65 delavcev v dopolnilni blagajni za tri mesece. Zahtevali so njih rotacijo in ob koncu meseca anticipacijo prejemkov; te naj bi izplačalo podjetje, kajti zavod INPS jih izplačuje s precejšnjo zamudo.
Na petkovem sestanku pa je med diskusijo prišlo do prekinitve razgovorov, zastopniki tovarne so se od daljili in kasneje izročili sindikalistom pismo, da pričenjajo z odpustnim postopkom i.i da bo Cj konca oktobra odpuščenih 70 delavcev.
Vest je torej alarmantna. Delavci so še isti petek popoldne dobili pismo podjetja, v katerem to skuša zvaliti krivdo za prekinitev pogajanj na sindikate, češ da niso bili dovzetni za predloge podjetja v trenutku krize. Nekateri zaposleni v tovarni so nam povedali, da so v tem tednu, ko ni bilo na delu 65 ljudi, morali proizvajati iste količine blaga, kar pomeni, da morajo delati več kot doslej.
Jutri bo sindikat tekstilcev sklical v tovarni sestanke delavstva, da bi r?- ravljali o teh hudih perspektivah.
V	drugi goriški tekstilni tovarni, t j. v podgorski predilnici, se niso še stvari premaknile z mrtve točke, čeprav so neki znaki, k, kažejo na morebitno izboljšanj-'. Sedaj je v tovarni zaposlenih 720 ljudi, ni pa še znano, če bodo spoštovali konec oktobra sporazum, ki oredvideva, da bi takrat bilo na delu že 1.050 delav-
Na vrhu družbe Bustere je iremikov je bil imenovan tudi komercinlnj., direktor za podgorsko predilnico, ,v„ t.m naj bi bili tudi premiki v lastništvu družbe. Ta teden se je komisija deželnega sveta sestala najprej s sindikalisti, zatem še z zastopni’ i družbe. Pričakujejo skupni sestanek vseh zainteresiranih in morda bo prišlo do njega kmalu.
V Sovodnjah dobilo delovanj« mladincev novega poleta
Že pred mnogimi leti se je mladinska dejavnost v Sovodnjah zelo okrnila. Mladinci so namreč opustili kulturno politično delovanje in to se je v izrecno slovenski vasi, kot so Sovodnje, zelo občutilo. Po vseh vaških organizacijah so primanjkovali in še danes primanjku-.ejo kadri mladih, ki bi bili zmožni prijeti vajeti v roke in voditi neko društvo. Krivdo lahko pripisujemo raznim faktorjem, od apatije mladih, pa do slabe angažiranosti vaških organizacij, da bi te pritegnile v svoje kroge.
Toda situacija ni prav tako tragična, kakor je ' 'deti iz zgornjega opisa. Mladinci smo se namreč pred letom dni začeli zbi-
odkritje doprsnega kipa Stu^0^^ S* *
delovalo precejšnje število mladih. Ko smo opazili tako množično udeležbo, smo sklenili, da bomo tudi v Sovodnjah ustanovili Mladinski odsek kot po drugih vaseh. Odsek naj bi združeval mlade in jih pripravljal za bodoče delovanje v vaških organizacij. Seveda bi se odsek ne ustavil le pri tem. Delovanje bi se moralo razviti tudi v kulturno in politično osveščanje mladine predvsem, kar se tiče pro blematike zamejskih Slovencev.
V	torek, 17. t.m., ob 20.30 bomo imeli v sovodenjskem Kulturnem domu prvi občni zbor mladinskega
bi starši imeli jasno sliko o adaptaciji notranjih prostorov vrtca, vabi predsednik konzulte Reščič jutri ob 20. uri v vrtec vse starše otrok, ki obiskujejo prvo sekcijo in tudi tiste, ki so vpisani v bodočo drugo sekcijo, na ogled adaptacijskih del.
Kmalu metan v štandreške hiše
Po dvomesečnem premoru so v teh dneh delavci mestnega podjetja spet pričeli z deli za namestitev me-tanovodske napeljave v štandreške hiše. Dela so prekinili letos poleti po nesreči na delu, ki je terjala smrt dveh delavcev tega podjetja. Številni Štandrežci, ki so že spomladi plačali zahtevane vsote za povezavo na metanovodsko omrežje, so menili, da se ne bodo v tej zimi posluževali metana za kurjavo. Na mestnem podjetju upajo, da bodo dela končana v nekaj tednih v vseh hišah tistih, ki so zahtevali povezavo na metanovodsko omrežje.
Tudi v Podgori bodo imeli že to zimo metan v vseh hišah. Enako tudi v Ločniku.
Danes v Novi Gorici
pesnika Alojza Gradnika
Danes ob 10. uri bo tudi pesnik Alojz Gradnik v Erjavčevem drevoredu v Novi Gorici dobil mesto, ki mu pripada med zaslužnimi slovenskimi možmi Goriške. Klub starih goriških študentov mu bo odkril doprsni kip na tako imenovani Aleji velikih mož, kjer so že kipi Frana Erjavca, Simona Gregoi.-.-a, Henrika Tume, Andreja Gabrščka, Antona Gregorčiča, Karla Lavriča, Gradnikov kip je delo kiparja Negovana Nemca,
odseka «Sovodnje». Vabljene so vse vaške organizacije in predvsem vsi mladinski odseki, ki delujejo po raznih prosvetnih društvih.
Rafko Butkovič
cev.
prišlo dp simptorpptičpjlj pren vodilnega kadra, baje je bil
Spet uspeh članov fotokluba Skupina 75
Goriški slovenski fotografi se lepo uveljavljajo. Po uspehu na razstavi *Foto treh dežeh v Ljubljani, o katerem smo že poročali, beležimo danes drugo vest. V Novem mestu, v salonu tamkajšnje tovarne Krka, bo 27. oktobra, otvoritev 20. republiške fotografske razstave. To je vsakoletni pregled slovenske fotografije in pomemben dogodek v fotografskem svetu.
Zvedeli smo, da so v zelo ostri konkurenci bila sprejeta dela članov Skupine 75 Viljema Zavadlava in Jožka Prinčiča. Zavadlav je celo osvojil 2. nagrado za fotografijo z naslovom «Drevje». To je še ena zavidljiva trofeja za našega fotografa in prefinjenega tehnika v fotografskih predelavah. Razstava bo odprta do 11. novembra.
V vodilnih krogih slovenskega fotokluba «Skupina 75» ugotavljajo z zadovoljstvom, da je bila «jotograf-ska bendima* dosedaj zelo bogata. Zamejski Slovenci in še posebej člani tega fotokluba so lahko zelo zadovoljni.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V	sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske
katoliške prosvete
OTVORITVENA PREDSTAVA Sezona 1978-79
V	torek, 17. oktobra 1978, ob 20.30 v gledališču Verdi v Gorici. — Goriški abonma
MIROSLAV KRLEŽA
LEDA
ob 85-Ietnici avtorjevega rojstva
Prevod:	Fran Albreht
Scena:	ing. arh. Niko Matul
Kostumi:	Ružiča Nenadovič -
Sokolič
Glasba Aleksander Vodopivec Lektor:	Ana Mlakar
REŽIJA; VLADO ŠTEFANČIČ
Avtobusi bodo vozili po že u-staljenem voznem redu s Krasa in iz Sovodenj. Tudi letos se bodo predstave pričenjale točno ob napovedani uri! Prosimo gledalce, da to upoštevajo.
Danes popoldne v Katoliškem domu napovedanega koncerta gor skega simfoničnega orkectra ne bo zaradi bolezni dirigenta.
Katoliško prosvetno društvo MIRKO FILEJ
Razna obvestila
Športno združenje Dom Gorica ob-vešča, da se je že pričela otroška telovadba in sicer vsak ponedeljek in petek. Od 15. do 16. ure telovadil0 otroci vrtca, od 16. do 17. pa osnov- ■ nošolski otroci. Vaje so v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13.
Razstave
V sredo odprtje fotografske razstave
■sr
Jaka Čopa
Znani mojster planinske fotografije Jaka Čop bo v tem tednu razstavljal v deželnem avditoriju v Gorici ob priložnosti 14 srečanja planincev treh dežel. Razstava za katero je poskrbelo Slovensko planinsko društvo v Gorici v sodelovanju s fotografskim krožkom «Skupina 75» bodo odprli v sredo, 18. t.m., ob 19. uri. Ob tej priložnosti bo nastopil tudi sovodenjski nonet.
Prireditve
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo. 22. oktobra, tradicionalno »kostanjado* pri štekarjevih v števerjanu. Na razgojgjip bo kostanj in pristno vino, m«Rem ko bo vsem dana možnost, da na.-ogromni «gra-deli» preizkusijo svoje kuharske sposobnosti.
Planinsko društvo bo tudi letos priredilo 12. novembra popoldne tradicionalno martinovanje v Lipici. Prijave sprejemajo na sedežu društva do vključno 4. novembra. Društvo bo poskrbelo tudi za avtobusni prevoz.
Lovro Novinšek iz Vrhnike bo danes ob 10.30 odprl samostojno razstavo likovnih del v galeriji «11 Tor-chio* v Mamelijevi ulici.
Adriano Velussi, goriški slikar, odpre jutri ob 17. uri samostojno razstavo slik v razstavni sobi bara Jolly v Ul. Oberdan.
2. trienale jugoslovanske fotografije je naslov razstave, ki je te dni odprta v Pilonovi galeriji v Ajdovščini.
Kino
Gorica
CORSO 15.30—22.00 «La montagna del dio Cannibale*. C. Casinelli in Ul. Andress. Prepovedan mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 15.20-22.00 «Kid, il monello del West». A. Balestri in Cristiana. Barvni film.
VERDI 14.30-22.00 «Una moglie*. P. Falk in J. Rovvlands.
VITTORIA 15.00-22.00 «Nero vene-ziano*. O. Karlatis in F. Gamma. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
PRINCIPE 14.00-22.00 «Good by a-more mio».
EXCELSIOR 1-4.00—22.00 «Quel dan-nato pugno di uomini*.
ISova Gorica in okolica
SOČA 16.00-18.00-20.00 «Vonj poljskega cvetja*. Jugoslovanski film.
SVOBODA 16.00-18.00-20.00 »Srebrna puščica*. Ameriški film
DESKLE 17.00-19.30 «Cash plačilo v gotovini*.
Prosvetno društvo «Sovodnje» pri' redi v nedeljo, 29. oktobra, avtobus-j ni izlet v Rižarno in v Škocjanske jame. Kosilo bo v znani restavrad' ji. Cena za avtobusni prevoz je 4.000 lir. Vpisujeta Darij Cotič (pekama) j in Zlatka Pelicon do zasedbe razp0-ložljivih mest.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Francesca Bruno, Ti' ziana Tomšič, Selena Lesa, Clart Pezzulla, Bruno Guamieri, Aleš-sia Zucco, Sara Previt. Tamar* j Bolzan, Elena Borin, Tiziana P** ressin.
SMRTI: 72-letni upokojenec Aid0 Magris, 65-letna gospodinja Mari* Pontel, 76-lefni upokojenec Pietro Cappellozza, 75-letna upokojenka Giovanna Pajani, 69-letna gospodi' rija Pasqua Ferrante por. More*' 92-letna gospodinja Vittoria Petreu-cig vd. Decolle, 71-letna upokojen ka Francesca Adam vd. Svetli 53-letni delavec Giuseppe Planj*' 63-letni električar Francesco Bre*' san, 56-Ietna gospodinja Ines Eur-lan por. Ciardulli, 77 letna Brun* Gregoricchio, 86-letni upokojenec Theodor Seidler, 78-letna gospodinj* Luigia Forte, 84-letni upokojene* Antonio Malovrh, 85-letna gospod)' nja Maria Udossich vd. Mercoflt 70-letni kmet Nilo Gorza in 76 letna, upokojenka Clementina Orzan. ■ I
OKLICI:	trgovski potnik Fabi°
Del Ben in uslužbenka Licia Lupi*" ri, študent Silvio Nanut in profes*’-rica Augusta Scaramuzza, ucok*' jenec Bruno Pavoni in gospodinj* Vilma Severin, Alessio Coronini' Cronberg in posestnica Maria Af na Tacco, delavec Ser.gio lob i* bolničarka Claudia Ursig. vojašj1 častnik Pacifico Passeri in bolničarka Franca Fornaci, delavec Rf sario Certo in bolničarka Luci* Zanuttini.
POROKE: mehanik Giuseppe Cu' mar in učiteljica Angelina Zitter, izvoznik Maurizio Min.ini in Ariai1' na Palla, železničar Livio Bizaj i° prodajalka Alessandra Fasano, V' govec Bruno Mian in gospodih'* Nerina Sumelli, vojaški častnik Valeno Bentivoglio in uslužbenka Fl*‘ via Palamara.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v G0" rici dežurna lekarna Alesani, UT Carduci 38, tel. 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči bo v TF
žiču dežurna lekarna Rismondo UT F,. -T<*V"M 72-761
V počastitev spomina pok. Brun* Brajnika so prireditelji pohod« «Vržot '78* darovali 45.000 lir v sklad za postavitev spomenika P*' dlim v NOB v Štandrežu.
TRGOVINSKA ZBORNICA ZA INDUSTRIJO, OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO - GORICA
SALON POHIŠTVA IN OPREME
GORICA 28. oktober - 5. november 1978
RAZSTAVIŠČE «ESPOMEGO»
Ta|ništvo sejma:
BIWU PUBBLICITA’ Gorica, Korzo Italia 101
tel. 87466
iiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHtiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiamiiiiiiiiiiiii
PRVI BO 16. NOVEMBRA
Pet koncertov v abonmaju Glasbene matice v Gorici
Glasbena matica je tudi za letošnjo sezono pripravila abonma v Gorici. V okviru abonmaja bodo priredili pet koncertov, dva bosta v palači Attems, dva v Avditoriju, e-den pa v Verdijevem gledališču.
Sezona se bo pričela 16. novembra, ko bo Trio Tartini nastopil v dvorani palače Attems. V tem priznanem ljubljanskem triu igrajo pianist Aci Bertoncelj, violinist Dejan Bravničar in violončelist Ciril Škerjanc.
6. decembra bosta nastopila v Avditoriju simfonični orkester Slovenske filharmonije in pevski zbor Con sorlium musieum iz Ljubljane; kot solisti bodo ob tej priliki nastopili tenorist Jurij Reja, violinist Črtomir šiškovič in violončelist Miloš
Mlejnik. Dirigent je Uroš Lajovic.
1. februarja bomo imeli v Verdijevem gledališču izredno prireditev: nastopili bodo namreč orkester, zbor in solisti ljubljanske Opere.
Še isti mesec, 21. februarja, bo v palači Attems klavirski recital Marine Horak, abonma pa bo sklenjen 13. marca v Avditoriju s koncertom pevskega zbora Collegium musieum iz Beograda, ki ga vodi Darinka Ma tič Marovič.
Glasbena matica, ki prireja abon majsko sezono v organizacijskem so delovanju s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete, nam bo torej tudi letos posredovala svetovno znane umetniške skupine iz Slovenije in Jugoslavije,
GO & GO BAZA AR
GORICA Piazza Vittoria 5 (na Travniku)
Končno v Gorici nova velika dvonadstropna samopostrežna trgovina, kjer |e 12 mes®' cev na leto naprodaj po tovarniških cenah preko 10.000 kosov oblačil najnovejše mod®
NEKAJ PRIMEROV:		\
JEANS —	platno	po 3.900 — 5.900 — 9.900 Hr
JEANS —	žamet	po 7.500 — 9.900 — 10.900 M
KRILA		po 5.500 — 7.500 — 9.500 l|r
MAJICE		po 1.900 — 4.200 — 6.700 l|r
SRAJCE		po 4.000 — 4.900 — 6.900 Hr
JOPIČI —	pravo usnje	38.000 Hf
TRGOVINA IMA TUDI:
ODDELEK ZA OTROKE (otroško spodnje perilo, hlače, ma|ice, sra|ce, |opice itd. Itd) ODDELEK MOŠKEGA IN DAMSKEGA PERILA (nogavice, raznovrstno spodnje perilo, st®' zniki itd. itd.)
ODDELEK METRAŽNEGA BLAGA (zavese, odeje, rjuhe, posteljna pregrinjala, prti Prfl' proge, artikli za kopalnico itd. itd.)
OBIŠČITE NAS!
OBIŠČITE NAS*
KULTURA
»LEDA* Y IZVEDBI STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
Krleževa tragična komedija o meščanski zlaganosti in nemoči za usodna dejanja
Negotovost režije otežkočala delo igralcev - Kljub temu ustvarjenih nekaj solidnih vlog
Bistvo meščanskega gledališča J® nezmožnost usodnih dejanj. Meščan ni želel videti na odru peri-P?H). ki bi spreminjale usodo lju-?*: Meščan si je želel blagih in-'g. trenutne napetosti in lagodnega reševanja drobnih konfliktov. Aristotelova poetika je bila za me-čanske gledališke teoretike sa-c?0 tehnični vademekum. Ontološko bistvo Aristotelove poetike; .ah. sočutje in katarza, ter poleni posnemanja kot dojemanja bi-®[Va stvari, so bili meščanskemu kusu tuji. Salonska gospoda ni jn°gla sprejemati muhavosti usode ■"tragičnega padca iz sreče v ne-_ren° _ Ojdipova peripetija je bila usodno označena, da bi navdušila salonske okuse.
.. svoji «komediji karnevalske oči» Ledj je Krleža ostro pod-ntal meščansko nemoč za usod-® dejanja. Konflikti v »Ledi*, lju-“erenske spletke, pogovori o u-n*etnosti ničesar temeljitega ne bremenijo v življenju dramskih Junakov. Zaključek »Lede* je em-nternatičen; Klara sledi soprogu vrelu, Melita se vrne k velein-ustnalcu Klanfarju, samo vitez iflver ostane zvest svoji cinični Jtepsi. On je edini, ki daje slu-da ve resnico meščanskega in je zato v igri prikriti kter dogajanja.
*Leda»
tragedija komedije, tu pomeni, da je me-
Omedija tu pumoiu, ua je ure-temni-° ž*vljenje prazna igra, ki ntelji na povprečnosti in banal-°sti, gnili temelj se skriva za onvencionalnim žargonom. Bese-i ® ne označujejo dejanj, za kram-4anJem zeva praznina. V «Ledi» ® dogaja kot v Musilovem »Člo-ku brez lastnosti*, kjer so bede umetnost in filozofija samo J'aske za neko resničnost. Na-n esto neposredno ljubezenske iz-b vedi se ljubimca skrivata za ranjem spogledljivih pesmic. , uki miselni poleti izgubljajo sieste? vez z resničnostjo. Simpto-atično v «Ledi» je to, kako vi-2 Urban zapeljuje Klaro. Loteva tem kot sta umetnost in smi-1 življenja, njegov pravi cilj b® ostane vseskozi seks na diva-vah t ara se ydaia Urbanovemu ahilu z izrazom naveličanosti ter ohranjevanjem svoje spoštljivo-in u svet°bolja. Okvir dvorjenju skakanju čez plot so uglajene, vzvišene* besede. Dejanja so lah-0 nečista, samo da videz osta-e spodoben. Krleževa drama je u ostra kritika meščanskega žar-*an&, izostri se predvsem v poji vorih junakov o umetnosti. Ur-.jasno pove, da umetnost ne ^teriva resnic sveta, ampak je
samo tržna zadeva, umetnik je dober, če s svojim delom mastno služi. Takšen je Avrel, kot umetnik je navaden pajac, družba pa njegovo neumnost nagradi in ga proglaša za uspešnega slikarja. Meščan želi pač videti na platnu narisana lastna stremljenja, udobnost, površnost in neproblematičnost, skratka to, kar se lepo vidi in kar ne vznemirja. Vse mora slediti točnim kalupom, prepovedana so tveganja in avanture. Važna postavka v «Ledi* je erotika. Ljubezen seveda ni usodni ogenj junaških romantikov, ljubezenski polom pomeni kvečjemu žalitev samoljubja. Ko je meščanstvo postalo skrajno konservativni družbeni element, ni več znalo prevesti razpoloženja v globja čustva. Telo ostane sredstvo trenutnega užitka. Melita samo ljubimka, gradi si naivne iluzije, a se vsemu brez tragedije odpove. Za svojo ljubezen ni pripravljena žrtvovati niti modnega klobučka.
Banalnost je tragična podlaga Krleževih junakov. Njihova psihološka podoba je tesno povezana z nemočjo, da bi izvršili temeljite preobrate. Samo Oliver se cinično giblje na robu niča. Faliran diplomat je zavestni lakaj meščanske povprečnosti. Avrelu poje v časopisu hvalnice, čeprav ve, da slednji ni umetnik. Zaljubljenima in ra-zočaranama damama pripoveduje to kar jima najbolj paše, s tem pa usmerja njuna dejanja. Avrel je, kot smo že napisali, ničla, lepo se vede, družbi prija njegova bleščeča puhlost, vse kar zmore v slikarstvu pa so gnile pomaranče in portret lepe, mlade «Lede». Kreativne iskre Avrel še zdaleč ne pozna. Veleindustrialec Klam-far je človeški avtom, njegova moč je samo v denarju. Klamfar je denar, brez denarja bi ga ne bilo. V Klamfarju se uteleša načelo, da «človek velja, kar plača*. Njegova žena Melita živi od trenutnih iluzij, konvencionalnega vedenja in plehke zaljubljenosti. Av-relova žena Melita pozna samo erotični nemir, naveličanost in drobno preračunljivost. Psihologija Krleževih junakov je torej psihologija nemoči. «Leda* je komedija, ker njeni junaki tragičnih in zato cvelikih* dejanj niso sposobni izvesti. Ta nesposobnost vsebuje seveda grozljivost nemoči. »Karnevalska noč* je noč smrti in praznine. Sedaj si moramo zastaviti vprašanje o uprizoritvi »Lede*, ki jo je izvedlo tržaško‘Stalno slovensko gledališče.
Režiser Vlado Štefančič ^ je odločil	‘ *’	2
ski način igranja. Tak prijem se lahko pri izvajanju «Lede» spremeni v past. Dejansko Štefančiču ni uspelo udejanjiti praznine in groze, ki diha za pogovori in dejanji Krleževih junakov. Če je vodilna nit «Lede» nemoč za usodna dejanja, potem je ostala ta nit v izvedbi SSG skrita. Režiser bi se moral odločiti za groteskno komiko, ali pa za takšen način igre, ki bi pošastno odmeval v praznini. Pravega dejanja v delu ni, edini možni ritem je v njem atmosfera. Salonsko igranje dopušča nekaj smeha, nekaj joka, odteka pa linearno, za igro, ki je kritika puhle lagodnosti in površnosti, ni to primerno. Režiserjeva negotovost se je seveda odražala v igri, ki je bila kljub vsemu na dostojni ravni, čeprav ni dosegla prave koralnosti. Lidija Kozlovič (Melita) je zelo uspešno zaigrala v «resnih* trenutkih; ko je upodabljala «družabno» in konvencionalno vlogo aristokrat-
ske dame, je morda preveč karikirala naivnost in afektiranost, tako da nd prišla prav do izraza tragično puhla «gosposkost» meščanske dame. Stane Starešinič (Klamfar) je zelo točno in dognano podal lik človeškega avtoma; industrialca brez človeške topline in »duše*. Anton Petje je zaigral viteza Urbana dovolj premišljeno, poudaril je svoj položaj lutkarja, ki razvozlava niti dogajanja z zavestjo, da se kreta v zlaganem svetu. Zelo dobro je podala svojo vlogo Bogdana Bra-tuževa, prerastla je režijske negotovosti in ustvarila Klaro v vsej njeni omejeni in zato tudi tragični dimenziji. Bratuževa se je izogibala rutine, gledalec je občutil stisko, a hkrati omejenost žene, ki se v zatohlem meščanskem svetu zna prebiti iz vsak-
ACE MERMOLJA
(Nadaljevanje na strani)
Bogdana Bratuževa v vlogi Klare v Krležev! »Ledi*

tiiiMiiniiiiMiiiiiMMMUHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiimmviiiiiiiimiimiimirvniiiimimiiiiiiiiiimiiia
ZA PROSLAVO STOLETNICE PROSVETNEGA DRUŠTVA VALENTIN VODNIK
Recital «Rodovi skozi stoletje»
Besedilo Boris Pangerc, glasba Edvin Križmančič, recitatorji in zbor Valentin Vodnik, godba na pihala Breg, ansambel Supergroup
Kot smo že poročali slavi letos p.d. Valentin Vodnik iz Doline stoletnico svojega obstoja. Dolinčani so si praznovanje stoletnice zamislili v znamenju, ki je celo stoletje odlikovalo njihovo delo: vztrajnost
iiarisJPAngcrc
' tv. Stl' ,	f,
za salonski, konverzacij- 1
ggANKO HOFMAN PM CANKARJEVI ZALOŽBI
Pogovori s slovenskimi pisatelji: dokumentarno, duhovito in prijetno
Po «Obiskih» Izidorja Cankarja je to po dolgih letih prva tovrstna predstavitev literarnih ustvarjalcev
ki jim je vsaj malo pri sr-domača literatura poznajo O-
V
ki jih je pred davnimi de-
Sefi i.-. JUI Je	uaviuuu
ttiih J-1 naP*sal Izidor Cankar. V J.11 je objavil svoje pogovore s v ®njimi slovenskimi pisatelji. t-.J18a Izidorja Cankarja je bila 'ega značaja. Nihče ni poskusil napisati, kaj take-
tziciorja Cankarja je jemtiega značaja. Nihče kasnega ni,.P°skusil napisati, kaj take-da k. če Se tudi ni lotil teme, Pom*5' v knjigi objavil drugačne ljud^0re- s slovenskimi pišočimi
bj Vo
je to storil Branko kot an’ k' S3 poznamo predvsem l0jb-Poteka. Pri Cankarjevi žarni J, ^ v okviru njenega «spo-jem^anskeSa paketa* objavil iz-W°. zajetno knjigo velikega naslr»ta’ knjigo, ki že s svojim bin. V00} pripoveduje svojo vse-za . 13 kaže na svoj značaj. Gre Pisat i1-0 p°g°vori s slovenskimi go vrvite ^ Prinaša Hofmanove po-PisatT-s tridesetimi slovenskimi Rali . s podatki o njihovih knji-tero *?jstn'mi podatki in karika-Vsedinpjete® knjiga je po svoji
^ke1
>ski
izjemen dogodek na slo-em knjižnem trgu in v slopa T1 ..literaturi sploh, obenem pfM tenisa trajne vrednosti, ki izvija v neposrednih pogonih n trideset slovenskih literar-g.^tearjalcev.
čel , nk° Hofman je s pogovori zapisal pred teU. ko je pogovore IbUf.^P^vsem za revijo Knjiga, ^irše <jte delo zastavil globlje in lotil	pravi, da se je dela
sL teto, ker slovenski pisatelj-aponj teterci živijo več ali manj he	v prostoru in času, pa
gega ^tene pisateljem nič dru-sebi ’ da sami spregovorijo o Hvjl- 0 svojih ustvarjalnih dile-je n., 0 svojem življenju. Tako Stranj 'a knjiga, ki ima čez 550 a Sa na koncu pogovor avtorja "jvii« m seboj, v katerem pojas-hjei svroje delo in razčlenjuje 4,?načai. Prvotno Je v knji-terim-tedit tud; pogovore z neka-je Dr‘ esejisti in kritiki. Delo pa Padli naraslo in tako so iz-Brail ri °9tali pa so pisatelji, "jltei m° opaz'l' da nekateri med
u°?0')ne slovenske književno-maniu.tean pojasnjuje tudi to po-terim P.vest svoje knjige: neka-bližati P,sateljem se je težko pri-ičen. ln. kjer ni bilo dovolj spro-e Pripravljenosti za sodelova-
nje se je rajši umaknil. V nekaterih primerih so intervjuvani avtorji hoteli pogovor uporabiti za samopoveličevanje, pa je prav tako prišlo do umika. Tako je torej ostalo trideset avtorjev, kar je sorazmerno malo, če vemo, koliko članov šteje Društvo slovenskih pisateljev. Pa vendar veliko za tako knjigo. Nekateri pogovori, približno ena tretjina, so bili že objavljeni, dve tretjini sta povsem novi. Vsi pogovori pa so seveda zanimivi, vsak po svoje. Seveda ni zanimivosti tega branja poglavitna odlika. Morda še večja je dokumentarna vrednost teh pogovorov in njihovih zapiskov. Bralec sodi pisatelja po njegovem delu. Ti pogovori dopolnjujejo podobo, počlovečujejo pisateljevo o-sebnost, morda dajejo tudi določeno razočaranje, na drugi strani pa osvetljujejo kot je zapisal Hofman, njihovo problemsko in izpovedno naravnanost in govore o človeških stiskah, doživljanju sveta, genezi tega ali onega ti-
ska, o uspehih in neuspehih in osebnih človeških problemih. Da so pogovori avtorizirani ni odveč poudariti.
Hofman se kaže v teh svojih intervjujih ne samo kot spreten izpraševalec in oblikovalec pogovorov, temveč tudi kot odličen poznavalec dela, pobud, izdaj, idej in načrtov posameznih avtorjev, tako da svoje pogovore spretno oblikuje. Posebej mu je treba priznati, da je znal svoje sobesednike spodbuditi tako, da so se znali odpreti in javnosti zaupati svojo notranjost
Posebna odlika knjige je oprema. Karikature avtorjev je prispeval Borut Pečar, oprema knjige pa je delo Jožeta Brumna. Tako imamo pred seboj knjigo z mnogimi odlikami. Govori o slovenskih sodobnih pisateljih, ti se nam predstavljajo sami, dokumentarna je, duhovita in prijetna in lepo opremljena. Sodobna in trajne vrednosti. Kaj hočemo še več?!
Sl. Ru.
nL^anjkajo in da bi pogovor a,J tel obogatil in zaokrožil pri-
Marta Vuletič med svojim koncertnim nastopom za »Glasbena srečanja* v baziliki sv. Silvestra
in skromnost. Prosvetno društvo iz Doline ni nikdar prirejalo faraonskih prireditev, temveč je raje delovalo redno brez večjih pretresov vseh sto let. Tako imamo eno izmed redkih ustanov, ki so bile ustavljene samo med obema vojnama, sicer so vedno delovale, čeprav v težkih okoliščinah. Zato je društvo sklenilo prirediti več manjših prireditev skozi vse leto.
V tem smislu je dolinski pevski zbor priredil letos že dva jubilejna koncerta: enega šaljivih in veselih pesmi, ter enega umetnih in polifonskih, ki sta oba žela obilo priznanja. Tudi likovna sekcija se je izkazala z rekordno udeležbo slikarjev - amaterjev na vsakoletnem srečanju v Torkli.
Problem je nastal kaj prirediti v tednu, ko bo Dolina slavila svoj dvojni praznik: -100 let tabora in društva in ko bodo prišli na obisk gostje iz vseh društev, s katerimi Dolinčani že leta1 Obdelujejo, ter ljubitelji naših kulturnih prireditev. Likovna sekcija se je takoj znašla: v sodelovanju z društvenim odborom in raznimi sodelavci bo priredila istočasno kar tri razstave, o katerih bomo še poročali.
Za osrednjo prireditev pa so poskrbeli domači ustvarjalci. Boris Pangerc, mladi a že poznani literarni ustvarjalec iz Doline je napisal tekst za recital, kateremu je dal naslov «Rodovi skozi stoletje*. Na posvetilu recitala pa piše: »Vsem bivšim in sedanjim pevcem zbora Valentin Vodnik z ljubeznijo in spoštovanjem*. Recital je nanizanka zgodovinskega preseka, pravil Bralnega društva ob ustanovitvi, citatov iz r še literature, ki sovpadajo v obdobja na katera se recital nanaša. Del je posvečen dolinskemu taboru, del uporu preti fašističnemu zatiranju, preganjanju slovenske besede, zmagi nad črnimi silami, zaključi pa se s pretresljivo novelo o razlaščanju.
Recital je seveda napisan nalašč za to priložnost, vendar je po svoji gradnji primeren tudi za prireditve izven Doline. Je istočasno spomenik dolinskemu društvu in prerez skozi obdobje, ki so ga vsi zamejski Slovenci bolj ali manj enako doživljali.
Da bi bil recital blizu tudi mladim rodovom, se je društvo obrnilo na prebeneški ansambel Supergroup in na njegovega člana Edvina Križmančiča za glasbeno spremljavo. Edvin je bil takoj za to, da sestavi glasbeno spremljavo recitalu, ostali člani pa so bili tudi navdušeni nad novim pristopom v svojem sicer ' intenzivnem delu narodnozabavnega ansambla. Edvinova glasba je modernega izvora a vendar tako prirejena, da bo za vsako obdobje usklajena s tekstom. Da bodo posamezni momenti dovolj podčrtani pa bosta poskrbela godba na pihala Breg s svojim vložkom in pevski zbor Valentin Vodnik, tako s spremljavo kakor s samostojnimi vložki.
Gre torej za nov, originalen pristop proslavljanj nekega dogodka, ki je toliko bolj vreden, ker je u-stvarjen z lastnimi silami od sestave do izvedbe, od teksta do glasbe in izvajalčev. Dolina sicer nima svoje dramske skupine, a vendar je našla nrimerne recitatorje, ki bodo nosili pomembno vlogo pri izvajanju. Za njih pripravo je priskočila na pomoč dolgoletna sodelavka dolinskega prosvetnega društva, gledališka igralka Mira Sardoč, ki je kljub svojim številnim obveznostim,	e je-
la zahtevno vlogo uskladiti recitatorje - amaterje. Režijo je prevzel Mario Uršič, prav tako član SSG.
Pa še nekaj informacij o obeh avtorjih. Medtem ko je Boris Pangerc že poznan kot lite.arni u-stvarjalec tudi širšim krogom tako s svojimi pesniškimi zbirkami kot s prozo, ni š>. poznan kot pevec in irosvetni delavec. Kot pevec je pel s pevskima zboroma Vinko Vodopivec ip Valentip Vodnik, pri oktetih Majenca in Ancilla Vocis, solo petje pa vadi pri Majdi Hercog.
Edvina Križmančiča pa pozna zlasti mladi rod, ki rad sledi po šagrah ansamblu Supergroup. Ni pa poznan kot ' lasbenik, kar pa ni čudnega, saj je star šele dvajset let. Glasbe se je pričel učiti
Edvin Križmančič
sam, kar na paši. In sicer harmoniko. Eno leto se je potem pri dolinski godbi na pihala učil klarinet, nekaj časa je zahajal k Ignaciju Oti na juk klavirja. Vse o-stalo se je naučil sam, saj ima prirojeni talent za glasbo. Po poklicu je strugar. Kljub mladim letom je bil vedno zelo aktiven. Šest let je pel pri dolinskem zboru Valentin Vodnik, eno Uto pri oktetu Majenca, že pet let je redni član ansambla Supergroup, sodeloval pa je tudi pri folklorni skupini Stu ledi
Osrednjo proslavo društva Valentin Vodnik bo dopolnil kot gost pevski zbor Bojan iz Dornberka, ki se je letos lepo uveljavil na tekmovanju v Mariboru.
Prireditev bo zaradi velikega števila nastopajočih, pa tudi zato, da se širši množici ljudi orrlogoci obisk, v občinski telovadnici ' V Dolini.
K. V.
NA OZEMLJU GORIŠKEGA VOJNEGA PODROČJA
Razstava o delovanju partizanskih delavnic
Zametek bodočega celovitega prikaza partizanskega gospodarstva na osvobojenem ozemlju Primorske
Med NOB so na območju Goriškega vojnega področja delovale številne delavnice za potrebe partizanov: kovaške, mehanične, šivilske, krojaške, čevljarske, sedlarske in orožarske. Iz podatkov, kj smo jih zbrali na razstavi izdelkov partizanskih delavnic med NOB na osvobojenem ozemlju slovenskega Primorja v Cerknem, naj navedem nekaj podatkov:
Na ozemlju Goriškega vojnega področja je med NOB delovalo 21 mehaničnih, kovaških in orožarskih delavnic, 35 šivilskih in krojaških delavnic, 10 čevljarskih in usnjarskih delavnic, 11 žag in mizarskih delavnic, 14 mlinov in mesnic. Na žagi v Gačniku so na-žagali in pripravili sestavne dele barak za tiskamo Slovenijo, za Partijsko šolo v Šebreljah - Za-bržnice - Podstanajca in še druge skrite partizanske bolnišnice.
V	krojaških in šivilskih delavnicah je bilo zaposlenih 133 šivilj in 47 krojačev. Lokovški kovači so med drugim izdelovali za potrebe šivilskih in krojaških delavnic tudi škarje in igle za šivalne stroje. Pletilje So večkrat kar same izdelovale potrebne pletilke iz ogrodij starih dežnikov in špic dvokoles. Partizanska iznajdljivost je znala premostiti največje ovire pri pomanjkanju drobnega orodja in pripomočkov pri pletenju nogavic, rokavic, majic in drugih volnenih izdelkov za partizane.
V	Spodnji Trebuši so iz šrapne-lov izdelovali rušilne granate za partizanske topove. Štefan Kovač je v lastni kovačiji ob pomoči tovarišev izdeloval take rušilne granate. Na razstavi je njegova fotografija.
Posebno so se pri izdelovanju raznih kovanih predmetov, ključavnic, žebljev, spojk, okovov za vrata in okna pri barakah in popravljanju orožja izkazali lokov-škj kovači. V kovačiji Leopolda Pavšiča iz Srednjega Lokovca sta sin Ludvik in Filip Leban popravljala orožje, puške in preurejala municijo. Kovač Ignac Šuligoj iz Spodnjega Lokovca je že pred razpadom fašistične Italije partizanom popravljal orožje. Kovač I-van Humar iz Srednjega Lokovca je po nalogu komande mesta Če-povan koval žeblje za čevlje. 0-glje za potrebe kovačije je žgal kar sam. Ko mu je okupator v oktobru 1944 požgal domačijo, se je preselil v Mrcine na Banjšice in 'koval d Alje.
- Nekaj'časa sta čevljarske žeblje kovala tudi Franc Šuligoj iz Srednjega Lokovca in Jože Rija-
vec iz Zgornjega Lokovca. V kovačiji Antona Mraka iz Srednjega Lokovca je Baldomir Vinkler podkoval konje in vole partizanskim prevoznikom. Podkve je izdeloval sam. V Spodnji Trebuši je bila večja kovaška delavnica, kjer je delalo 15 kovačev. Izdelovali so razne železne spojke za les in kovino, žeblje in čibele. Izdelke iz te kovačije so uporabljali pri gradnji mostov čez Idrijco na Že-linu in v Drnulku pod Kobilico. Zelo dobro je bila opremljena mehanična delavnica v Cerknem. I-mela je celo tri stružnice na lasten električni pogon. V tej delavnici so obnavljali akumulatorje, predelovali avtobuse in kamione iz bencinskega in naftnega pogona za pogon z drvmi.
V enotah Goriškega vojnega področja, kamor so spadale vse o-menjene delavnice, je bilo na dan 31.1.1945 skupno 1760 mož. Poveljstvo področja je štelo 161 mož, komanda mesta Cerkno 119 mož, komanda mesta Ajdovščina 71 mož, KM Čepovan 86 mož, KM Idrija 79 mož, KM Postojna 55 mož in KM Sežana 87 mož. Novgrad je imel tri bataljone, v katerih je bilo skupaj 1035 mož.
Naj omenimo, da je razstavljeno gradivo šele nekakšen zametek bodočega celovitega prikaza partizanskega gospodarstva na osvobojenem ozemlju slovenskega Primorja med NOB. Razstavo so pripravili in zbrali eksponate: Rado Jelinčič, Bruno Batistič in Slavica Špacapan. Akvarele kovaških, mehaničnih in orožarskih delavnic je naslikal France Smole. Akvareli predstavljajo delavnice v Batujah, v Cerknem, v Počah pri Cerknem, v Lazu pri Novakih, v Spodnjem Lokovcu in Srednji Trebuši.
Ob občinskem prazniku občine Idrija so v stari šoli v Cerknem odprli razstavo, ki so jo priredili mladi zgodovinarji, člani zgodovinskega krožka šole-spomenika NOB v Cerknem. Krožek mladih zgodovinarjev deluje že več let. Razstava jp pokazala, da uspešno deluje. saj smo videli razstavljene elaborate, dokumentarno gradivo, fotografije in zanimive podatke o šolstvu pod nekdanjo Avstrijo, v času italijanske okupacije od 1918 do 1941 in med NOB. Posebno je zanimiv prikaz šolstva na Cerkljanskem med NOB. Med drugim so razstavljeni portreti devetih u-čencev in učenk partizanske šole v Jagarščah, ki jih je med NOB narisal partizanski učitelj Miloš Macarol.
ANDREJ PAGON - OGAREV
Doprsni kip Alojza Gradnika v Novi Gorici
Pred enajstimi leti so v goriških Brdih pokopali pesnika Alojza Gradnika. Klub starih goriških študentov obuja v teh dneh spomin nanj s postavitvijo doprsnega kipa v Novi Gorici.
od Padajočih zvezd iz leta 1916 pa preko Poti bolesti (122) ali v De profundis (1926) pa še kje drugje. Dekadentna povezanost ljubezni in smrti, erotike in duhovitosti se spaja v svojevrstni gradnikovski govorici snovnosti in posebnega ritma, ki se je odpovedal vsake-
.......................r«"
leporečju kot domeni pesniškega ter se razvezal v trdo, skoraj prozno raztrgano govorico.
Čaru tega izraza se moramo podrediti tudi tedaj, ko je premaknjen na druga tematska področja in sicer v drugi veii. sklop Gradnikove ustvarjalnosti, na motive iz briškega okolja, iz Istre in s Krasa ter tamkajšnje zgodovine. V
Proslava nekoga ali nečesa po-
n?eVapreteklosti pa Vključuje mu sPevnemu lepotnemu učinku ter aktiviranje in aktualiziranje nekih tenoreciu kot domeni pesniškega dejstev, ki naj veljajo tudi za danes; ko proslavljamo spomin umetnika se to aktualiziranje giblje predvsem v okviru odnosa umetnik - družba. Pri Gradniku se moramo temu odpovedati, sam pesnik se zavestno odpoveduje «areni življenja*, družbeni zavezanosti umetnika, in opredeljuje samega sebe kot pesnika «svetlih samot*, svojo ciklusih o domači zemlji pesniko-
poezijo pa označuje kot «pogovor "" a,----------*—	—-*■ a«*;.,;
samega s seboj*. Gradnikov svet moramo spoznavati v okviru njegove lirike same, v njegovem svojevrstnem pesniškem izrazu, ki je spremljal slovensko poezijo skozi več kot pol stoletja, r; da bi se pesnik zavestno vključeval v katerokoli umetniško gibanje ali skupino.
Kljub svoji navidezni odmaknjenosti je Gradnikova poezija vse prej kot idilična o;:_a, pa pa 'od-ročje razklanosti in nemira. Osrednji tematski krovi vključujejo disonantna nasprotja; ob ljubezni
va disonantna razklanost doživi najglobljo pomiritev kot naveza nost na tradicijo in na zemljo. Tudi v sklopu socialne in narodnostne je pesnik vezan na dojemanje domače zemlje kot posebne biti ki je nad zgodovino; zemlja je Gradniku «večna, nepremična*, od tod črpa Gradnikov kmet vdanost, s katero premaguje revščino in skrb, ter obenem ponos kot poseb no narodnostno vrednoto. Pa če sprejemamo ta pesniški svet pa triarhalnih vrednot pa onega di sonantnosti in nemira, ali pa ne, je gotovo da ' Gradnikova pesni
stoji smrt, ki edina lah'-o potrjuje aka govorica ena izmed najbolj
možnost prve, ob iskanju neke trdne biti stoji privid niča. Tak se nam kaže Gra Inik v svojih zbirkah
sugestivnih izrazov v slovenski liriki 20. stoletja.
ANKA PRIMOŽIČ
Spomenik pesniku Alojzu Gradniku v slovenski v repentabrski občini
:novni šoli na Colu
Primorske bibliografske vesti
PLANINSKI VESTNIK, 9, 1978.
V	glasilu Planinske zveze Slovenije sta v septembrski številki dva članka, ki se dotikata Primorske. Dr. Lev Svetek opisuje v članku z naslovom Na Krnu v vojnem letu 1944 (Iz partizanskega dnevnika, str. 576-583) prvo partizansko propagandno pot igralske skupine, ki jo je vodil igralec Danilo Turk-Joco. Med potjo proti skrajnim zahodnim mejam slovenskega življa, proti Reziji in Beneški Slovehiji, so se nekega jasnega dne povzpeli tudi na Krn.
Ob 70-letnici dr. Slavka Tute je Janko Fili napisal kratko biografijo (str. 585-586).
KRONIKA. (Časopis za slovensko krajevno zgodovino), 2, 1978.
Arduino Cremonesi (prevod Stanko Murovec) nam v razpravi z naslovom Potresi v zgodovini Furlanije (71-82) podaja kronološki pregled potresov tega področja vse od leta 1000 do danes. Avtor nam nudi bogat izbor strokovne literature.
BOREC, 6 in 7, 1978.
V	tej in v naslednji dvojni številki Borca, revije za zgodovino^ NOB in ohranjanje revolucionarnih tradicij, je France Škerl objavil članek Prihod britanskih obveščevalcev na Primorsko (str. 325 do 347 v št. 6 in str. 435 do 454 v št. 7). Avtor je ta dogodek, ki ga je pod drugačnim naslovom opisal tudi Pavel Dobida v Prispevkih 1973, št. 1-2, str. 185-209, ob uporabi novih virov, popolneje dokumentiral.
BOREC, 8 in 9, 1978.
V	dvojni številki Borca so objavljeni kar trije prispevki o NOB na Primorskem. Andrej Pagon-Ogarev je napisal članek z naslovom Dva
od njih so obglavili s sekiro (462-466). Pod tem naslovom je dr. Tone Ferenc v lanski deseti številki revije Borec dokumentirano opisal gnusen okupatorjev zločin z dne 11. junija 1944 na Idrijskih Krnicah. Andrej Pagon - Ogarev, takratni vojni dopisnik 31. divizije, pa je Ferenčevi razpravi, s pomočjo svojega partizanskega arhiva, dodal še nekaj podrobnosti, ki Ferenčevo razpravo nazorneje osvetljujejo.
Zanimiv je tudi članek Franca Hvale Dva glasova o nemški junijski ofenzivi 1944 na Cerkljanskem (455-462), ki omenja še en gnusen okupatorjev zločin, ko so 10. junija 1944 v zaselku Zabže pod vasjo Bukovo na Cerkljanskem postrelili pet ljudi in jih s hišo vred zažgali.
Naj omenim še članek Borisa Mlakarja Primorski domobranci in Italijani, ki opisuje prizadevanja domobrancev, da bi se (tako v kulturnem kot tudi v poličitnem pogledu) predstavili Primorcem kot «nekakšni naravni osvoboditelji, kot borci proti fašizmu*.
SLAVISTIČNA REVIJA. (Časopis za jezikoslovje in literarne vede). Zbornik prispevkov za VIII. mednarodni slavističui kongres v Zagrebu (Ljubljani) 1978.
Revija nam prinaša razpravo Tineta I/igarja Slovenska dialektična me-tatonija, ki obravnava narečje iz Šmartna pri Dobrovem (41-45).
SODOBNOST, 8 - 9, 1978.
V dvojni številki, v Kroniki, je Pavle Merku v članku Bogata spomladanska knjižna žetev v Benečiji In o Benečiji (901 906) spregovoril o pomenu predavanj, ki obravnavajo beneško kulturo in zgodovino z naslovom Beneški kulturni dnevi. Avtor je podal oceno tako člankov prvih dveh ciklusov teh predavanj, ki so izšli letos spomladi, kot tudi ostalih del s tematiko o Beneški Sloveniji.	^
,15. oktobra 197!
6
PRED LETOŠNJO STOLETNICO (1878) ZGODOVINSKEGA TABORA V DOLINI
Taborsko gibanje na Slovenskem v luči
hotenj naših prednikov pred sto in več leti
S pričujočim zapisom prof. Benjamina Slavca, avtorja pred petimi leti objavljene knjige v italijanskem jeziku z naslovom «11 movimento nazionale e politico degli Sloveni e dei Croati dalVlllumi-nismo alla creazione dello Stato Jugoslavo», bomo seznanili naše bralce s taborskim gibanjem na Slovenskem in z dogodki, ki so posredno ali neposredno povezani z delovanjem in hotenji naših prednikov pred sto in več leti.
Uvodoma bi poudaril, da spada pojav nacionalne zavesti pri Slovencih v čas prosvetljenstva ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja, ter da je ustanovitev Napoleonovih Ilirskih provinc pomenila pomemben zagon v tej smeri, zlasti, če nacionalni problem povežemo s političnim dejstvom osvobajanje od tisočletne nemške odvisnosti. Napoleonov padec in zmaga reakcije v Evropi je navidezno zaustavila začeti proces in nacionalne težnje, kolikor so prihajale do veljave v dobi Metternichovega absolutizma, so se omejevale skoro izključno le na jezikovne probleme in na težnje po večji uveljavitvi slovenskega jezika v javnem življenju. Zagon in zanos, ki sta ga pred tem pokazala Linhart in Vodnik, ne moreta zaradi stroge cenzure več do veljave. Edino Prešernu je uspelo, da je ob nepopisnih žrtvah in težavah nadaljeval s svobodoljubno tradicijo, lastno slovenskemu človeku, ki je stoletja prej triumfirala v velikih kmečkih uporih.
Napočilo je leto 1848. Fevdalnemu sistemu je za vedno odbila zadnja ura. Slovenski človek, ki je bil dotlej skoro izključno le tlačan, je postal osebno svoboden in zemlja, dotlej last zemljiškega gospoda, je postala njegova last. Tisočletnega fevdalizma in absolutističnega režima je bilo konec. Nastopili so boljši časi. Toda ne povsem. Uspeh avstrijskega crož-ja proti upornim Italijanom v severni Italiji in še zlasti pomoč ruskega carja svojemu avstrijskemu sovrstniku proti upornim Madžarom, ima za posledico, da avstrijski cesar prekliče dano u-stavo in ponovno uvede osovraženi absolutizem, ki dobi naziv po ministru Bachu — Bachov absolutizem. Polagoma se ukinejo tudi ostale svoboščine in vračajo sc stari časi brezpravnosti. Toda ne za dolgo. Vojna za ' osvoboditev Italije ob francoski podpori ob koncu petdesetih let prejšnjega stoletja privede do izgube Lombardije, kar zapečati nadaljnji obstoj Bachovega režima in cesar je prisiljen leta 1860 obljubiti novo ustavo (oktobrsko diplomo), ki pa avstrijske buržoazije ni zadovoljila. Zato mora februarja naslednjega leta proglasiti novo (februarski patent). Absolutizem je bil odtlej dalje v Avstriji za vedno pokopan in stara monarhija je postala ter ostala vse do svojega razpada leta 1918, z nekaterimi spremembami, ustavna monarhija.
Kako so bili Slovenci pripravljeni na te odločilne zgodovinske trenutke v večnacionalni državi, kaj so pričakovali cd novonastale situacije in kaj so zahtevali?
Dejstvo Je, da je vse slovensko ozemlje v tistih časih bilo v sklopu ene same države — Avstriji. S tem so bile dane objektivne možnosti za uresničenje zahtev po zedinjeni Sloveniji, kar so slovenski predstavniki zahtevali od cesarja že v revolucionarnem letu 1848. V pravno-politič-nem oziru bi Avstrija ničesar ne utrpela, ako bi se ta zahteva u-resničila. Vendar pa Avstrija te zahteve ni sprejela ne leta 1848, ne v šestdesetih in sedemdesetih letih v času taborov in ne pozneje vse tja do svojega razpada oktobra leta 1918. Kaj je bilo v postavki zedinjene Slovenije za Avstrijo nesprejemljivo, da ni bila pripravljena ugoditi slovenskim zahtevam? Razloge je treba iskati v njeni germanizatorični politiki, ki je imela svojo oporo v pravnozgodovinski instituciji obstoja historičnih dežel. Slednje so namreč nastajale v dolgotrajnem procesu zaokroževanja dinastičnih teritorijev s strani velikih fevdalnih rodbin. V časih centralizma in absolutizma je bila moč fevdalnega partikularizma sicer zastrta, vendar ni bil prizadet teritorialni okvir historičnih dežel. Ta je bil celo dobrodošel pri u-pravni razdelitvi velike habsburške monarhije v politično teritorialne enote.
Slovenci so živeli v času stare Avstrije v naslednjih historičnih deželah:	na Koroškem, Štajer-
skem, Goriškem, Kranjskem, v Trstu in Istri. Vsaka od teh (Trst ima status dežele, čeprav je šlo skoro le za mesto) je imela svoj poseben deželnj zbor, državni zbor (parlament) za vso državo pa je bil ob začetku ustavne dobe na Dunaju. Razdelitev Avstrije v zgodovinske dežele je bila za Slovence nepovoljna, ker so bili v številnih deželnih zborih v manjši ni. Koroška je bila že zdavnaj po večini nemška, enako tudi štajerska v svojih zgodovinskih mejah: na Goriškem, v Trstu in Istri so se morali Slovenci ubadati z Ita lijani, točneje z italijanskim iredentizmom in nacionalizmom. Edi n() na Kranjskem (Gorenjska. Notranjska in Do’enjska) so bili Slo venci v povolinem položaju, ker so bili v večini.
Obstoj teh historičnih dežel, med seboj ločenih in odvisnih le od državnega središča, ni dajal Slo-
vencem nobenih perspektiv za boljše čase. Zato je bila zahteva po zedinjeni Sloveniji za Slovence bistvena zahteva in življenjskega pomena za njihov nadaljnji obstoj in uveljavitev. Ta zahteva se v različnih variantah vleče kot rdeča nit od leta 1848 vse tja do razpada Avstrije leta 1918. Navidezno ni bila sama na sebi revolucionarna, saj se je omejevala na ustanovitev slovenske države znotraj Avstrije, oziroma pod žezlom habsburške monarhije, vendar pa bi njena uresničitev pomenila konec nemške prevlade nad Slovenci, zato je nemški krogi tudi niso hoteli sprejeti.
Povrnimo se na začetek ustavne dobe v šestdeseta leta prejšnjega stoletja in sezanimo se nekoliko pobliže z obetavno novonastalo situacijo.
Cesar je 26. feb. 1861. leta, potem ko ni uspel prodreti z oktobrsko diplomo, razglasil novo u-stavo. pod imenom februarski patent. Za vso monarhijo je bil predviden državni zbor, ki sta ga sestavljali d ve zbornici: gosposka, v katero je imenoval člane sam cesar; poslanska, v katero so volili deželni zbori. V vsakem deželnem zboru je bilo pet kurij (virilisti, poslanci veleposestva, trgovsko -obrtnih zbornic, mest in podeželja). Že v samem začetku svojega delovanja se je državni zbor (parlament) razcepil v dva tabora. Zunanji kriterij za razdelitev je bilo vprašanje pristojnosti državnega oziroma deželnih zborov. Levica in center sta se zavzemala za večjo moč in pristojnost osrednjega parlamenta in centralne oblasti, desnica pa se je navduševala za čimvečjo avtonomijo dežel. Prve imenujemo centraliste, druge pa federaliste. Odnos narodov v monarhiji do teh dveh političnih sistemov, ki se menjujeta na oblasti, je bil zelo različen. Pogub-nejši je bil vsekakor centralizem, ki je bil v službi najhujše germanizacije* » *	• «»-.. M ? ** -*
Na Slovenskem se je že ob volitvah v deželne zbore izkazalo, da na volitve slovenska stran ni bila pripravljena. Organizirane a-gitacije ni bilo. Vse je bilo prepuščeno posameznim zavednim Slovencem na terenu, ki so se morali znajti, kakor so vedeli in znali. Ob slabih deželnozborskih rezultatih so tudi slovenski predstavniki v osrednjem parlamentu maloštevilni. Izvoljeni so bili le trije: eden iz kranjskega deželnega zbora in dva iz goriškega, ki pa sta bila izvoljena deloma tudi po zaslugi italijanske odklonitve. In tudi pri njih treh ni bilo enotnosti. Medtem ko se je Toman (Kranjska) pridružil federalistični opozi-
Učitelj Alojzij Bunc, organizator tabora v Dolini
ciji, se je goriški predstavnik Anton Černe iz klopi vladne večine potegoval za pravice slovenskega jezika v uradih, sodiščih in šolah. Tudi sicer ni prihajalo iz slovenskih vrst do pomembnejših zahtev in jasnejših opredelitev. Nacional ni interesi so se vse preveč podrejali oportunističnim stališčem in ideološkim zahtevam. Tako je Jeranova Zgodnja danica zapisala celo sledeče: »Ljuba, preljuba nam je narodnost in slovenščina. Bog nam jo ohrani in daj, da bi ji odprli vrata v šole in pisarne, kakor pravica terja; toda pervo nam je naša katoliška vera. Vsa moja slovenščina mi ni piškavega oreha vredna, ako sem ob vero in po smrti vekomaj zavržen*. Vodilno besedo v narodnem gibanju je obdržal Blei^veis s svojim krogom (Toman, Costa). Zanje je značilna previdna in umirjena politika, nagnjenost h kompromisom in strah pred vsako revolucijo. Tako je zapisal v Novicah: «Mi Slovenci nočemo krvavega boja, ampak le mirno duševno zmago, ktero bomo, ker sta Bog in cesar z nami, tudi zadobili, ako le smo strpljivi, stanovitni in složni*. Taka in podobna stališča, ki so bila ljuba konservativnim elemen tom že v predmarčni dobi, sproži jo upravičen odpor v mladi inteligenci, katera se je vse bolj vda jala liberalni miselnosti, ki je
edina v tistem času lahko v celoti koristila nacionalni stvari.
Takoj ob začetku ustavne dobe so sicer Slovenci poslali peticije ministru Schmerlingu (s 19386 podpisi), v njej postavili zahtevo po uresničitvi 2. in 3. točke narodnega programa iz leta 1848, ki se nanaša na enakopravnost slovenščine v šolah in uradih, zahtevo po zedinjeni Sloveniji pa so potisnili nekoliko v stran s pripombo, da bi bili omenjeni zahtevi lažje uresničljivi, ako bi se slovenske dežele spojile v eno administrativno kro-novino. Sploh se po letu 1861 prva točka opušča in nadomešča z zahtevo po deželni avtonomiji. Ta program ni bil več osnovan dosledno na narodnem načelu, ampak je bil koncesija teritorialnemu načelu, slonečemu na zgodovinskem pravu. To pa je bilo v korist le na Kranjskem, kjer so bili Slovenci v večini, povsod drugod pa bi deželna avtonomija onemogočala narodno enakopravnost. To ni bil več vseslovenski program.
Politično in kulturno delovanje Slovencev v tem času se je osredotočilo v čitalnicah. Prvo so u-stanovili leta 1861 v Trstu z i-menom Slavjanska čitavnica, ker je bila namenjena tudi ostalim južnim Slovanom, še isto leto se pojavijo čitalnice v Mariboru, Ljubljani in Celju. Ob koncu šestdesetih let jih je bilo 57. V čital-
Skupne zadeve pa bi reševal skupni parlament notranjeavstrijske skupine. Narodne zadeve vsake narodnosti pa bi reševali poslanci iste narodnosti iz vseh dežel. Mariborski program je hotel rešiti problem zedinjenja Slovencev, ne da bi kršili načelo nedeljivosti dežel, ki je bilo tako ljubo štajerskim in koroškim Nemcem. Program sta znanstveno utemeljevala Peter Hitzinger v Novicah in Peter Radics v Triglavu, nemško pisanem slovenskem časopisu v Ljubljani. Toda kmalu se je izkazalo. da za notranjeavstrijske Nemce novi program ni bil nič bolj vabljiv kot ZS in tudi pri Slovencih samih ni naletel na splošno odobravanje.
Medtem se kolo zgodovine premika nezadržno dalje. Izbruhnila je prusko - avstrijska vojna, v katero stopi tudi Italija kot pruski zaveznik. Poslednice za Avstrijo so hude. Prusiji mora prepustiti vodilno vlogo v Nemški zvezi, I-taliji pa izročiti Benečijo. S tem pa jc bilo približno 40.000 Slovencev odtrganih od svojih rojakov in se je znašlo v novi državi. S preureditvijo avstrijskega cesarstva v Avstro-Ogrsko pa se je bilo še kakih sto tisoč Slovencev v Prekmurju in Beli krajini znašlo izven avstrijske polovice in izročeno madžarskemu gospostvu. Deželni razkosanosti se je pridružila še no-
škemu časopisju povod za še o-strejše stališče proti Slovencem.
Toda medtem ko se je med ljudstvom krepil odporni narodni duh, se je slovensko politično vodstvo vse bolj odtegovalo od tega vzdušja in vdajalo oportunizmu. Pojavilo se je vprašanje, ali naj Slovenci sledijo Čehorp in se vzdržijo volitev v državni zbor, potem ko so se Poljaki že izneverili federalistom. Prevladal je oportunizem. Kranjska slovenska delegacija je šla v državni zbor in Svetec je pred odhodom na Dunaj pisal Voš-njaku: «V sedanjih silovitih in brezpostavnih Beustovih časih kaže bolj po lahko stopati, da si vsej deželni zbor ohranimo in da ga ne izpostavimo novi nevarnosti. Zato se mi vidi pametneje, da se šibi enako viharju upognjemo, raje nego, da bi nas, ko bi se ustavljali, prelomil.*
Skromno obiskani državni zbor se je sestal 22. maja. Slovenci so ob tej priliki predložili Beustu sledeče zahteve: razširjeno deželno avtonomijo, enakopravnost slovenščine v šolah in uradih, slovenske uradnike in sodnike in nekaj drugih zahtev. Pri adresni debati dne 3. junija sta se Toman in Svetec ravnala po Riegerovem navodilu, govorila zoper adreso nemške dua-iistične večine. Toda pri glasovanju so vsi slovenski predstavniki glasovali zanjo. Dejanje slovenskih

h 21».
'J-: iei -

.V.	...
* V.kV- *
..g'.—- - -'--r -- -r 
■ ||lM I x
:■	• 'S
■■■ šj:-r-:':	...

^ • V. T	-	-
(ihtita slovertskc^v» tržasKu


Hratju jnirai
<; i
i


l /v !<* It* ,}<•• ■'iriolo, krr' »isfi •*»-	<ls fh»»* ’>r citate
sv<*pi \	1•■zr.ic- svoj tovn-liri'fvfj	utkoU rit »te
Ihteti , h -J j-v: Lou as jih«	fiarodteteiH. {j«4Ji

l:	rs\rxr .> . itoVttf»vlit *
poroča o dolinskem talofu	CICX
nicah se je zbirala narodno zavedna inteligenca, slovenska mestna in trška gospoda ter podeželski veljaki, ponekod tudi nižji sloji. V njih se prirejajo «besede», prireditve z igrami, recitacijami, petjem, koncertnimi točkami, govori in predavanji, ki so se navadno zaključevale s riesom in veselicami. Mnogokje so imele pevske zbore. godbo in knjižnico. V kultur-
nem življenju, zlasti v literarnem delovanju, se je v vzdušju rodoljubnega navdušenja puščalo ob stran vsako estetsko merilo. Ravnali so se po načelu: piši, kar je potrebno in koristno, kar vzbuja in širi domoljubna čustva. Kritike niso poznali in so se je izogibali, češ da bi s tem škodovali domoljubnemu delovanju.
Središče slovenskega kulturnega in tudi političnega življenja je postala Ljubljana. Njena čitalnica je bila največja. Leta 1864 je bila ustanovljena Slovenska matica, ki si je zadala nalogo izdajati slovenska znanstvena in poljudna dela: dve leti pozneje pa nastane Dramatično društvo, predhodnik današnjega SNG. Tu je v tem času od leta 1863 izhaja! list Naprej, ki ga je urejal Fran Levstik, prvi slovenski politični časopis v ustavni dobi.
Leto 1865 prinese konec Schmer-lingove vlade in cesar se je pri sestavi nove vlade obrnil na konservativce (federaliste). Novi ministrski predsednik grof Belcredi je bil izrazit federalist. S septembrskim cesarskim patentom je bil sistiran temeljni zakon o državnem zastopstvu, po katerem je bilo tre ba doseči predhodni sporazum z o-grskim in hrvaškim saborom, ki sta doslej odklanjala sodelovanje v skupnem parlamentu. Cesarjev manifest je sprožil silno ogorčenje pri centralistično usmerjenih avstrijskih Nemcih, medtem ko je velika večina zastopnikov nenemških narodov pozdravila septembrski patent kot obet enakopravnosti narodov, priznanja zgodovinskih de žel in konec centralističnega pritiska.
Slovensko politično vodstvo se je ob tej priložnosti postavilo na noge in se sešlo v glavnem mestu slovenske štajerske Mariboru dne 20. septembra 1865, da določi svoje stališče, znano pod imenom srna-riboiski program*. Tudi v tem primero je bilo glavno vprašanje razprava, kako doseči zedinjenje vseh Slovencev. Znova je prevladalo «zgodovinsko načelo*. Govorili sc o životvorjenju stare Ilirske kraljevine, kar pa je bilo v tem času in z ozirom na kraj sestanka ab surd (bivše Napoleonove Ilirske province in potem avstrijsko Ilirsko kraljestvo niso vključevali štajerskih Slovencev!). Prevladal je Eirspielerjev predlog o notranjeavstrijski deželni skupini (Kranjska, Koroška, štajerska in Pri molska). Vsaka dežela naj bi i-mela svoj deželni zbor, sestavljen iz poslancev narodov, ki žive v deželi na osnovi narodnostnih kurij.
va, hujša, državna razkosanost. Možnosti za ZS postajajo vse težje, če že ne nemogoče. Z dualizmom pa je bila še posebno prizadeta misel o slovensko - hrvaški vzajemnosti.
Slovenci po letu 1867
Dualizem je pomenil hud udarec vsem tistim političnim koncepcijam, ki so računale na enakopravnost narodov v monarhiji. Razdelitev oblasti med Nemce in Madžare pa je utrdila in podaljšala možnost nadaljnjega narodnostnega zatiranja, ne samo pri Slovencih in Hrvatih marveč tudi pri vseh ostalih Slovanih v državi in tudi pri Italijanih, ki so še o-stali v Avstro - Ogrski.
Volitve v deželne zbore na Slovenskem so ob tej priliki izpadle povoljno. Tako so bili na Štajerskem v slovenskih kmečkih okrajih izvoljeni samo slovenski kandidati, enako tudi na Goriškem, največji uspeh pa je bil zabeležen na Kranjskem. V nepopisnem navdušenju je pisal dr. Valentin Zarnik v Novicah, da bodo ostali dnevi teh volite «z zlatimi črkami zapisani v naši zgodovini* in pristavlja: «Zdaj šele moremo prosto dihati, zdaj šele smemo reči, da je slovenski narod v resnici na svetu, da živi, da se zrelo politično giblje in da nismo samo narodopisni pojem*. Celo v močno ogroženi Koroški sta se dobro afirmirala Einspieler v Celovcu in Pucher v Beljaku.
Belcredi je moral kmalu odstopiti vladno predsedstvo Beustu, kateri je dobil od krone vsa pooblastila, da se dualizem sprejme v cislitvanski konstituanti kot gotovo dejstvo. Zaman so si avstrijski federalisti prizadevali, da bi ga onemogočili. Čehi so se odločili proti volitvam v državni zbor in računajo tudi na podporo ostalih. Toda tudi Behst ni ostal križem rok. Najprej je pridobil Poljake, s ten da jim je obljubil široko avtonomijo. Slovenci sprva slede Čehom in slovenska večina v kranjskem deželnem zboru je poslala cesarju adreso, v kateri odreka bodočemu državnemu zboru ustavnost in cesarja obvešča, da kranjski deželni zbor ne bo volil vanj. Cesar pa je v odgovor s patentom 1. marca zbor razpustil in razpisal nove volitve na Kranjskem za konec istega meseca. Volitve so vsled močnega nemškega pritiska izpadle nekoliko slabše kot prejšnje, a so bile še vedno uspešne. Novice so ob tej priliki zapi šale: «Zmaga je večja kot sprva, ako bo treba desetkrat voliti, bo mo volili desetkrat tako!* V Ljubljani zavlada živahno narodno in protinemško vzdušje. Slovensko ča sopisje je daialo nenavadno velik pomen vseslovanski etnografski razstavi v Moskvi. Udeleženec te razstave. Matija Majar, je v tem letu izdal svojo rusko slovnico. V Ljubljani je bilo tedaj slišati peti rusko himno, kar pa je dajalo nem-
poslancev je bilo nepričakovano in neznaslišano. Sprožilo je velikansko negodovanje in razburjenje v domovini in pri ostalih Slovanih. Celo konservativnega Blei-weisa je ta korak »osupnil*, čeprav je v Novicah opravičeval njihovo dejanje.
Oportunistično in nepremišljeno stališče slovenskih prvakov, ki so sklonili tilnik pred Beustom in glasovali za dualizem, je vzdramilo «mladoslovensko» generacijo, ki postane za kratko dobo nosilec nove politične dejavnosti. Ta je postala nosilec ideje slovenskega narod^, ki se je zasvetlikala nekaterim odličnejšim slovenskim možem v času «pomladi narodov* leta 1848, ideja, ki se je upala po prestanem desetletju Bachovega absolutizma v vsej pohlevnosti o-glasiti v zadnjem stavku slovenske spomenice Schmerlingu 1. 1861, ideja, ki se je v vsenarodni debati očiščevala 1. 1866. Ta ideja je bila ideja zedinjene Slovenije, zedinjene po izbrisu vseh meja historičnega prava in zarisana po e-dinih mejah, zapisanih v grudo po narodu, njegovem tisočletnem delu in njegovi historični eksistenci. ideja Slovenije zedinjene po prirodnem pravu (kot ugotavlja literarni zgodovinar Ivan Prijatelj).
V Slovenskem narodu, glasilu »mladoslovencev*, ki je začel izhajati aprila leta 1868, zasledimo naslednje misli, ki jih smemo tolmačiti kot smernice »mladosloven-skega programa*: Zbrišimo krivično nam zgodovinsko pravo in nadomestimo vso preteklost z ži-
vo, krepko narodno utripajočo sedanjostjo, namesto na Dunaj mo-
ledovat drobtinic, hodimo rajši v narodu budit narodno zavednost, in na usta izbujenega samozavestnega naroda, naslonjeni na ostalo slovanstvo, bomo nekoč ob kritični uri Avstrije lahko posegli po samoodločbi.* Ob drugi priliki ni izrekel nezaupanje samo Beustu, ampak tudi slovenskim poslancem. «Beust jc ondan en košček železnice od Državnega zbora izprosil Kranjskim Slovencem (Kakor bi ranjki Prešeren dejal, za peseta kruha kos, da lajal več ne bo), toda nikdar bi ne smeli zaradi te železnice in bogega abecednika pustiti Čehe na cedilu*. Beust je namreč Tomanu obljubil gradnjo gorenjske železnice kot plačilo za glasovanje slovenskih poslancev za dualizem, časopis še ironično pripominja: »Morda nam bodo res še kaj malega dali od vlade, po stavim zraven abecednika še katekizem, ali ne smemo preveč zaupati, pazite, da ne pozabimo slovanstva. Timeo Danaos!*. Pisec teh člankov je bil Josip Jurčič, ki je časopis tudi urejeval, se zavzemal za načelno politiko, ki je imela za cilj prav zedinjei Slovenijo, kajti po njegovih besedah -»izgubiti nimamo ničesar, ker ničesar nima ' mo. Dobiti nam je mogoče vse . . . Bolje je. da kot narod začnemo boj za pravično reč in v tem bo ju poginemo kot Saturnovi otroci,
kakor da poginemo brez boja v strahopetnosti!*. Jurčičeve misli so jasne in koncizne ter ne potrebujejo nobenega pojasnila ali dodatka.
V zakonodajnih zborih sta dala prvič javnega duška tej ideji slovenska poslanca v štajerskem deželnem zboru Herman in Vošnjak. 9. sept. 1868 je Herman v Gradcu takole govoril; «... v tem deželnem zboru ne bomo slovenski poslanci nikdar nič dosegli. . . Gospoda moja, temu zlu se ne pride prej v okom. predno se Slovenci ne ločijo od vas in se ne združijo vsi v eno celoto.* Podobno je govoril tudi dr. Vošnjak. Vložena je bila tudi interpelacija z zahtevo po uresničitvi slovenskih zahtev po enakopravnosti v šoli in uradih in obvezno znanje slovenskega jezika pri uradnikih, ki službujejo na Slovenskem.
Slovenska Štajerska je navdušeno pozdravila zahteve svojih predstavnikov. Herman in Vošnjak sta dobivala brzojavne čestitke ne samo s Slovenskega, marveč celo iz Češke. Graški deželni zbor dobiva iž slovenske Štajerske veliko prošenj za enakopravnost slovenščine in za ZS.
Interpelacijo o enakopravnosti slovenščine v uradih in šolah je obravnaval tudi goriški deželni zl- :. Realnejše izglede za uresničevanje postavljenih zahtev pa je imel nedvomno kranjski deželni zbor, odkoder bi morala iziti najbolj radikalna zahteva po zedinjeni Sloveniji. V veliko presenečenje in razočaranje pa ni prišlo tu do nikake interpelacije in nikake-ga predloga. Samo Bleivveis je v svojem poročilu o težkem stanju primorskih in štajerskih Slovencev povedal; »Po vsem tem je tedaj želja po zedinjeni Sloveniji na vsako stran upravičena in ponavljala se bode ta želja tako dolgo, dokler ne bode več klic vpijočega v puščavi*. V ostalem se je v kranjskem deželnem zboru govorilo o enakopravnosti slovenščine, o potrebi vsaj enega oddelka vseučilišča v Ljubljani, o potrebi po slovenski akademiji znanosti in u-metnosti in o vlogi slovenščine na srednji šoli. Jurčič, ki je v tistem času poleg Levstika najpazljiveje sledil stopinjam slovenskih prvakov, je v Narodu ostro kritiziral kompromisarsko in oportunistično politiko staroslovencev.
Avantgardna vloga mladoslovencev se je pokazala zlasti v iniciativi za organis^nje^taborov. Bila :	to velika množična zborova-
nja na prostem. Njihovo prirejanje je omogočila nrav tista decembrska ustava, proti kateri je bila njihova ost .naperjena. Slovenski rodoljubi so hoteli s temi shodi predočiti narodu, vladi in ne nazadnje tudi slovenskim konservativnim prvakom, da prisluhnejo narodnim zahtevam, ali pa da se umaknejo s politične pozornice. Njihov velikanski pomen je v ce loti dognal že leta 1868 Valentin Zarnik, ko je v Novicah zapisal, da je stopil slovenski narod s tem dejanjem iz čitalniškega radova-n,ja in rajanja prvikrat samostojno na politično polje. »Slovenski tabori! Kakor se spominjam te naj-krasr iše dobe naše zgodovine, širi se mi srce od radosti in vselej ra novo preživim ure vzvišenega narodnega navdušenja, katero je takrat prekinjalo tovornike in tudi v preprostem narodu vzplamtevalo, ta je res v takih trenutkih pripravljen b i vse žrtvovati za narodne pravice* je zapisal v svojih spominih dr. Josip Vošnjak. Prvič po kmečkih uporih so se slovenske ljudske množice aktivno angažirale za družbenopolitične cilje in re zavestno zavzele za njihovo u-resničevanje. Radikalizem, ki je prihajal do veljave na taborih, je bil predvsem nacionalne narave.

Spomenika taboru in NOB pred cerkvijo v Dolini
socialen pa toliko, kolikor je še veljalo, da je bila gospoda tuja, ljudstvo pa slovensko. Zato je bilo taborsko gibanje narodnoosvobodilno in socialno obenem. Medtem ko se leta 1848, pa tudi leta 1861 in 1866 ni vedelo koliko ljudi med Slovenci se zavzema za slovenske politične zahteve (Bleiweis leta 1848 ni vedel odgovoriti na vprašanje nadvojvode Janeza, če so zahteve po zedinjeni Sloveniji tudi zahteve prebivalcev štajerske, Koroške in drugih), se ob taborih ob masovni podpori zahteva zedinjena Slovenija. Predvsem so bili tabori neka vrsta plebiscita slovenskega prebivalstva Koroške, Štajerske, Kranjske in Primorske za združitev v eno samo politično enoto.
dovoljuje taborov v bližini Celov' ca, dokler tam zaseda deželni zbor-17. oktobra je bil tabor v šempa‘ su pri Gorici, ki se ga je udele' žilo 10.000 ljudi.
Čast za sklicanje prvega tabora je pripadla ljutomerski čitalnici. Priredili so ga 9. avgusta 1868 ob udeležbi kakih 7.000 obiskovalcev. Na njem je bila sprejeta resolucija z zahtevo po zedinjeni Sloveniji ter da postane slovenščina izključno uradni jezik na Slovenskem, ki se ga morajo vsi uradniki naučiti, in ki ga morajo čim-prej vpeljati v osnovne in sred-nje~šole kot učni- jezik, nemščina pa naj bi ostala kot učni predmet. Ljutomerski tabor je bil najradikalnejši v svojih zahtevah tudi zato, ker je bilo slovensko ljudstvo na štajerskem najbolj izpostavljeno raznarodovalnemu pritisku.
Velik uspeh ljutomerskega tabora ja opogumil štajerske rodoljube, da so še v istem mesecu sklicali nov tabor za 6. september istega leta v Žalcu. Udeležilo se ga je še enkrat več obiskovalcev kot v Ljutomeru. Značilen je bil ob tej priliki govor dr. Valentina Zarnika, ko je med drugim poudaril: «Zemlja slovenska, na kateri prebivamo, je zemlja sveta. Zadnji ostanek le je več onega velce-ga slovenskega posestva, katero se je nekdaj raztezalo čez Gradec, Dunaj, Tirole itd., katerega pa smo zgubili dve tretjini, tako da imamo zdaj svojo granico že pri Muri. Zadnji sveti ostanek je torej, kar še imamo, držati ga moramo z vsemi močmi, da ne bodo nekdaj naši otroci rekli: Naši o-čefje so nam zapravili lepo deželo.*
Vzdramila se je tut'i Koroška in sklican je bil tabor v Bistrico pri Pliberku, ki bi moral biti 29. septembra istega leta, a ga je vlada prepovedala, češ da zakon ne
.v-|teVS'"v '

tabor«. :
\<ir<■!
;i«,	f.-i? i:.'	\
c/a ,V '•	/'>, (C '->>
.... ...	/ j, «• , •	.... „ _	..... -j	i /4
f «. k,,*	*,-• N;( „,;f! T	^
i Ut * z 'jv .9 i	I!..	uikfrir'; ’	.t ,
;'Vti	n i:, j*.)>» snijtt
■ • ,n -a' •
T"f »te«,.	'""V
T.-.V" - tev-te- ■ -»te-te •: A"
o* t.iV, »:; kakoi
I »toLii • .mate,	»nas;, Ivi:!*
Ite.iaki '--tete n-i v;	-.1
-m ; tel
tem jr e1. jf-te ■*>« g« , V c; .
'f ■ v ;	..
>•!
*- v raf-trit- *he»«te	w ,
v te ra;>V- iiil	Va ii.. *v’ “	.	..
'te--,ss’ te "--te	te Ž it-ki utete!,■:>«;: ’	"	1 ..••«*»»**; • ■	"
... - 'i ■ f.jffltvaH	■ ’.'n'' ; ‘ j. "
te v 11C*U	>	«>« čtitte/u. -i’-j.atea te ■	1
te-. 'i	.8».
«$ ‘A<	:*!• <jo j)--.:-.,- gov-.vrikn* ( p<W
Mklf	Vgf* »o } .»	W ni .' !,w4te- dn »tte
rete	1 i'Vt '0$
|..0 - d	tejctttiorira o,,!.j«. ! ter	»i-.-. te te;, -4
j sAuhirtut,^	/	i
j . !%’	»«■>■ tflO'.n« v/
!****»***«•» i««•*».***	* t v/c-io V- ' ,*i <|
i.	-r, r“-> 1 d
Mbo# ksku •-> nro- i *!•.«» »»teteHmi,;., »rar,	•.-...k j
i rtil	Mj.evr.ili	V *ukaji f'

te: -.1,	. i ,1- Ste1** V- fcK
te, j-,- fajft, te j--, *: ra.,«* n-
Utkfrfi -a iV! t-.. ila.
' v '	-V,
B; h k, d kufivfc’' $4$$»'*	)* \ '	
v	Vire**-; 'l -		
iš v ViV^.ut-n	iteiko		' .
, .tiiJ	\	T-\ : .	'..		•te
kiA>:‘ilV8 ii\		‘	• "l
		. .
	"ui n* Vj»;	
in	v , • slov,Viski* .'-i**!	i
tv:1 ; -m t tevltev, -1* n, (/i,..; :, le.,) Hi,‘i min jr iv,1; --.-i-te	-.	.■!
gvr»	>ti«l ra . <,.),»	. ' (
gi.rr, šl-avioi a»j ru-.ag. :-v .j v*, t v,-j.-, i, .rt-a!--, t>:r ah, -* (;!»_ - .	težMiimair ! . -j
Y a, te ts žil;:,. K tei-.-v;;':1	■ aa)
io!'i jv: R, initrtejivkib <;i,.v!iiv viri,«,}!
s,',' navdih«>-.-!m.-4
ti ■ -i-s.rj
' 11;	.WV/'{.
Izrezek iz »Edinosti* iz leta 18)3 j.o tabuiu
Značilno je dejstvo, da leta 1“ ni bil sklican noben tabor na Kranjskem. Toda na ostre kritike «mladih», zlasti Levstika, se zganejo tudi kranjs te prvaki, da organizirajo prvi tabor 9. maja pri graščini pesnika Vilharja na Kalcal*-
Največji slovenski tabor pa
sklicali v Vižmarjih pri Ljubljani, ki se ga je udeležila ogromna množica (30.000) iz Ljubljane, °" kolice, kakor tudi predstavnikov iz štajerske, Goriške, Trsta in Istre-
Omeniti je še naslednje tabore-v Ormožu (8. avgusta 1869), kjri je župnik Božidar Raič zakljuej svoj govor s priseganjem navzoč*1' na zahteve govornika. Dr. Vošnja* pripoveduje: «Bil sem na mnog1," taborih in shodih, pa takega splošnega navdušenja, kakor pri tej" govoru, nisem doživel.* Leta 1°'“ so se zvrstili tabori v Tolmin"1 Sežani, Cerknici, pri Radgoni, Kubedu, Bistrici pri Pliberku, Zopr*" čah na Koroškem in v Vipavi, beta 1871 sta bila še tabora v Kast' vu v Istri in Buhljah na Koroškeri-Po daljšem presledku je bil le»a 1878 sklican nov tabor, tokrat v Dolini, katerega stoto obletnico obhajamo letos.
Na mednarodnem prizorišču je v tem vmesnem obdobju zgodilo marsikaj novega in pomembnega, kar je imelo svojo težo v P°" litičnem življenju habsburške m"; narhije in kar je neposredno a*1 '-osredno vplivalo tudi na slovenska razmere in na nadaljnje smernte slovenske politike. Nemogoče je n? tem mestu strniti v bežen zaokrožen pregled, kar se je med te1® presledkom zgodilo. Poznano je' da je francosko - pruska vojna ' začetku sedemdesetih let privedla do ustanovitve novega nemškega cesarstva, ki je postajalo atraktivna sila tudi za avstrijske Neme®-Pri njih se pojavljajo celo štab' šča. da je Avstrija svojo vlogo od; igrala ter naj se nemški prede" Avstrije priključijo k Nemčiji. Zagovorniki takih stališč pa seveda prištevajo slovensko ozemlje a® «nemško». • Tak «razpad» Avstrije bj bil za Slovence še hujša nesreča, ker bi- njihova priključitev v homogeno nemško državo pomenil* še hujšo germanizacijo in skorajšnjo nacionalno smrt. Iz bojazni pred novo nevarnostjo velike Nemčije iščejo Slovenci takih rešitev, ki bi jim bile učinkovite proti nemški pa tudi proti italij*"' ski nevarnosti (Francosko - prusk* vojna je namreč posredno vplivala tudi na italijanske razmere. Italijani so ob tej priliki zased" Rim in napravili konec papeški posvetni državi. Z osvoboditvijo srednje Italije je postala odslej Italijanska kraljevina teritorialno e; notna od Alp do Sicilije). Nemcl smatrajo slovensko ozemlje z* mt t na Jadran, zato ga je tre ba čimprej ponemčiti, Italijani l,a kot odskočno desko za bodoče r>0" šege na Balkan. Nemško - italija"' ska nevarnost je direktno ogrožala Slovence, toda bila je nevarna tudi ostalim južnim Slovanom-
8. nov. 1870 so se sestali slovenski in hrvatski politiki na predhodni sestanek v Sisku, kmalu z*; tem 1. dec. istega leta na PrV| južnoslovanski kongres v Ljubljani ! j r je bil formuliran skupe® orogram za dosego edinstva na je. galen način. Seveda pa je bilo
n Ir n ' In d®
kočljivo vprašanje, kako 1 to seči. ali v avstrijskem, ali v ?" grškem okviru? V ozadju tega !e tičalo skrito vprašanje, kateri n*; rodni element: srbski ali hrvats"1 bo tvoril kristalizaciisko jedro a" Piemont bodočega državno samostojnega južnega slovanstva.
Reševanje slovenskega vprašanj* v povezavi z ostalimi južnimi Slovani ne ostaja le pobožna želj*’ ampak dobiva tudi vse večje >*' glede za uresničevanje, zlasti P avstrijski okupaciji Bosne in Hc,f" cegovine sredi leta 1878, torej > ekaj mesecev pred dolinskim ta borom.
BENJAMIN SLAVEC

PRAZNIK OBČINE PIRAN V SPOMIN NA USTANOVITEV MORNARICE IX. KORPUSA NOVJ
Pomorstvo in turizem nosilni panogi nadaljnjega razvoja piranske občine
Razgovor s predsednikom občinske skupščine Tonetom Mikelnom
Ob prazniku piranske občine, ki ga slave vsako leto 15. oktobra v spomin na ustanovitev mornariškega odreda IX. korpusa NOVJ, je naš sodelavec obiskal predsednika občinske skupščine Toneta Mikelna in mu zastavil nekaj vprašanj.
— Kako gledate na delegatski \ razvoj občine skozi razpravo in sklepe nedavnega posvetovanja predstavnikov slovenskih občin v Kopru?
. — Vsakdanja praksa nam potrjuje, pomeni uvedba delegatskega sistema resnično dograjevanje občine Pivdvsem kot samoupravne skupnosti. Delegatski sistem v občini ne Sestavljajo le skupščina in njej odgovorni organi, ampak tudi celotna delegatska baza, torej delovni ljudje v TOZD, delovnih, krajevnih {o samoupravnih skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah. V delegatskem sistemu se iz dneva v dan bolj poglabljajo delegatski odnosi s tem, ko delavci v TOZD pridobivajo odločilno vlogo v celotnem sistemu samoupravnega in poetičnega odločanja v občini. To jim Sagotavlja njihova neodtujljiva pralca, da odločajo o celotnem dohodku v TOZD.
Tudi za naše krajevne skupnosti f občini lahko mirno rečemo, da zelo pomemben dejavnik pri raz-vijanju in utrjevanju občine kot samoupravne skupnosti. Isto lahko fečemo za občinske samoupravne interesne skupnosti.
Ko opisujemo naše dosežke oziroma novo kvaliteto v razvoju obline kot samoupravne skupnosti, v katero prehajamo od uvedbe delegatskega sistema in delegatskih razmerij v letu 1974, pa ne nameravamo zatrjevati, da smo na tem pod-tečju vse dogradili. Zavedamo se namreč, da dograditev občine po naši ustavni zamisli kot komune z dvojnim značajem, torej kot samoupravne skupnosti in kot temeljne družbenopolitične skupnosti, terja daljši proces. Vendar z vsakodnevnim zavestnim in prizadevnim delovanjem spoznavamo tudi razne nabosti, ki jih z novimi metodami m prijemi organizirano, s skupnimi močmi postopoma odpravljamo.
Ko poskušamo primerjati delegat-®ki razvoj naše občine z drugimi nočinami na slovenskem prostoru, lahko rečemo, da ne ugotovimo bistvenih razlik. To pomei)i,'"iia!‘'tudi' na tem področju živimo j S časom na ®elotnem slovenskem pimstOrti1.
Sklepi, sprejeti na nedavni skup-*čini skupnosti slovenskih občin v Kopru (novinar z njimi razpolaga), 80 v celoti aktualni tudi za nadaljnji razvoj naše občine. Zato si že prizadevamo in si bomo tudi v nada-Je, zlasti skozi naše programe in Plane dela na celi črti, torej od IbZD, zborov skupščine in njenih °rganov, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, DPO, da jih bomo v okviru realnih možnosti izvrševali in s tem dograjevali delegatsko občino — komuno kot samoupravno skupnost in temeljno družbenopolitično skupnost.
— V pomorstvu, kot nosilni gospodarski panogi občine sc je marsikaj premaknilo naprej, v celoti pa še zmeraj ne moremo biti zadovoljni. Tu mislim predvsem na uresničevanje piranskega sporazuma, k' bi moral predstavljati začetek širokega sodelovanja med jugoslovanskimi podjetji Pomorskega gospodarstva?
.T" Splošna plovba Piran je v zad-Pl'h nekaj letih z nakupom devetih tedij povečala zmogljivosti ladjevja ?a Preko 75 odst. S sodobnimi pol-s°ntejnerskimj ladjami je začela z bajanjem nove tehnologije pomor-sega transporta. Izrazito izvozno u-merjena delovna organizacija, ki i ,Svojim poslovanjem y celoti de-tfv- 113 mednarodnem pomorskem ril'šču, bo v letošnjem letu ustva-„ a že okrog 100 milijonov devizne-
“a Priliva.
t Kazmere na svetovnem pomorskem J“^ču, ki so že več let sila ne-godne, se seveda odražajo tudi v , enutnih gospodarskih težavah na-l ?a edinega pomorskega prevozni-a' Kato je danes, še bolj kot je bilo v ezaj. jasno, da bodo sedanje ležaji i!ahk<) odpravljene z nadaljnjim hitrejšim izvajanjem srednjeročna razvojnega programa in dejan-ttn uresničevanjem sprejetih, ven-,zaenkrat še neizvajanih elemen-k/dih družbeno-ekonomskih ukrepov,
8I akoPravnejšega nastopanja jugo-j.,Vanskih ladijskih prevoznikov na , 'tevnem mednarodnem trgu. Hi-n nadaljnji razvoj je nujen, kaj-18 ^ željami, ki so stare že preko let, takih pa ima Splošna plovba »iQr 'tetrbno, ne more uspešno podati v vse bolj ostri konkurenci, piranski sporazum*, ki je bil r^upisan junija 1976 med ladjar-0r tej in ladjedelniškimi delovnimi ^Kanizacijami Jugoslavije, ne moto yobiti pričakovane življenjske mo-jft Vse dotlej, dokler bo domači lad-dit .Plavljen glede cene in kre-lof • P°Rojev v bistveno slabši po-v °d tujega. Nadaljnja prizade-bra ? bi bilo treba usmeriti v od-f. avljanje teh razlik in to ne glede .republiške meje.
v ^odernizacijo flote pa je treba dan ^ih tržnih pogojih kot vladajo ku!v ’ zaf?otoviti z obsežnejšimi na-tud^1 ma,iš>h rabljenih ladij, ki h tavj. * * * * v teh razmerah lahko zagode uspešno poslovanje.
Za nami je bogata bera ®avne turistične sezone, pa tudi ®u Posezone si mnogo obetamo. Vendar se takoj postavlja vprašaje, kako izkoristiti letošnje 1»,-»nšnje za popestritev turističnih
so naravnani na zagotavljanje
uslug, saj kljub uspehom obstajajo možnosti za večje učinke?
— Res je letošnja turistična sezona uspešnejša od lanske in tudi o-beti za posezono so dobri; v veliki meri zaradi dobrega dela delavcev v turističnem gospodarstvu in dobrih priprav na sezono. Vendar pa z rezultati v celoti ne moremo biti zadovoljni. Ugotavljamo lahko, da
ciljev, ki smo jih zastavili v srednjeročnem programu razvoja za obdobje 1976 - 1980, ne dosegamo; tako kar zadeva investicij v nove turistične kapacitete kot tudi finančnega obsega turističnega prometa. Odločneje bomo morali preseči še vedno močno prisotno razdrobljenost turističnega gospodarstva, spodbuditi sodelovanje ter povezovanje v širši regiji in med regijami ter izhajajoč iz dohodkovnih povezav glede na mnogostranski učinek turizma v drugih gospodarskih dejavnostih, poiskati nove oblike združevanja dela in sredstev.
Novi programi in investicije so usmerjeie zlasti v izgradnjo infrastrukture, ki ni dvignila raven naše turistične ponudbe, jo obogatila z
novimi oblikami, ki so na turističnem tržišču vse bolj iskane (letalstvo, športnorekreacijske dejavnosti) in omogočila večjo rentabilnost že zgrajenih turističnih kapacitet.
V naši občini sta v izgradnji dva takšna pomembna objekta — letališče v Sečovljah, ki smo ga odprli pred kratkim in športno-rekreacijski center v Luciji, v okviru katerega je že usposobljen del športno-turistič-ne luke.
Posebej velja opozoriti tudi na najširši kulturni pomen turizma. Ob široki odprtosti naših meja in gostoljubnosti naših ljudi moramo turistom omogočiti spoznavanje bogate kulturne dediščine jugoslovanskih narodov in narodnosti ter dosežkov,
PANTOMIM ANDRES VALDES GOST NA ZAMEJSKIH ODRIH
V okviru posebnih dejavnosti tržaškega SSG bo od ponedeljka, 16. t.m. do vključno 28. t.m., gostoval na Tržaškem in Goriškem priznani pantomimik Andres Valdes.
Andres Valdes, se je rodil v Havani, Kuba. Prvič je nastopil pred številnimi gledalci v četrtem letu starosti kot plesalec v cirkusu. Za
tem se njegovo sodelovanje v ansamblih pred publiko ni ustavilo; nastopil je v otroških prireditvah s trdno odločitvijo, da je bila smer njegovega življenjskega dela že izbrana. Po končani igralski akademiji je postal plesalec-igra-lec in leta 1954 je odpotoval v Meksiko z željo in upi, da ga bodo tudi tukaj gledalci sprejeli tako prisrčno kot v Kubi, kjer je leto dni vsak dan nastopal v izbrani televizijski oddaji. S pantomimo se je začel ukvarjati prav v Meksiku, ko je nastopal na filmu, televiziji in gledališču. Zelo znana je bila televizijska oddaja «Kuban-ske večerne*, ki mu je prinesla ponudbo pogodbe za dva kratka filma za ameriško televizijo. Tako se je leta 1958 odpravil v Ameriko in nastopal tam tudi v ansamblu iz Kube kot kotnik.
Po poteku dveh let se je odločil za pot v Evropo. V Parizu, kjer je živel pet let, se je povsem posvetil pantomimi in mimu. Šolal se je pri največjem umetniku pantomime Etiennu Decrouxu, ki je bil profesor svetovno znanega mojstra pantomime Marcela Marceaua. V času med bivanjem v Parizu je gostoval v Belgiji, Italiji in Švici.
Leta 1962 je zastopal Francijo na internacionalnem festivalu za pantomimo v Berlinu.
1963. nastopi v theatre L’alnambra v Parizu in v spectacle experimental du clavier v Parizu.
Od leta 1964 živi Andres Valdes v Ljubljani.
ADRIJAN RUSTJA
Oj 1> lUlii
ki smo jih dosegli pri izgradnji humanih, socialističnih odnosov.
— Za konec še vprašanje: kako si predstavljate sodelovanje vseh delovnih ljudi in občanov pri napredku občine in kakšna naj bi bila v tem smislu vaša želja ob občinskem prazniku?
— Vprašanje je vsekakor zelo kompleksno in široko. Zato bo moj odgovor nanj, glede na odmerjeni prostor, gotovo skromen.
Naj začnem z delovnimi ljudmi v združenem delu, predvsem v materialni proizvodnji.
Odprava odtujenosti posameznega delavca pomeni nesporno odpravo odtujenosti vseh delavcev. Z drugimi besedami sleherni delavec naj pri opravljanju dela in nalog da od sebe po svojih sposobnostih in naj v polni meri, ki je z ustavo zajamčena, sodeluje in soodloča pri razpolaganju z rezultati svojega dela. Torej poleg pridobljene politične moči naj se nenehno zavzema tudi za uveljavitev in razvijanje nove organizacije dela. Delavec v TOZD, delovni in drugi samoupravni skupnosti naj pri razpolaganju z ustvarjenim dohodkom vodi računa tudi o dogovorjenih in programiranih potrebah in interesih kraja, kjer prebiva sam in člani njegove družine, t.j. krajevne skupnosti, ter o dogovorjenih in programiranih potrebah delavcev v samoupravnih interesnih in drugih samoupravnih skupnostih, ki opravljajo določene storitve za normalno delo, življenje in razvoj občinske skupnosti.
Vsi delovni ljudje in občani v občinski skupnosti naj se po svojih sposobnostih, nagnjenostih še intenzivnejše kot doslej neposredno vključijo prek raznih samoupravnih skupnosti in samoupravnih organov v reševanje vprašanj in interesov, pomembnih za kraj in življenje človeka. Potrebe in njih prioritete naj bodo temeljiteje programirane. Programi posameznih organizacij in skupnosti pa usklajeni. Sprejemajo naj se na podlagi družbenega dogovarjanja in sporazumevanja. Različni interesi naj se prav tako usklajujejo in rešujejo z dogovarjanjem in sporazumevanjem.
Vsem delovnim ljudem in občanom naše občine iskreno čestitam ob našem prazniku in želim veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva.
Pogled z letala na turistično naselje Bernardin
iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiBrmiiniiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimitiifmiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiimi«
NAJVEČJE SLOVENSKO TURISTIČNO SREDIŠČE SE ODPIRA SVETU
Portorož še bolj svetovljanski
Za sečoveljskim letališčem nared še ena prvih sodobnejših marin v državi - Kopica načrtov za bodoče
PORTOROŽ . . .
Največje slovensko turistično središče, Portorož, odpira precej na široko vrata bodočemu razvoju, prav tako, kot tudi pridno zajema tisto, kar ponuja vsakdan.
Za zgrajenim letališčem v Sečovljah, ki bo služilo turističnim in športnim namenom in o katerem snur že poročali, je središče bogatejše še za eno, prav tako pomembno pridobitev. Na opuščenih solinah v Luciji je namreč zraslo prvo sodobnejše opremljeno športno - turistično pristanišče pri nas, ki bo lahko privabilo tudi obiskovalce iz tako imenovane «t>išje kategorij e». Takšnim turistom radi tudi porečemo gostje z globljim žepom, vsekakor pa so to gostje, ki na dopustu ob slovenskem delu Jadrana ne varčujejo svojih prihrankov, niti ne vračajo praznih steklenic v trgovine in čakajo na vrnjeno kavcijo, marveč so resnično prišli porabiti za dopust odmerjene denarje.
O portoroški marini je več ali
manj vse jasno: 240 privezov za
J	‘ u f t ir*.
plovila dolga med S in 15 metri, priključki za telefon, elektriko, vodo, z morske strani urejeno kopališče, v kratkem pa bo obiskovalce pričakalo tudi dvigalo za dviganje in spuščanje plovil v morje, pa ploščad za plovila in podobno. Poznavalci vedo povedati, da je «mini-marina», ki ji zaenkrat manjka še bencinska črpalka, manjša trgovina in kakšen manjši servis, nekaj boljše urejenega in opremljenega v širšem prostoru. Sploh so Porto rožani že nekam navajeni, da pri urejanju in gradnji dosežejo zgornjo mejo in kategorijo, kar sicer poseg nekoliko podraži, mu pa zato neprimerno podaljša življenjsko dobo.
Bodočnost: zaokroženo
turistično središče
Načrti za nekdanje soline v Luciji Pa se tu ne ustavijo. Potem, ko je investitor, Turistično hotelsko podjetje Portorož, plačal za marino nekaj več kot 30 milijonov dinarjev, je z izvajalci že podpisal pogodbe za nadaljevanje del. Nadaljevanje pa pomeni ureditev kana-Usoi	of ' '
..............................................i,illiii|i|ui,iM,nilHiiiii,,i,i,i,iiMi,i,itiininiiitiiHnttiliiitiliiiirni»MiiiiniiiM,iiiiiii,iitii(iM«inMijiiniininiiiiiiiiii*|ii|tniiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiin!iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMmiuiiiiiim#«i(iiiiiiniiinitimMMmimiuiiiiimuuiiiniinuiiMn.
- ■ 11 -ifIVOlIrtO / IJfiflOU1/	A	UibfO'	«... . ■ i,vyi	*	-blll'|-)U *-f lil J( *>f' lOAiJli
RAZGOVOR Z JURICO ČENARJEM, PRVIM PROFESIONALNIM UREDNIKOM GLASILA GRADIŠČANSKIH HRVATOV
Gradiščanski Hrvati enako kot koroški Slovenci
Vloga Hrvatskih novin v narodnostnem boju - Prizadevanja za radijske oddaje v hrvaščini iz deželnega studia v Železnem in za TV oddaje - Študentski dvomesečnik Novi glas - Založniška dejavnost
ŽELEZNO/EISENSTADT — Gradiščanski Hrvati, ko govorijo o neuresničenem 7. členu državne pogodbe, poudarjajo zlasti tri temeljna vprašanja: neurejeno šolstvo, slabe možnosti obveščanja za narodnost in o narodnosti ter zavlačevanje uvedbe hrvaščine v javne ustanove. Prav to jesen pa imamo občutek, da so naredili ravno v informativni dejavnosti pomemben napredek, čeprav moramo hkrati pribiti, da ne vsega kar bi morali imeti in kar bi bila republika Avstrija dolžna narediti za gradiščanske Hrvate.
Napredek je viden zlasti v Hrvat skih novinah, ki so dobile novega u-rednika Jurieo Čenarja, donedavnega predsednika Hrvaškega akademskega kluba na Dunaju. Tako je postal Juriča Čenar / večstoletni zgodovini gradiščanskih Hrvatov prvi profesionalni narodnostno politični dela-
vec, ki nadaljuje prizadevanja za u-rejanje narodnostnih vprašanj, kakor je to že "očel kot dvakratni pred-
sednik narodnostne študentske or-
ganizacije. Vse to so bili razlogi, da smo poprosili poklicnega kolega za nekoliko daljši pogovor, v katerem ne bo govora zeoij o informiranju, marveč želimo nekoliko širše poseči
v sedanje razmere na narodnostno političnem področju Gradiščanske; pisali in pogovarjali se bomo o raz merah, ki jih je predsednik Hrva škega kulturnega društva v Železnem doktor Ivo Milller označil kot stopnjo čakanja, vendar aktivnega in ne pasivnega čakanja.
— Zadnje čase posvečate na Gradiščanskem veliko pozornosti obveščanju v hrvaškem jeziku. Juriča Čenar, vi ste novinar -urednik Hrvatskih novin, prej pa ste bili predsednik Hrvaškega a-kademskega kluba na Dunaju. Razmere torej dobro poznate, zato bi vas najprej prosil, da pojasnite, čemu pravzap ’’ tolikšna pozornost obveščanju?
J. čenar: «Pri obveščanju našega prebivalstva je najpomembnejše, da ga sproti seznanjamo z zahtevami, ki jih postav jamo vladi, da pišemo o trenutnih lazmerah, ga obveščamo, kako potekajo razgovori o tem ali onem nerešenem vprašanju Tako na primer, kako potekajo pogovori z avstrijsko radiotelevizijo, kako je s šolstvom in podobno. Pri vsem tem imajo sredstva obveščanja zelo pomembno vlogo, prebivalstvo pa seznanjamo samo p ’ Hrvatskih novin, ker nimamo drugi’ možnosti.* — Kako je z novim konceptom Hrvatskih novin, ki ste jih omenili?
J. čenar: «Novi osnutek v celoti še ni uresničen. Ker imamo boljše tehnične možnosti, za zdaj le preizkušamo. Prizadevamo si biti čimbolj informativni, novi koncept pa bomo uresničili najbi s v zač:tku prihodnjega leta.*
— Nekaj poizkusov je že bilo, po obliki in po vsebini?
J. Čenar: «Ocena je korektna, sicer pa je k temu pripomoglo tudi naključje. Prek hrvatskih novin smo namreč izzvali vprašanje, kako bo z oddajami v hrvaškem jeziku iz deželnega radijskega studia. Prva je bila akcija z lepaki, ki so ozar-jali, kako potrebne so oddaje za Hrvate; ta prizadevanja, da nadaljujemo v našem časniku. Uspelo nam je, da je bila tematika doslej objavljena tudi "o radiu in na televiziji, o njej pa so pisali tudi osrednji dunajski časniki. Ravno zavoljo tega se zdaj precej razpravlja o u-vedbi hrvaških radijskih oddaj.*
— Prav to sem mislil tudi vprašati — kak., jc s hrvaškimi oddajami iz deželnega studia tukaj v Železnem? Prva pobuda je bila dana že lc‘a 1970, vendar so, kolikor vemo, takrat dejali, da hrvaške oddaje niso mogoče, ker Gradiščansk i nima tehn' nlh možnosti. Te možnosti od lani so, in kaj zdaj?
J. čenar: «Najbrž je res zanimivo, da je zdajšnji intendant gradiščanskega studia Karl Hofer še pred kratkim izjavljal, da n: bo težav z uvedbo hrvaških oddaj, ko bo Gradiščanska imela svojo valovno dolžino. Menil je celo, da Hrvati morajo dobiti oddaje v tvojem jeziku; toda medtem sc je Karl Hofer odločil za koncept, jaz bi dejal, za a similacijski koncept, ki sicer predvideva oddaje o Hrvatih, vendar v nem- .em jeziku. To je že stara oblika, predlagana pred leti, ko so me nili, da bi le nekatere dele teh oddaj prevedli tudi v hrvaški jezik. Mnenje sedanjega intendanta je, da
	
Juriča Čenar, novi urednik Hrvatskih novin
bi imele zgolj hrvaške oddaje premalo poslušalcev in da bi poslušalci ugašali radijske sprejemnike za radi teh oddaj.*
— Vendar se s tako obliko, da bi obveščali Hrvate v nemškem jeziku, najbrž gradiščanski Hrvati, pa tudi vi, ki delate v' sredstvih obveščanja in organizacijah, ne boste mogli sprijazniti. Kolikor vemo, imate svoje predloge, kako oblikovati radijsk oddaje oziroma radijski nrogram?
J. Čenar: «Da, imamo jih. Prvi predlog smo poslali avstrijski radioteleviziji že leta 1970, ko smo zahtevali štirinajst ur program", na te den. Zdaj si prizadevamo za o-’daje, ki bi bile vsaj tako dolge, kot jih
imajo koroški Slovenci. Oddaje naj bi pripravljala sk. pina v gra '.^canskem studiu, v njej pa bi morali biti sodelavci iz narodnostnih vrst.*
— Potem bi obveščali o mednarodnih dogodkih, o domačih kulturnih dogodkih in o vsem, kar se tu na Gradiščanskem dogaja...
J. čenar: «Da, in o športu, imeli bi otroške oddaje. Mislimo, da so potrebne tudi take oddaje, kakor jih predlaga Krrl Hofer, da bi namreč nemško govor ,'če poslušalce seznanjali s položajem gradiščanskih Hrvatov. To bi moralo biti v drugem in ne manjšini c Imerjcnen ra dijskem času; gre za povsem druga vprašanja kot je program, name njen gradiščanskim Hrvatom.*
— Eno so informacije v hrvaškem jeziku, drugo pa so informacije o narodnosti za večinski narod. Toda ostaniva še pri tem vprašanju. Bi o veliki a’. ' , ki ste jo že omenili, povedali še kaj več. Bila je na Gradiščanskem in že tudi na Dunaju kolikor vem?
J. Čenar: «Akcijo je organiziral komite za pravice gradiščanskih Hrvatov, podprla pa so jo vsa gradiščanska društva — s tem se je prav zaprav začela razprava o radiote levizijskem programu. Sicer pa je i mel komite za ravice gradiščanskih Hrvatov že pred dvema letoma pla kate s podobno vsebino. Menimo, <’j je prišel čas, j l j potrebno nekaj storiti, kajti manjšina ne more sa mo čakati in čak?.’' ra m ■"■»st . inskega naroda. Tako ne doseže veliko.*
— Na Gradiš' skem pripravljate novo revijo FOKUS. Ste vi tudi seznanjeni s tem?
J. Čenar: «Da, vem za to in menim, da gre za zelo zanimiv projekt, ker so nam ga poau "li nemško govoreči rijci. Torej tisti, ki nimajo ravno veliko stikov z manjšino, a menijo, da j» je ra kulturnem področju trebno pomagati POKUS bo kulturnopol:'.'*na in družbenopolitična revija, ki bo na voljo v vseh gradiščanskih kioskih. S tem bomo nekake zapolnili praznino v naši založniški de.' nost; »
— Tu boste objavljal' prispevke, ki bolj pretehtano, z več dokumenti obravnavajo narodnostno življenje, narodnostno problematiko. Kaj pa študenti?
J. Čenar: «Tr ' štucie. " so pripravili nov koncept svojeg" Novega glasa, ki je večkrat zašel v težave. Zdaj pripravljajo nov, gla. '.o in prva številka bo kmalu izšla. Za za četek bo Novi "las izhajal kot dvomesečnik, če bo dobro sprejet, pa vsak mesec.*
— Pa za mlade, najmlajše?
J. Čenar: «Za najmlajše imamo v Hrvatskih novinah prilogo Radost, ki izhaja dobro lel , vendar ne dovolj uspešno. Mnogo bolje bi bilo, če bi Radost izhajala samostojno, ker bi j laže razširjali med mladimi kot na primer šolska knjige ali šolski list ter ti mu taka zagotovili tudi denar za "ar’ j izhajanje ■>
— Ce nekako strneva ta pogovor o informativn' dejavnosti, bi nekaj povedala še o sodelavcih, o ljudeh, ki so bili pripravljeni ali pa so pripravljeni sodelovati pri časnikih, v tem, kar tukaj izda jate, pa še mogoče beseda o finančnem položaju?
J. Čenar: «S sodel. vci imamo res precejšnje težave, najbrž tudi zato, ker je sedanja ekipa sodelavcev Hrvatskih novin sorazmerno stara. Premalo je svežih idej, zato imam zelo pomcml no vlogo — iskati mlajše sodelavce. Menim, da jia je dovolj, le najti jih moram. Drugo vprašanje je seveda, kako je z ma terialnim položajam. c-e bi ir 'i dovolj denarja, Li lahko naredili v našem tisku, tudi pri H vatskih novinah še mnor, v , lahko bi tiskali več knjig, želeli bi si posebna revije za kmetovalce, za mlajšo in starejšo generacijo.
Avstrija bi sic morala podpirati manjšinski tisk že . h '"melju državne pogodbe, . endar se tudi (tu ne drži svoje obve 'osti. Ne daje nam tistih pravic, ki jih ima večinski'narod. Žal, teh razmer a vidi oziroma jih no:e videti.
— Torej je vaše Tiskarska društvo, ki nekako skrbi za izdajanje
.lista, za knjige, tudi v težkem finančnem položaju?
J. Čenar: «Na vsak način, saj se nenehno spopada s pomanjkanjem denarja. Ob 50-btnici smrti Mateja Meršiča - Miloradu , če spomnim samo na en primer — smo izdali jubilejno zbirko, za katero smo porabili veliko denarja. To smo morali storiti, saj gre za celotni Miloradičev opus, zato pa smo hočeš nočeš morali odtegniti dena drugim izdajam. Ali druga la rečeno: na voljo imamo določeno, seveda premajhno vsoto denarja, in če želimo založiti še kaj več, se moramo dogovoriti, da naš časnik določen cas ne bo izhajal na 12, ampak na 8 straneh. Tako seveda ne bo šlo dolgo in morali bomo i.ajti kak izhod.*
Morali bomo - bodo najti kak izhod, če ponovimo za sogovornikom Jurieo Čenarjem, kajti očitno se tudi gradiščanski Hrvati ne mislijo sprijazniti z usodo, ki jim jo želi vsiliti uradna politika, sedmo julij ska zakonodaja in gradiščanski a-similanti. Vse, kar je bilo potrebno reči o informiranju ,je razgrnil ta naš nekoliko da.,'i pogovor, pripišimo le, da se tudi matična domovina, Socialistična republika Hrvat-ska, zanima, ka' > rešujejo svoje, v tem primeru probleme ihformi-ranja na Gradiščanskem. V ta namen so na radiu Zagreb spremenili tudi koncept stalnih nedeljskih enournih oddaj «Za Hrvate v sosed njih državah* te.- od 1. oktobra dalje polovico te oddaje namenjajo razmeram med gradiščanskimi Hr vati. Gre bolj za zasilno rešitev, dokler ne bodo imc'i svojih odda1 iz Železnega.
ERNEST RUŽIČ
la Fažan, kjer bo dovolj prostora za brezplačno «parkiranje* plovil domačinov, prav tako sta predvideni dve cestni povezavi do marine, ureditev večjega parkirišča in ploščadi, na celotno območje pa j• treba tudi napeljati elektriko, vodo, urediti kanalizacijsko mrežo in ga hortikulturno polepšati. Za vse posege bo že omenjeni investitor odštel nadaljnjih 24 milijonov dinarjev.
Središče pa še naprejl
Dela na nekdanjih solinah, ki bodo poslej namenjene turizmu in športu, pa z napisanim ne bodo ponehala. Prav kmalu pride na vrsto dom vodnih športov za potrebe jadralcev, plavalcev in veslačev, v programu je tudi druga marina, kjer bodo lahko sprejeli 400 večjih plovil, po letu 1980 pa tudi športna dvorana, kjer bo prostora za 3 tisoč gledalcev. Na površinah bodo uredili nogometno in druga igrišča, pa še kaj. Pod to *še kaj» lahko sodi ureditev nekakšnega solinarskega muzeja na prostem, kjer nameravajo prikazati današnji in nekdanji način pridobivanja soli. Načrtovalci prav tako razmišljajo o konjih, ki bi bili ha voljo stalnim obiskovalcem-kot del turistične ponudbe kraja, na vrsto bodo prišle kopalne peščine in med njimi posebna za naturiste.
Načrtov je vsekakor dovolj. Sodeč po sedanjem zagonu, pred nami so namreč prvi končni turistični »izdelki*, lahko sklepamo, da bomo najmanj čez 10 let pričakali v Portorožu urejeno turistično in športno središče, primerno za dnevno zabavo številnih obiskovalcev, domačih prebivalcev in za pripravljanje aktivnih športnikov.
Portorož bo tako h kongresnemu, zdravstvenemu turizmu in siceršnjemu dobremu obisku primaknil še možnost za športni turizem, ki je v silovitem razmahu. Središče s tar ko naravnim «značajem» pa bo potem lahko privabljalo obiskovalce različnih želja in različnega kova, vsakdo pa bo tu lahko prišel na svoj račun.
Portoroža se sicer drži nekaj svetovljanskega sijaja, ki ima zdaj večji, drugič spet manjši lesk. Zvabiti, da mu bodo letališče, marina in zaokroženo turistično - športno središče utrdile trajen sloves uspešnosti.
ZORAN DEBENJAK
Izgradnjo rafinerije v Kopru začasno odložili
Izvršni organi obalnih občinskih skupščin in vodstvo družbenih poli-tičn h organizacij so v zadnjih tednih izčrpno obravnavali analizo izvajanja srednjeročnega plana razvoja obale v letih 1976 do 1978. Strokovne službe so na osnovi pripomb pripravile poročilo, ki je prišlo na dnevni red izvršnega sveta obalne skupnosti.
Osnovna ugotovitev je bila, da so gradnjo rafinerije v Kopru začasno odložili zaradi razlogov zunanje narave in da bo potrebno nastalo vrzel zapolniti z drugimi pobudami. V naslednjih dveh letih naj bi bil glavni poudarek na utrjevanju primarnega in sekundarnega sektorja gospodarstva. Večjo pozornost bodo posvetili tudi pomorskemu gospodarstvu (predvsem razvoju koprske luke in Splošne plovbe) ter turizmu. Prej kot so načrtovali, naj bi začeli z drugo fazo izgradnje turističnega naselja Bernardin.
Izredno slaba žetev soli
Sečoveljski solinarji so čez poletje pridelali le 2 tisoč ton soli, kar je 10 tisoč toh manj, kot so načrtovali. Vzrok je seveda v slabem vremenu. Sicer pa traja tako ali podobno stanje že nekaj let in izgradnja tovarne soli, kjer pridelek ne bi bil več odvisen od vremena, je zmeraj bolj aktualna. Prav zdaj potekajo pogovori o sofinansiranju tega objekta med Drogo in drugimi zainteresiranimi činitelji. Upamo, da bodo uspeli, predvsem pa, da bi rešili vprašanje ugodnejših pogojev za na* jetje kreditov.
DA BI VOJAŠKI KROGI VZHODA IH ZAHODA OPRAVIČILI STROŠKE
VOJSKE NATO SO IMELE VRSTO OROŽNIH VAJ SOVJETI SO »OPAZOVALCE* GOSTILI Z VODKO
Vala orožnih vaj na severu Evrope ■ Sovjetske ladje se motajo med manevrskimi ladjami Zahoda Prikrite grožnje ameriškega generala Sovjeti vabijo zahodne opazovalce, a jih neradi puščajo na teren
Vtem ko se v krogih poznavalcev razmer v zadnjem času z zadovoljstvom ugotavlja, da bi moglo med ZDA in SZ v kratkem priti do sklenitve «SALT-2», kar posredno govori o manjšanju napetosti, smo na drugi strani priča neverjetno velikemu številu orožnih vaj, torej priprav za morebiten spopad, pa naj gre za obrambno ali napadalno akcijo. V okviru NATO je bilo letos neverjetno veliko orožnih vaj, pa tudi na drugi strani so se preizkušali v vojaških veščinah.
Na severu Norveške in na Danskem Jyllandu so imeli petnajstdnevne orožne vaje, pri katerih je sodelovalo 40 tisoč mornarjev, 200 vojnih plovil, 22 podmornic ter 800 letal. Pomorske operacije so bile zelo obsežne in sta pri teh sodelovali kar dve grupi letalonosilk. Te orožne vaje so imenovali «Poroka na severu*. Toda to je bil le del mnogo širšega programa vojaških vaj NATO pod skupnim naslovom «Autumn Forge 78», v katerih je sodelovalo nad 300 tisoč vojakov z ustrezno pomorsko in letalsko silo. Orožne vaje so se v raznih oblikah in v večjih in manjših grupacijah zvrstile od severovzhodnega Atlantika pa vse do Rokavskega preliva.
Da bi si ustvarili približno sliko o obsegu in dinamiki teh orožnih vaj, bomo navedli nekaj podatkov:
Od 8. do 26. septembra je na otočju Julland ter v Zahodni Nemčiji in sicer v pokrajinah Schles-wig - Hollstein bila velika akcija, v kateri je sodelovalo kakih 60 tisoč vojakov. Tem orožnim vajam so dah ime «Bold Guard», kar bi po naše pomenilo «Drzna straža». V istem času, torej od 8. do 24. septembra je v akciji «Griffon Ga-lore», torej «Krepki Griffon* sodelovalo 6.500 vojakov, v akciji «Cold Fire» torej «Hladni ogenj» pa je preizkusilo svoje sposobnosti vojno letalstvo šestih članic NATO.
Preselimo se nekoliko proti vzhodu. V orožnih vajah «Blaue Donau» - «Plava Donava* je sodelovalo 40 tisoč vojakov in kot ram naslov orožnih vaj pove, so se vojske NATO umaknile z atlantskih obal v notranjost Zahodne Nemčije. V času od i8. do 23. septembra pa so v Zahodni Nemčiji imeli vaje pod naslovom »Certain Shield» torej «Varni ščit*, pri katerih je sodelovalo 60 tisoč zahod-nonemških, belgijskih, angleških in ameriških vojakov. V tem primeru je morda zanimivo navesti primer treh tankov in sedmih a-meriških vojakov, ki so jih Američani med vajami ali bolje po vajah — pozabili in se je «izguble-na» enota šele teden dni po končanih vajah vrnila na izhodišče in nato domov. Vaje »Certain Shield* so bile povezane z vajami «Re-forger*. ki naj bi označile «mož-nost vrnitve zahodne vojske v Nemčijo*. Končno bomo navedli še orožne vaje z naslovom «Cre-sted Cap*, kar bi po naše pomenilo «Perjanica». Tu so preizkusili desant ali če hočemo hkrati desant in zračni most. V rekordnem času so namreč iz strateških rezerv ZDA prepeljali v Zahodno Evropo 13 tisoč vojakov in 48 letal vrste F-4E, torej znanih «fan-totiov* itd. Toda bolj kot ta akcija je bila v tem primeru pomembna akcija dobave streliva vojski na evropskem Zahodu, ker so prav tako v rekordnem času prepeljali 37 tisoč ton orožja, streliva in druge opreme in še 130 helikopterjev.
Lahko bi še navajali orožne vaje v manjših obsegih in nekaj tega je še na vrsti, to se pravi, da ves program orožnih vaj še ni zaključen. Če pa pogledamo to, kar se je doslej dogajalo, bomo ugotovili nekaj pomembnih «zani-mivosti* ali oodrobnosti:
Tako se je na nebu Zahodne Nemčije tokrat prvič pojavil prav v okviru manevrov «Hladen ogenj* veliki ameriški bombnik B-52, to se pravi tisti transportni bombnik, ki so ga Američani preverili v Vietnamu. Ne smemo pozabiti, da so Američani v Vietnamu prevažali z njim vojsko in vojno oskrbo,
toda osnovni smoter tega letala je prinesti atomsko bombo na sovjetske cilje, seveda v primeru vojne. Gre namreč za letalo z izredno velikim radiusom. Letalo namreč more v enem samem neprekinjenem poletu opraviti pot iz ZDA do Sovjetske zveze in nazaj.
Druga podrobnost: ko so se ob zaključku manevrov «Hladni ogenj* časnikarji srečali z ameriškim generalom Aleksandrom Haigom v Neumiinstru, je ta glavni komandant NATO med drugim rekel: «Naša zveza z vsem srcem podpira prepoved uporabe kemijskega orožja, toda če se ne doseže napredek v pogajanjih za prepoved tega orožja, bomo morali svoje mnenje spremeniti.* Kdor se le malo spominja Vietnama, mu takšna grožnja izzveni čudno. Američani so kemijsko orožje dodobra preverili v Vietnamu. To se pravi, da bi sedaj to kemijsko orožje morali še izpopolniti in ga napraviti še bolj strašno . .. čemu?
Med razne akcije jesenskih manevrov na zahodu Evrope spada tudi akcija «Jesenskega kovača 78», v kateri so skušali izboljšati koordinacijo v taktiki in logistiki*, to se pravi v oskrbi. Toda v navodilih glede te koordinacije je bilo rečeno, da gre za «krepitev Evrope v krizni situaciji*, ki je nastala zaradi «narasle plime levičarskih sil, plime, ki je dosegla kritično točko, «tudi brez prodora rdečega sovražnika v smeri Atlantika*. V tem primeru, kot vidimo, ne gre za vojaške vaje, ki bi bile‘vperjene proti potencialnemu jutrišnjemu vojaškemu nasprotniku — Sovjetski zvez; oziroma socialističnemu bloku, pač pa gre za pripravo za primer, če bi v zahodni Evrcpi napredni, o-ziroma levičarski elementi pridobili še več oblasti oziroma veljave v javnem in političnem življenju. To pa ni več vprašanje Pentagona in njegovih ožjih zaveznikov.
In vendar strategom, ki so vse to pripravili in vodili, ni šlo vse tako, kot so računali, kajti po poročilih, ki so prišla s Shetlandskih otokov, so orožne vaje «Severna poroka* opazovali ali če hočemo spremljali Sovjeti z najmanj petnajstih ladij ter iz šestih podmornic. Med sovjetskimi vojnimi plovili, ki so se v času teh orožnih vaj «motale» okoli Shetlandskega otočja, je. bila tudi raketna križarka «Admiral Makarov*, posebna sovjetska letala pa so orožne vaje «nadzirala» iz zraka.
Še in še bi lahko navajali številke, ki bi prikazovale obseg teh orožnih vaj, pa tudi nadrobnosti, ki bi nakazovale nekatere zaskrbljujoče posebnosti, toda nedavno je neki znani italijanski politik in državnik govoril o 400 milijardah dolarjev, kolikor jih svet žrtvuje vsako leto za vojsko, ali kot temu tudi rečejo za varnost. In te strahotne stroške je treba na nek način opravičiti.
Letos zgodaj spomladi in v septembru pa so na nek način opravičevali svoj delež teh stroškov tudi sovjetski strategi ter strategi varšavskega pakta. In tudi tu so imeli v gosteh svoje potencialne nasprotnike ali sovražnike. Ko so v februarju letos Sovjeti priredili orožne vaje, so povabili v goste vojaške predstavnike NA TO. In tudi v septembru, ko so imeli vaje na Kavkazu ter v bližini Minska, so tudi povabili o-pazovalce NATO. Neki novinar, ki je spremljal sovjetske orožne vaje in bil tudi v bližini gostov NA TO, je med drugim zapisal:
«Razlikuje se gostoljubje, ki ga zahodne ali vzhodne dežele nudijo svojim gostom iz nasprotnikovega bloka. Opazovalcem NATO, ki so bili na orožnih vajah v Beli Rusiji, so nudili vse. kar so hoteli, predvsem pa veliko kaviarja in vodke. Ko pa so si zahodni o-pazovalci hoteli pebliže ogledati manevre, so jim nalili še več vod-
ke in nakopičili še več kaviarja, tako da niso od orožnih vaj imeli nič.»
Sicer pa bi bilo vsako tako opazovanje nepotrebno odveč, ko pa vohunska služba deluje danes povsem drugače, veliko bolje in temeljiteje, saj smo pred nedavnim zvedeli, da ameriški vohunski satelit z višine 160 km ne opazi le vojaka v premiku, pač pa tudi veliko manjši predmet. Ko pa gre za premik enot, tankov, topov itd., ima ameriški satelit lahko delo. In enako velja za sovjetskega.
Krleževa
tragična
komedija
(Nadaljevanje s 5. strani) * lo
danjosti. Urbanu se vda bolj iz negotovosti in naveličanosti, kot zaradi neke notranje potrebe. Nikakor se ne želi odpovedati življenju, ki ji ga nudi Avrel. Slednjega je zaigral Livio Bogateč, podal je karikaturo salonskega u-metnika, včasih preveč enosmerno in enostavno, to se je pozna-
lo predvsem, ko je moral biti Avrel pijan. Bogateč je tragičnost Avrelove ničvrednosti večkrat zakril z «odprto» komičnostjo. Kljub temu Bogatčeve vloge ne gre o-cenjevati negativno. V igri so nastopili še Nerina Švab (Fanny), Mira Sardoč (prva dama), Tanja Smotlak (druga dama), in Jožko Lukeš (gospod). Pri oceni igralcev moramo upoštevati, da so bile njihove negotovosti in večkratno podajanje klišejskih gest tudi sad negotove režije. Zadovoljivo sceno je izdelal Niko Matul, kostume pa je pripravila Ružiča Nenado-vič - Sokolič, glasbo pa Aleksander Vodopivec.
Hiiuiiiiia iii n iiiuiiiinii)i iiiii>iiin niti iiiii im 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 im im iiiiii ih m milil iituuaiiiiiifiiiiiiiiiiMiiiiaiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii
Bruselj pripravlja velika slavja ob svoji 1000-letniei
Poleg več velikih razstav in prireditev bo tudi veliko športa
j .*«tuuoo >=»»».rjj., no lil u.iisimli -z	.............. *	....
, ‘3'M uuuu
.	■ . - az- - oS HC
BRUSELJ — Prebivalci Bruslja pravijo, da je belgijsko, glavno, tnes, sto prestolnica vsega sveta. In ta «prestolnica sveta* bo prihodnje leto slavila svoj veliki jubilej — 1000-letnico. Ustanovljena je bila namreč 979. leta.
V začetku so mislili, da bi bilo prav 'jubilej proslavili z velikim »ljudskim slavjem*, vendar so se nato premislili, kot pravi bruseljski župan Pierre van Halteren, kajti «nabralo se je veliko mani-festativnega programa, ki prekaša poprečje ljudske veselice in najavljenega je veliko tujega občinstva, saj računamo, da bo naše mesto obiskalo zelo veliko turistov*.
Proslavljanje tisočletnice Bruslja se bo začelo v aprilu, ko bodo porovno postavili na oder Berliozovo «Faustovo pogubljenje*. In to prireditev nameravajo pripraviti «v velikem stilu*, saj bo sodelovalo na odru in pod odrom nič manj kot 400 ljudi. Toliko bo članov orkestra in zbora pri uprizoritvi ope re. Zanimivo je pri tem še to, da bodo opero znanega francoskega skladatelja uprizorili v obeh jezikih, namreč v flamščini in francoščini in to pomešano, to se pravi, da ne bo uprizorjena opera enkrat v flamščini, drugič v francoščini, pač pa se bosta jezika med seboj «križala*.
Kaj vse pride nato na vrsto, je za sedaj težko reči, vsekakor čaka stotisoče tujih turistov velikanska razstava z naslovom «Simbolizem sv. Mihaela*, to se pravi razstava, ki bo povezana z bruseljskim zaščitnikom sv. Mihaelom. Zanimivo je, da bo razstava vsebovala tudi
nq
B[.n j -fsict bo efiffdl sRd •*'
delr ki so cl<U)CS še, po najrazličnejših jijpžejil) £veta,„;tako da bodo posamezna olja prinesli tudi iz Sovjetske zveze, iz raznih dežel Srednjega vzhoda, da ne govorimo o delih, ki jih bodo poslali Bruslju razne pinakoteke iz srednje Evrope. Obiskovalce Bruslja bo čakala tudi velikanska razstava stenskih preprog, med katerimi bo tudi nekaj znanih tovrstnih del, kot na primer »Maksimilijanov lov*, ki ga bodo prinesli iz Francije in sicer iz pariškega Louvra.
Za ljubitelje športa je vredno o-meniti to, da nameravajo prirediti vrsto mednarodnih športnih prireditev, med drugim tudi nogometni turnir, ki bo pripeljal v Belgijo najboljše nogometne enajsterice iz vse Evrope, kolesarska dirka po Franciji «Tour de France* pa bo imela eno etapo tudi v Bruslju.
Samo ob sebi se razume, da se bodo na to vebko slavje pripravili tudi belgijski gostinci, ki so nad pobudo navdušeni, kajti prav oni so v zadnjih letih doživljali nemajhno krizo, ker se je srednjeevropski in severnoevropski turizem pomaknil proti jugu, proti Sredozemlju in so njihove domače, belgijske zmogljivosti ostale slabo zasedene. Poleg tega pa je znano, da je Belgija zadnja leta imela malo tujih gostov tudi zaradi vedno višjih cen, saj je Bruselj najdražje mesto v Evropi.
Da so belgijski gostinci upravičeno nerazpoloženi nad sedanjostjo in navdušeni nad tem programom, nam govorita naslednja dva podatka: leta 1976 je obiskalo Bruselj 1.900.000 tujih turistov, v lan-
skem letu pa jih je bilo le 1,032.000,. Keeas« imeli v Bruslju pred dvaj», setimi leti, torej 1958, svetovno razstavo, sloviti «Expo», ki se je dobro obnesla je razumljivo, da bi jim tudi letošnje slavje moglo prinesti več milijonov gostov, kar Bruselj s svojo zgodovino in s svojo današnjo stvarnostjo tudi zasluži.
Restavracija «DA FLEGO*
W£-
TRŽIČ (Montalcone)
Ul. Bazni 39 Tel. f()48D 73389
Velika banketna dvorana: poroke. birme, obhajila ipd. Domača kuhinja z ribjimi specialitetami in divjačino. Veliko parkirišče.
POHIŠTVO
RENAR
OPČINE, Prose*ka 3 Telefon 212-255
Lastna obrtniška delavnica ib prodajalna
Nudimo po ugodnih cenah: SPALNICE, KUHINJE, DNEVNE SOBE, SEDEŽNE GARNITURE, POSTELJICE CM PO HIŠTVO ZA OTROKE, OTRO ŠKE VOZIČKE IN STAJICE.
Obiščite nas!
Nedelja, 15. oktobra 1978 Ponedeljek, 16. oktobra 1978
TRST A
8.00, 11.00. 12.00. 14.00, 19.00 Poročila: 8.15 Dobro jutro: 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Maša; 9.45 Nediški zvon, oddaja o Benečiji:
10.15	Vedri zvoki; 10.30 Danes o-biščemo Gabrje: 11.05 Mladinski oder: 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah: 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.20 Poslušajmo spet: 15.00 Nedeljsko popoldne: Napotki za filateliste, šport in glasba; Prenosi z naših prireditev.
KOPER
6.30.	7.30, 10.30, 12.30, 13.30,
14.30, 20.30 Poročila; 6.05	7.00
Glasba za dobro jutro; 8.30 V nedeljo zjutraj z G. Pagano; 9.15 Skupina Libertas; 9.30 Plošče:
10.00	Z nami je; 10.15 Glasbeni portret; 10.40 Glasba in nasveti:
11.00	Dogodki in odmevi; 11.30 Kirn, svet mladih: 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.33 Najpopularnejše popevke tedna: 15.00 Posebna oddaja iz Furlanije; 15.15 Onore al merito;
15.30	Folk in ne; 16.00 Jaz poslušam, ti poslušaš; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 in 17.45 Od hiše do hiše: Glasba po željah. Kmetijski nasveti, Gospodinjski kotiček. Humor: 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Orkestralna panorama: 20.32 Rock party;
21.15	Majhna dela velikih mojstrov; 22.00 Plesna glasba.
RADIO 1
8.00,	10.10, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje;
6.30	Prostor za humor; 8.40 Naša zemlja; 9.10 Katoliški svet; 9.30 Maša; 10.20 V prvi vrsti; 10.30 Special: Nanni Loy; 11.45 Radio sballa; 13.30 II Calderone, glasbeno - govorni program; 14.45 Bel papir; 15.50 Vse o nogometu, minuto za minuto; 17.05 Stadio quiz, nagradna oddaja; 18.25 Radio 1 za vsakogar; 19.30 Nabožna oddaja; 20.15 Don Fasquale, drama; 22.30 Rdeča plošča; 23.08 Lahko noč.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.55, 19.30 Poročila; 6.00 in 8.05 Neki drugi dan; 7.55 Succoth;
8.15	Danes je nedelja: 8.45 Vi-deoflex; 9.35 Gran varieta z Do-menicom Modugnom; 11.00 Ne, ni BBC!; 12.15 Revival; 12.45 Nagradna oddaja; 13.40 Romanca; 14.00 Popevke; 15.00 Nedelja v športu;
15.50	V nedeljo z nami; 17.00 športna nedelja; 19.50 Franco So-prano: Opera '78; 22.40 Lahko noč Evropa.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
13.00, 14.00, 15.CO.,L,7,ljQ. 19.00 Poročila; 6.15 Danes	ija; 7.1o
Zdravo, tovariši v^^. 8,07 Ra-dijska igra za otroke; 8.34 Skladbe za mladino; 9.Q5 Še pomnite, tovariši . . .: 10.05 Kar znaš, to veljaš; 11.05 Pogovor s poslušalci; 11.15 Glasba po željah; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.45 Obisk pri orkestru Radia Hannover; 14.05 Nedeljsko popoldne;
17.50	Zabavna radijska igra; 19.35 Lahko. noč. otroci!; 19.45 Glasbene razglednice: 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program JRT; 23.05 Literarni nokturno;
23.15	Plesna glasba za vas; 00.05 Nočni program.
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 14.00,
15.30,	17.00, 18.00, 19.00 Poročila;
7.20	Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 V svetu jugoslovanske lahke glasbe; 9.30 Psihologija predšolskega otroka; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Odlomki iz Svevove proze; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Kdo je na vrsti?;
12.10	Vesela glasba; 13.15 Naša pesem 1978; 13.35 Orkestri lahke glasbe; 14.10 Kulturna beležnica:
14.20	Glasbeni ping pong; 16.30 Glasbena panorama; 17.05 Mi in glasba: koncert violinista Črtomi-ra šiškoviča in pianistke Alison Lander; 18.05 Čas in družba; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe.
KOPER
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30,
19.30,	20.30 Poročila; 6.05 - 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Orkestralne miniature; 9.15 Pianist Eu-mir Deodato in njegov orkester; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je...;
10.10	Življenje v šoli; 10.32 Glasbeni trenutek: 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Športne vesti; 14.10 Plošče: 14.33 Valčki, polke in mazurke; 15.20 Orkester Pino Presti;
15.40	Glasbeni odmor: 15.45 Onore al merito; 16.00 Pismo iz...;
16.05	La Vera Romagna; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik;
18.00	Glasbeni cocktail; 18.35 Iz zborovskega arhiva; 20.00 Srečanje z našimi pevci; 20.32 Rock party; 21.00 Diskoteka sound; 21.32 Gremo gledat opero,
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.40 Glasbeni odmor; 9.00 Radio, anch’io: 11.30 Končno spet ponedeljek!; 12.05 in
13.30	Vi in jaz '78: 14.05 Glasbena oddaja; 14.30 Nekdo trka na vrata. povest; 15.05 E . . . State con noi - s Furiom Bordonom; 16.40 Plošče; 17.05 Sestanek z Juli & Julie; 17.20 Srečanja s sodobnimi pisatelji; 17.50 Kdo, kako, kje, kdaj; 18.05 Glasbeni spored z Mino; 18.35 Castigat ridendo moreš, satira; 19.30 Nabožna oddaja; 19.35 Iznajdba, ki ji pravimo plošča;
20.00	Evropski objektiv; 20.35 Zvočna kombinacija; 21.25 Cira-no, radijska priredba.
LJUBLJANA
6.00,	7.00. 8.00, 9.00. 10.00, 11.00.
12.00,	15.00. 18.00, 19. Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matinejam 9.05 Rineara-ja: 9.20 Pesm'čav'4/$" mlade Tisar-
in pozdravi; OQ?|dre melodij 10.45 TuristiSm najSotki; 11.03 Za vsakogar '»ekaj; 12.10 Veliki revijski orkestri- 12.30 Kmetijski na sveti: 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Primorska poje 14.30 Glasba po željah;
15.30	Glasbeni intermezzo; 15.45 Kulturna kronika; 16.00 »Vrtiljak*;
18.05	Izročila tisočletij: 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Milana Križana; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Giacomo Puccini: «Gian-ni Schicchi*; 22.20 Popevke iz jugo slovanskih studiov.
Nedelja, 15. oktobra 1978 Ponedeljek, 16. oktobra 1978
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.45	Maša
11.40	Nedeljska srečanja
13.00	DNEVNIK - OB 13. URI
13.30	DNEVNIK 1 - VESTI 14.C0 V TEKU NEDELJE . ..
14.15	športne vesti
14.20	lo e la Bejana — uved
15.05	Zgodbe starega Zahoda: BILLYJEVO DEKLE - TV film
15.55	Športne vesti
10.45	00. minuta: NOGOMET
17.00	IO E LA BEFANA
18.10	športne vesti
19.00	ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
20.00	DNEVNIK
20.40	WILLIAM SHAKESPEARE — 4. epizoda
21.35	športna nedelja
22.35	Napoved programa za prihodnje dni
Drugi kanal
12.30	Risani filmi!
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	ONA DRUGA NEDELJA
15.15	DNEVNIK 2 - NEPOSREDNI ŠPORTNI PRENOSI
16.45	Tom & Jerry —- risanke
16.55	DNEVNIK 2 - NEPOSREDNI ŠPORTNI PRENOSI
17.15	Napoved programa za prihodnje dni
17.25	Bologna: PIAZZA MAGGIO-RE, glasbena oddaja
18.15	Italijansko nogometno prvenstvo
18.55	ZLATO CIGANOV - TV film
19.50	DNEVNIK 2 — Odprti studio
20.00	DNEVNIK 2 — NEDELJA SPRINT
20.40	Strvx, glasbena oddaja
21.45	DNEVNIK 2 — DOSSIER
22.40	DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI
22.55	Mladi izvajalci
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano
8.35	Za nedeljsko dobro jutro
9.05	Pregled programa
9.25	V. Kovačevič: KAPELSKI KRESOVI
10.35	Nikogar ni doma
10.55	Skrivnost pletenega koša
11.30	KMETIJSKA ODDAJA
12.30	šahovski komentar
14.40	Čudovita leta filma
15.05	Okrogli svet
15.25	Dosje našega časa:	LE-
TO 1954
16.40	Nogomet: DINAMO - HAJDUK
17.15	Šnortna poročila
17.20	SNEG NA KILIMANDŽARU, film
19.30	DNEVNIK
20.00	J. Horvat: MAČEK POD ČELADO, nadaljevanka 21.07 ČIČARIJA — dok. cddaja
21.40	DNEVNIK"......
21.55	športni pregled
Koper
19.30	Otroški kotiček
20.00	Na 27. kanalu on It qTTnT«ČA
20^35 NAŠA MLADA LETA, film
22.00	Glasbena revija z ansamblom B:iy City Rollars
Zagreb
13.45	Črni biseri, film
19.30	DNEVNIK
20.00	Joža Horvat: Maček pod čelado
21.05	KARAVANA: BEOGRAD
21.35	DNEVNIK
21.55	Športni pregled
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Nova - sodobne znanstvene raziskave
13.00	Knjižne novosti
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Posebna odd. iz parlamenta
14.25	Jezik za vsakogar: Italijanščina
17.09	Umetniki danes
17.15	Iz jazza v jazz
18.00	Argumenti
18.30	Glasovi iz temine
18.50	Osmi dan
19.20	Rottamopoli: HIŠA NA DRE VESU - TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Gregory Pečk: dogodivšči ne mirnega Američana CAPTAIN NEWMAN - film Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim
13.00	Dnevnik 2 — OB 13. URI
13.30	Vzgoja in dežele Program za mladino
17.00	Paddington, risanka
17.05	Deček Dominic - TV film
17.30	Znanstveni dokumentarec
18.00	Otroštvo danes
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 - ŠPORT
18.55	Spaziolibero Programi pristopanja
19.10	Potovanje okrog sveta v 80 dneh, risani filmi Vremenske napovedi
19:45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.40	Močnejši spol, nagradna od daja
21.55	Jerry Leuois show. risani filmi
21.40	Zadnji jezdeci sveta Indonezija - Sumba: otok konjev
22.30	Protestantizem
Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00,	10.00, 11.10, 15.00, 16.00 TV v šoli
Materinščina, Risanka, Zem ljepis, Polja in travniki, Aluminij
17.30	Vrtec na obisku
17.40	Čudovita leta filma
18.05	Obzornik
18.15	Temeljna organizacija združenega dela
18.45	Mladi za mlade
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	I. Šlivčič: POGREBŠČINA. drama
21.30	Kulturne diagonale 1 22.10 DNEVNIK
Koper
20.00	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35	Skrivnosti Jadrana: Eksplozivi na dnu morja
21.05	Proza na televiziji Andrej Hieng: NORI MALAR
22.00	Baletni večer z Nadeždo Pa vlovo
Zagreb
19 90 DNEVNIK
20.00	TV DRAMA
21.3J Glasbeni trenutek
21.35	Panorama
22.20	DNEVNIK
22.35	Dokumentarni film
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 17. DO 21. OKTOBRA 1978
TOREK, 17. okto' r
8.55	VIII. kongres Zveze združenj borcev Jugoslavije; 15.45 TV v šoli: 16.25 Šolska TV; 17.25 Radenci 78, I. del: 17.50 Obzornik:
18.00	Pisani svet; 18.35 Trimska •eleviziia; 19.10 Risanka; 19.15 Cikcak' 19.30 Dnevnik; 20.00 Pogovor o . .; 20.55 A. N. Tolstoj: Trnova pot. nadaljevanka; 22.20 Dnevnik in kronika kongresa Zveze združenj borcev Jugoslavije.
KOPER
19.30	Odprta meja: 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Aktualna tema: Jugoslavija in neuvrščeni: 21.30 Serijski fiim: Noči in dnevi: 22.10 Umetnost v Jugosla-»4ji: 22.40 Stevan Mokranjac: Ru-koveti.
SREDA, 18. oktobra
8.30	in 10.00 TV v šoli: 17.00 Šahovski komentar; 17.30 Z besedo in sliko: Deklica Delfina in lisica
Zvitorepka; 17.40 Poskočna domišljija: 18.05 Obzornik; 18.15 Modrovanja na kršju; 18.40 Naša pesem 78; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: Sonce hijen;
21.50	Dnevnik in kronika kongresa Zveze združenj borcev Jugoslavije; 22 20 Razvoj nopularne glasbe.
KOPER
20.00	Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Dan resnice, film; 22 05 Tekmovanje v nogometu za pokal Evrope.
ČETRTEK, 19. oktobra
8.55	Kongres Zveze združenj borcev Jugoslavije; 15.55 šolska TV;
16.50	Obzornik; 17.00 Kronika kongresa Zveze združeni borcev Jugoslavije; 17.30 Risanka; 17.35 Trinajstletniki; 18.05 Profesor Balla-zar, risanka; 18.15 Planine svela: Atlas; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik: 20.05 V živo: »Vaša gnada -kruh strada*.
KOPE
20.00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Gusarji Južnih morij, film; 22.05 Samoupravljanje v Jugoslaviji; 22.30 Slovenski rock 77.
PETEK, 20. okt a
9.00. 10.00 in 15.00 TV v šoli; 16.45 šahovski komentar; 17.15 Velika predstava na dnu morja; 17 30 Norosti Maje Skovvron; 18.00 Ob zornik; 18.10 Pevski tabor 78; 18 40 Izbira študija in poklica: 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 7 + 7, zabi.vno - glasbena oddaja; 21.05 Razgledi: človek in kamen: 21.40 Dnevnik; 21.55 Baretta, serijski film.
KOPER
20.00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik' 20.35 Samo bodočnost še nekaj velja, film; 22.05 Propagandno-dokumentarna oddaja: 22.20 16. festival planin ;z Trenta: Dežela me-
gle in ognja, dok. film; 22,10 Glas beni nokturno.
SOBOTA, 2L okto'
8.05	Profesor Baltazar; 8.15 Vr tec na obisku; 8.25 Trinajstletniki; 8.55 Pisani svet; 9.30 Nasilje nad otroki; 10.05 Šopek z bodečo žico, nadaljevanka; 10.55 Velika šolska ura; 12.30 Trimska televizija' 15.55 Lisjak iz Bolstona. mlad. film; 17.35 Muppet shotv;
18.00	Obzornik; 18.10 Moč mladosti, reportaža: 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 F. Cialente; Ca-millt, nad.: 20.55 Moda za vas;
21.05	Ljubljenje, film; 22.30 Dnev nik.
i ''PER
19.30	Otroški kotiček; 20.15 Dnev nik; 20.35 Pravniki v navzkrižnem ognju, TV film; 21.30 Dosje našega časa: 22.30 Zaljubljenca, film ska komedija.
MIŠKO KRANJEC
Nekoč bo lepše
(Dve povesti)
17.
• Štiri imam. Mnogo, kaj ne?» Prikimal je s smehljajem in dejal;
«Da po resnici povem — mnogo. Seveda, tu se ne da kaj storiti. Ne le dobra, temveč tudi hrabra mati ste. Veste, pri nas so mnoge stvari teoretično lepo rešene, človek bi dejal — najbolje! Praksa pa pri nas cesto šepa daleč za načeli. Socialna vprašanja, vse te sirote, reveže, onemogle, otroke prelagamo na prihodnost, govorimo pa, kot da je vse v najlepšem redu. Državni uradnik sem, moja plača ni blesteča, gotovo pa ni manjša od vaše z vsemi vašimi dokladami; pa je tudi moja slaba. Recimo, da kot inženir imam neke svoje potrebe, a danes je glavna potreba pri vseh — kruh, in prav bi bilo, da bi si mati, ki ima otroke, smela skuhati primerno kosilo. Zavidam vas sicer za otroke, za skrbi z njimi ne. Tam je treba poguma.* Za čas je prenehal, nato se je spet vrnil k začetni stvari;
Pravite, da še ni bilo tistega Kolmana? Seveda — če vas je videl tako z otroki obdarjeno vdovo! Prestrašil
se je, kaj ne? Sem si kar mislil! Vendar se mi zdi pošten človek Najbrž se ženi. Kar mislim si, kako ga je presunilo, da ženska, kakršna ste vi, in ki mu je gotovo ugajala, ima toliko otrok! Nekdaj smo moški bolehali na zenski poštenosti; ali je imela s kom kaj ali ne! Danes nas plaši vprašanje preskrbe! In sploh — vzeti žensko s štirimi otroki!« Spet se je veselo, nežaljivo zasmejal in tudi v njej zbujal vedrino. «No, nikar naj vam ne bo žal! Saj si menda ne želite za vsako ceno moža?«
•	Ne!« je rekla veselo. «Kaj takega!«
•	Vidite, eni pa išče ženo!«
«Ali ga poznate?« je vprašala.
«Tako kot vi,» je dejal. Gledala mu je v oči. Nekaj ji le ni bilo jasno. Čez čas je le vprašala, da se ji ni mogel izogniti:
•	Povejte, gospod Ogrinec, zakaj se toliko ukvarjate s to stvarjo?«
Pomežikoval je presenečeno; nato se je zasmejal. Obstal je, ji ponudil roko in dejal prav tako veselo, kot ga je vprašala; »Nisem se zmotil v vas. Ne zamerite, ugajate mi. Ne mislite, da vam dvorim! Nekaj zdravega, vedrega je v vas. Rad imam ljudi, ki niso cmeravi, četudi jim je težko. — No, zbogom. Rekel bi še; na svidenje. Ker pa na naključja ne dam mnogo, čeprav ravno ta često mešajo življenje, se bojim, da se ne bova srečala. Nisem se pa še odločil, da bi vas obiskal!« Spet se je zasmejal in ji še stisnil roko.
Šel je. Ozrla se je za njim. O ndčem si ni bila na jasnem, a vendar o tem ni razmišljala. Hitela je, ker se je zamudila. Pač pa si je dejala med hojo: «Mar
nisem tudi sama mislila, da bo oni... Kolman še prišel? Pa sva se z Ogrincem oba zmotila!« Vendar ob tem ni bila razočarana.
TRETJE POGLAVJE
Kolman Andrej se je postavil na pločnik na križišču cest.
Vrvež ob drugi uri popoldne je bil velik: vozovi, avtomobili, kamioni, tramvaji, kolesarji, pešci — vse se je prehitevalo in komaj je prometnemu miličniku uspelo, da je to valovje ljudi in vozov spravljal dalje.
Zdelo se je, da Kolman Andrej uživa pri tej razgibanosti in si je celo dejal skoraj naglas: «Se vidi, da je Ljubljana uradniško mesto: ob drugi uri je največ ljudi na cesti.«
Vendar — Andrej je čakal na Dano. Vedel je, da mora tu priti
Dolgo se je bil odločal. Bal se je odločitve — takšne ali drugačne. Bal se je, da bi jo poiskal in loteval se ga je obup, ko se ji je odpovedal. «Ne morem, ne smem,« si je včasih dejal, a čutil, kako mrtev je ta sklep, kako nekaj silnega prerašča kalup rednega, solidnega življenja, ki je bilo kakor sveta podoba postavljeno v dostojen okvir ne le njegove službe, ne le njegovega aktivizma, neke zgledne zdržnosti in načelne poštenosti, temveč je preraščalo tudi njegovo voljo in njegove moči. Vendar poguma tudi ni imel, da bi šel: zdelo se mu je, da jasno vidi do kraja vso »štorijo«. Nekaj mu je govorilo, da je vse to le vrinjeno poglavje v njegovo življenje.
Vprašanje »svetega zakona«, ki se je bil zanj odločal
doslej, je bilo preprosto: ob zelo živi podobi svoje Vid® je iskal žensko, ki bi ji bila vsaj malo podobna P° značaju, po notranji, duhovni vrednosti in ne nazadnj® tudi po telesu. Kakor vsi moški v njegovih letih, i® bil prepričan, da pri ženski ne išče nič posebnega, te m' več same preproste stvari. A vendar je čutil, da je ni-ki bi mu v teh njegovih »bornih« zahtevah ustrezal®'
Ob srečanju z Dano se je v njem prebudilo nekaj-česar se ni mogel več rešiti. Silovito je vznemirilo vs° njegovo notranjost. «Očitno je to, kar me muči,« se j® predajal razmišljanju o teh pojavih, »ljubezen. Ta .i® lahko igračkanje, lahko pa zelo resna stvar, ki ima svoi® posledice. Proti štiridesetim grem. Doslej sem bil resen, pošten človek. Vsaj mislil sem, da sem tak. Od vseh sem zahteval poštenosti in načelnosti. Moje življenj® je bilo ravno, preprosto. V njem sem se še kar dobi-0 počutil. Zdaj so se stvari čudovito zapletle in z vseh1 marksizmom, ki si si ga nabral, jih nikamor ne pr®' makneš. Ce grem k Dani in me, recimo, tudi ona vzljubijo treba misliti na prihodnost. Pot k njej pomeni, da s e hočem zavezati.«
Čutil je, da je vse to drugačno kot doslej, ko se i® z ženskami srečaval »neobvezno« in je lahko prenehal prihajati, ko se je razočaral. Pri Dani — se mu j® zdelo — bi tako obiskovanje pomenilo že tudi zavez0, »In to bi bilo nekaj strašnega!« si je dejal, ne da hi tudi vedel, zakaj naj bi to bilo res tako strašno. *č® ne grem, se bom doma mučil brez kraja. Nazadnje P® se mi bo zgodilo, da vendarle pojdem, vsaj po t®' zočaranje.« Čedalje boli jo čutil da pojde. »Nekaj se j® zapletlo v meni. To moram rešiti 1» si je dejal.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
VELIKA PRIDOBITEV ZA VES SLOVENSKI ZAMEJSKI ŠPORT
■
V Ronkah ustanovili športno društvo
Iskra ime novega društva - Predsednik Karel Cergolet ■ Pozdrav predsedniku ZSŠDI Vojka Kocmana in tajnika Vilija Prinčiča
Tudi Slovenci v Ronkah bodo od-sjej imeli svoje, športno društvo. \J'ed nekaj dnevi so se namreč ®rali na otvoritvenem občnem zbo-hi domači športni delavci, simpati-ter skratka vsi tisti, ki jim je M srcu ohranitev slovenstva na tako izpostavljenem področju slovenskega etničnega ozemlja.
Zamisel o ustanovitvi slovenskega društva v Ronkah se je porodila tetos poleti, ko se je skupina mla-a«1 začela resneje ukvarjati s tem vprašanjem. Naj omenimo, da sta “Ua glavna pobudnika te zanimisli mlada, novoizvoljena slovenska “®ornika v ronskem občinskem sve-in sicer Liljana Vižintin ter Ro-?ert Pahor. Oba dokaj dobro pozna-šport, saj sta bila še pred nedavnim aktivna odbojkarja pri ŠD P010 iz Gorice. Poleg tega je Robert fahor tudi uspešno dokončal visoka šolo za telesno kulturo v Rimu. *yfioji za razvoj slovenskega orga-Uiziranega športa v tem okraju so ™rei idealni, kajti, že od nekdaj živečih ali pozneje priseljenih J*arencev v teh krajih ni malo, po-jrabtvo je bilo samo lotiti se nečesa. Upati je torej, da bo ta, trenutno majhna skupina ljudi, uspela privabiti v svoje vrste čimvečje šte-hlo pripadnikov našega naroda. Ta-
kih pobud se moramo samo veseliti ter jih vsestransko podpirati, kar sta na občnem zboru podčrtala Vojko Kocman in Vili Prinčič, predsednik ter tajnik ZSŠDI.
Prisotni so tudi soglasno potrdili predlog, da bi se novo društvo imenovalo «Športno društvo ISKRA» s sedežem v Romjanu pri Ronkah. Izvoljen je bil tudi odbor s porazdelitvijo funkcij. Za predsednika je bil izvoljen Karel Gergolet, ki je svoj čas bil tudi med ustanovitelji ŠZ Mladost iz Doberdoba; zdaj pa že več let živi v Ronkah ter je tudi nogometni sodnik. Podpredsednik bo Robert Pahor, ki bo poleg te funkcije tudi treniral. Za tajnico so izbrali Metko Fantini, za gospodarja Klavdija Vižintina, medtem ko se bo z blagajničarstvom ubadala Sonja Vižintin. Svetovalca pa sta Elviro Jerman ter Davorin Devetak.
Nadzorni odbor pa bodo sestavljali Feručo Černič, Liljana Vižintin ter Giuliana Fontana.
Odbor se je obvezal, da bo čim-prej poskrbel za legalizacijo statuta pri notarju, nakar bo društvo pričelo z rednim delovanjem. Za športno panogo si je društvo izbralo žensko odbojko, ki trenutno ima največ možnosti uveljavitve. Kasneje pa mislijo ustanoviti tudi sekcijo
za otroško telovadbo ter prirediti tečaje v plavanju.
Vemo, da se bo društvo na svoji poti, zlasti pa na začetku srečevalo z obilnimi težavami, vendar smo prepričani, da jih bo znalo premostiti ter da bo poleg športnih uspehov, svojo požrtvovalnost kronalo z onim največjim, da bi javnosti dokazali, da tudi v krajih, kjer smo izrazito v manjšini, še obstajamo ter krepimo našo narodno zavest.
Vili Prinčič
KAJAK
Milan Janič uspešen
CIUDAD MEXICO — Jugoslovanski kajakaš Milan Janič, ki je pred nedavnim postal v Beogradu svetovni prvak, je na velikem tekmovanju v glavnem mehiškem mestu dodal že itak uspešni sezoni še en zavidljiv uspeh.
V izredno ostri konkurenci je slavil v kajaku enosedu na 500 metrov. Premagal je nič manj kot Madžara Czapa, ki je bil doslej kar osemkrat svetovni prvak te kategorije.
Drugi jugoslovanski svetovni prvak Matija Ljubek je v kanuju na 500 metrov osvojil drugo mesto. Boljši od njega je bil Madžar Hajdu.

DOMAČI ŠPORT
DANES
nedelja, 15. oktobra vm
ŠPORTNO SREČANJE OBMEJNIH DEŽEL
9.00	v Murski Soboti Nastopa tudi ZSŠDI
SKI-ROLKE
ITALIJANSKO PRVENSTVO 9.30 v Cogollu del Cengio Nastopa tudi SK Devin
KOŠARKA
TURNIR RADIO EXPRESS
16.00	v Trstu, Ul. Monte Cengio Nastopa tudi Bor
KOLESARSTVO
, CIKLOAMATERJI 10 00 v Tržiču Nastopa tudi Adria
NOGOMET
,	2. AMATERSKA LIGA
15.00	v Terzu Terzo - Juventina
« « «
15.00 v Trstu, Camparielič1/ U Eampanelle - Zar ja	*
*	* *	iJšortO 00
15.00 na Proseku
Primorje - San Marco
15.00 v Dolini
Hasandra - Breg
¥r * *
15.00 v Trebčah Primorec - Costalunga
*	* #
15.00 v Bazovici "aja - Aurisina u 3. AMATERSKA LIGA *5-00 v Romjanu v®rmegliano - Mladost * * *
15.00	v Panzanu Panzano • Sovodn-je
* * *
'5.00 v Križu
v*sna - CGS
NARAŠČAJNIKI ,30 v štandrežu J“ventina - Corno « « *
^30 v Sovodnjah
*°vodnje - Natisone * # *
12-15 pri Domju *• Andrea - Zarja „	ZAČETNIKI
1100 v Gorici A**urra - Juventina • * «
9.30 T Trstu, pri Sv. Sergiju
*at«r S. Sergio - Breg * * #
12.00	na Proseku nmorjc - Fortitudo
NAJMLAJŠI
ir'15 v Trstu, Campanelle
''"•»Panelle - Vesna
*?W v Dolini
- Libertas
* « •
LOjJO v Miljah *»rtitudo - Kras
# * « ,
£■15 v žavljah
***■* - Primorec « « «
J3.00 v Trstu, Ul. Flavia
""Sana - Primorje
NOGOMET
3. ITALIJANSKA LIGA
TRIESTINA-NOVARA
Tržačani, ki bodo danes igrali doma, bodo skušali osvojiti ves izkupiček ■ Gostje še neuigrani, a vendar nevarni
Drugi domači nastop Triestine v srečanju proti Novari bo še posebno zanimiv, saj je razplet prvenstva v prvih dveh kolih že pokazal, da vodilnih ekip letos verjetno ne bo. Ker so ekipe, ki so trenutno na vrhu lestvice, danes zaposlene v medsebojnih spopadih ah na težkih gostovanjih, bi se Triestina z zmago verjetno že znašla na vrhu razpredelnice z majhnim številom sopotnic ali teoretsko celo sama. Razumljivo je, da bi tako stanje vlilo tržaškim igralcem novega poguma in moči, predvsem pa samozavesti, ki jo Tagliavinijevi varovanci niso imeli v lanskem prvenstvu.
Današnji nasprotnik je za ambicije Triestine navidezno najbolj primeren: Novara je namreč edino mo--štvo, ki ni doslej doseg)? vsa* (očke in je zato na zadnjem-mgstu lestvice. V drugem kolu .s^dapašnji gostje izgubili celo doma s Padovo, ki je verjetno najšlabše moštvo v ligi (v prvem kolu so tudi Benečani doma izgubili proti Alessandrii, ki je po napovedih drugi kandidat za izpad).
Tako slab začetek Novare pa je vseeno preveč sumljiv, saj igra za piemontsko ekipo vrsta odličnih in znanih nogometašev. Slaba igra je le pasledica ncuigranosti, saj igra pri Novari kar devet novih igralcev.
Nogometaši, kot sta Sanseverino (lani pri Monzi) in Vigano (Brescia), bodo morali nujno prej ali slej i-grati, kot znajo in to se prav lahko dogodi danes v Trstu. Položaja na lestvici gostov torej ni treba preveč resno upoštevati, čeprav lahko Triestina danes računa na zmago. Glavno vlogo bodo seveda imeli napadalci, ki kljub dobri igri v prvem domačem nastopu, niso še popolnoma zadovoljili, niti prepričali tržaških ljubiteljev nogometa. Prepričanje mnogih pa je, da je letos tržaški napad po odhodu Drija še posebno šibek in da bo treba ob Grezarju na gol letos dolgo čakati. Naloga Andreisa in Panozza je, da tako prepričanje odvržeta. A. K.
V nadaljevanju so krasovci uredili svoje vrste in dobro kljubovali telesno močnejšemu nasprotniku. Minuto pred koncem polčasa je neustavljivi Florjan Žerjal povišal rezultat na 4:0.
V drugem polčasu je Kras igral precej bolje in v peti minuti je sodnik dosodil enajstmetrovko v korist Krasa. Tavčar je z močnim strelom zadel prečko. Pet minut kasneje je Klavdij Purič preprečil gol z roko. Enajstmetrovko pa so gostje zastre-ljali. Brežani so dosegli še dva zadetka iz protinapadov.
Kras je kljub porazu precej zadovoljil, saj je igral precej bolje kot v prejšnjih tekmah.
R. B.
ORIENTACIJSKI POHOD
V ORGANIZACIJI SK DEVIN
Spet pohod po Krasu
Udeležencem bodo podelili mnogo nagrad
SK Devin priredi v nedeljo, 22. t.m., drugi jesenski pohod po Krasu. Medtem ko je lanski, prvi jesenski pohod potekal od Repna do Trnovce, se bo letošnji odvijal v okolici Praprota, kjer se bo začel in tudi zaključil. Start bo z igrišča, ki je last vaške skupnosti iz Praprota. Odhodi se bodo začeli ob 9. uri in se bodo zaključili ob 11. uri. Hoje bo približno dve uri in pol. Nagrajevanje bo v zgodnjih popoldanskih urah, vedno na igrišču v Praprotu, kjer bo organizator poskrbel tudi za razne igre: tek v vrečah, vlečenje vrvi in podobno. Deloval bo tudi dobro založen kiosk s klobasami in pristno kraško kapljico.
Pravilnik
1.	Smučarski klub Devin priredi v nedeljo, 22. oktobra 1978, jesenski ocenjevalni pohod z odhodom in prihodom v Praprotu.
2.	Jesenskega ocenjevalnega pohoda se lahko udeležijo skupine ali družine.
3.	Odhodi se začnejo ob 9. uri in se zaključijo ob 11. uri.
4.	Organizator bo nagradil prvih dest ekip. Prvo, drugo in tretje-uvrščena ekipa ali družina prejme pokal. Četrto, peto in šesto-uvrščena ekipa ali družina prejme kolajne. Sedmo, osmo, deveto in desetouvrščena ekipa ali družina prejme trofejo. Najštevilnejša šola prejme pokal. Najstarejši in najmlajši (dokumentirani) udeleženec prejme posebno priznanje. Posebno priznanje prejme tudi najštevilnejša družina.
Vsem udeležencem bo organizator ob prihodu na cilj podaril spominsko značko.
5.	Vpisnina 1.000 lir na osebo.
6.	Med pohodom bo organizator nudil vsem udeležencem čaj.
7.	Ekipa ali družina mora v popolni postavi priti na cilj in izročiti vprašalno polo.
8.	Kdor dospe na cilj pred določenem časom mu bo sodnik odbil pet točk za vsako minuto. Kdor dospe na cilj po določenem času mu bo sodnik odbil eno točko na vsakih pet minut.
9.	Organizator odklanja vsakršno odgovornost za škodo, ki lahko nastane iz kateregakoli razloga, tako pri udeležencih ali pri drugih osebah ali predmetih, pred pohodom, med pohodom in po njem.
10. Organizator si pridržuje pravico, da pravilnik po lastni uvidevnosti spremeni.
Š.F.
OBVESTILO
ŠD Kontovel
obvešča, da je spored treningov naslednji:
KOŠARKA
Minibasket - igralci letnikov 1967 in 1968:
ponedeljek od 14. d >16. ur sreda od 14. do 16. ure sobota od 16. do 18. ure Minibasket - igralci letnika 1968 in mlajši:
četrtek od 18. do 19. ure sobota od 14. do 16. ure Dečki in naraščajniki: ponedeljek, r-eda in petek od 18. do 19. ure Kadeti:
ponedeljek, sreda in petek od 19. do 20. ure
ODBOJKA
Deklice:
torek od 18. do 19. ure četrtek od 19. do 20. ure 3. divizija:
torek od 19. do 20. ure četrtek :d 20. di 21. ure 1. divizija:
ponedeljek od 20. do 22. ure sreda od 2?. do 22. ure
Korčnoj — .Karpov 5:5
Korčnojevo izenačenje na 5 proti 5 v dvoboju za naslov svetovnega prvaka v Baguiu na Filipinih je prava senzacija, ki je še nismo zasledili v zgodovini svetovnega šaha. Po 27 partijah je namreč svetovni prvak Karpov vodil kar z rezultatom 5 proti 2, vendar pa je Korčnoj v samih štirih partijah rezultat sprevrgel ter v nadaljevanju 31. partije dosegel svojo peto zmago. Korčnoj je obe zadnji partiji z belimi figurami osvojil. V 29. partiji je zaigral angleško igro, oba ša-hista pa sta želela ostrega boja. Po osemdnevnem premoru namreč (najprej električne okvare v dvorani, nato Korčnojeva bolezen) sta se šahista dobro pripravila na to partijo, vendar pa je že v začetku partije kazalo, da s svetovnim prvakom nekaj ni v redu. Za prvih deset potez je namreč razmišljal celo uro, medtem ko je izzivalec porabil le štiri minute svojega igralnega časa. Vseeno pa je prvak zapadel v pasivno pozicijo, iz katere se ni mogel več izvleči. Karpov si cer ni delal velikih napak, vendar pa je Korčnoj zaigral zelo agresivno. Izzivalec je prekinil v nekoliko boljšem položaju, vendar pa se je moral boriti do 79. poteze, da je prisilil nasprotnika k predaji.
.Naslednja, 30. partija, je bila popolnoma brezpomembna, saj je Karpov z belimi figurami iskal remi,
ki ga je po nepotrebni prekinitvi v popolnoma remi poziciji tudi dosegel. V zadnji, 31. partiji je Korčnoj snet otvoril s svojo priljubljeno prvo potezo c4, šahista pa sta igrala damin gambit. Tudi v tej partiji se je izkazalo, da Karpov išče le pot k remiju, s to taktiko pa je seveda zapadel v mnogo pasivnejšo pozicijo. šahista sta prešla v trdnjavsko končnico, ob prekinitvi v 46. potezi pa je bil Korčnoj nekoliko boljši, vendar pa ne z zmagano pozicijo na šahovnici, kot so to trdili nekateri časopisi. Dejstvo je, da ie Karpov nadaljeval izredno slabo, saj so sami Korčnojevi sekundanti priznali, da niso v nočnih analizah dobili gotove poti k zmagi. Vprašanje je. kako da je brezhiben sovjetski šahovski sekundantski stroj tako površno ali celo malomarno analiziral nadaljevanje 31. partije, v
niiiii>iiiiiiiiitMHiifiiiiiiiiiiiiniiiii|iti«|iiii|«iI|||ii|iit
OBVESTILA
SPDT
sporoča, da se bo letošnja pred-smučarska telovadba za odrasle začela v petek, 20. t.m., ob 20.30 na stadionu «1. maj* v Trstu. Tečaj bo vodil prof. Ivan Furlanič.
ŠD Breg
obvešča, da se bo vadba rekreacije začela jutri, 16. oktobra, ob 21. uri v občinski telovadnici v Dolini.
lllllllllllllllllllUIIIIIlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIlllIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUlUlllllllllllllllllIlIlilllllltlllllllllllllinilllllllUllllllllllllllllllllllHIIII*
nZBMH PO ZAKLJUČENEM SVETOVNEM PRVENSTVU
Pittera izreden trenerski talent
Po mnenju jugoslovanskega zveznega trenerja Krevslja ima prav Pittera največ zaslug za srebrno kolajno Italije na zadnjem SP
kateri je bil sicer res Karpov v hudih težavah, vendar pa ne zagotovo izgubljen.
Ob izenačenju pa je sedaj res možen kakršenkoli rezultat. Kdor prvi doseže zmago, postane svetovni prvak. Karpov je dokazal, kot že v dvoboju z istim nasprotnikom leta 1974, da ne zdrži fizičnega napora maratonskih dvobojev, glede na to pa, da je svetovni prvak, je svetovna šahovska slika še kar žalostna. Zelo kritično povedano, verjetno ne Karpov, ne Korčnoj ne zaslužita naslova svetovnega prvaka, ker pa ga mora nekdo osvojiti se zanj potegujeta trenutno najboljša produkta svetovnega šaha. Mnogi pa se ob tem sprašujejo, kaj bi ta dva dosegla v dvoboju s Fischerjem v njegovih najboljših časih.
Sedaj pa še nekaj denarnih podatkov o dvoboju. Čim dlje traja dvoboj, toliko večji je tudi denarni sklad. Ko sta Karpov in Korčnoj začela, bi jima morali prireditelji izplačati 550.000 dolarjev (350 tisoč zmagovalcu in 200 tisoč poražencu) v švicarskih frankih. Zdaj pa, ko se je vrednost švicarske valute močno dvignila, oziroma vrednost dolarja padla, gre tu že za vsoto 699.500 dolarjev. Zmagovalec bi torej ta hip namesto predvidenih 350 tisoč dobil že 471 tisoč dolarjev, poraženec pa 258 tisoč, namesto 200 tisoč dolarjev. Dnevni stroški v zvezi z dvobojem so okoli 10 tisoč dolarjev. Če potnislimo, da so partije na sporedu trikrat tedensko in da trajajo poprečno 45 potez, potem ena poteza velja 750 dolarjev. Če pa k temu še dodamo nagradni sklad se vrednost poteze dvigne na 1500 dolarjev! Torej res zlate poteze, najdražje v vsej zgodovini svetovnega šaha, tako drage, da še Fischer . ni svoj čas zahteval toliko, kaj šele j dobil! j
Dušan Jelinčič
CIKL.OKROS
Vodja jugoslovanske odbojkarske reprezentance Viktor Krev:elj si je kljub odsotnosti «plavih» na svetovnem prvenstvu ogledal finalni del tega turnirja in povedal nekaj zanimivosti, ki za običajnega športnika večkrat nevidne.
«Kaj menite o tem svetovnem prvenstvu, ki je prines’ ; veliko presenečenj, največ je pa je gotovo drugo mesto tradicionalnih nasprotnikov, to je Italije?*
«Svetovno prvenstvo je italijanska federacija izkoristila v povsem pozitivnem smislu. Predstavljena je bila panoga, ki je dala pravi spektakel in je privabila veliko število navijačev. Organizatorji so imeli polno
Kadetska nogometna ekipa trebenskega Primorca
iiiiiiiMiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiKiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiimuiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiin
ODBOJKA
ZA BLIŽNJA PRVENSTVA
NAJMLAJŠI
Kras — Breg	0:6 (0:4)
KRAS: Igor Škabar, Klavdij Purič, Kralj, Škrk, Drago Purič, Tavčar, Rebula, Rudi Purič, Hrvatič, Franko Škabar, Terčon, 12 Raubar.
BREG: Pečar, Tedesco, Insigna, Žerjal, Korošec, Tul, Kraljič, Grgič, Florjan Žerjal. Mondo in Pieri.
STRELCI: v 2. in 29. min. Kraljič, v 7. min. Mondo, v 9., 46. in 50. min. Florjan Žerjal.
V slovenskem derbiju je v Križu Breg visoko premagal mlade Kraso-ve nogometaše, ki so igrali bolj borbeno kot ponavadi. Za »rdeče-bele* so bile usodne prav prve minute srečanja, saj so prejeli kar tri zadetke v pičlih devetih minutah igre.
Sokol že na delu
Nabrežinsko društvo lahko računa na tri ženske ekipe
Odbojkarske ekipe Sokola so letos že zelo zgodaj pričele s treningi na odprtem igrišču v Nabrežini. Sokol ima v ženski odbojki kar tri e-kipe. Najmlajše, ki trenirajo komaj eno leto, vodi Jadrana Gabrovec in je z njimi zelo zadovoljna, saj je njena skupina zelo številna. Dekleta hodijo redno na treninge dvakrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih. Nekatera od njih so letos obiskala tečaj pri Banih, kjer so se
nogometnega turnirja v Doberdobu
marsikaj naučila in so odnesla tudi veliko lepih spominov in izkušenj.
Ostali dve ekipi trenirata pod vodstvom Sava Ušaja, ki goji tehnično pripravo, za atletsko pripravo pa skrbi Ivo Pertot. Ti dve ekipi sta sestavljeni iz deklet, ki nastopajo v tretji ženski diviziji in iz skupine starejših, ki igrajo v ženski B ligi. Ekipi trenirata skupaj, in sicer trikrat tedensko: ob ponedeljkih, sredah in petkih. Treningi so dokaj naporni vendar dekleta trenirajo rade volje, kajti dobro vedo, kako jim bo to koristilo v prvenstvu, na katero se torej vestno pripravljajo. Igralke prve ekipe, se pravi najstarejše, si bodo za letošnjo sezono izposodile tri igralke iz druge ekipe, tako da se bodo v B ligi predstavile z devetčlansko ekipo.
Drugo ekipo bo torej letos sestavljajo samo osem igralk, ki se bodo seveda potrudile, da bodo letos uresničile željo, da bi prestopile v drugo žensko divizijo.
Ivan Pertot trdi, da bodo odboj kance atletsko dobro pripravljene1 in tudi Savo Ušaj je prepričan, da j bodo letos njegove varovanke dose gle cilj, ki so si ga zastavile.
T. R.
dvorano EUR, tako v polfinalnih I deracije je obenem tudi minister za kot v finalnih srečanjih. Na črni | gospodarstvo, kar vsekakor priča
o popularnosti odbojke v tej državi.
Tudi Brazilci so pokazali moderen model igre. Reismant, Montineri, Moreno so bili najboljši, vendar so baje vsi trije profesionalci in tako mednarodna federacija vodi postopek, da bi Brazilijo diskvalificirala in kaznovala.
Nadvse so presenetili Kitajci, ki so praktično brez tekmovalnih izkušenj dosegli sorazmerno visoko uvrstitev in v boju za šesto mesto celo premagali Poljsko, -ia je, olimpijski, pr:vak.
Za zaključek naj povem, da je prišlo v osmih letih do izrednih preobratov. Najbolj so me razočarale ekipe, ki so do nedavnega krojile vrh svetovne’ odbojke: J ■vhssa, Bolgarija, NDR, Poljska so v teku osmih let izgubile velika prestiža, vendar je tg preobrat vsekakor treba pozitivno oceniti, saj je prišlo v ospredje osem novih ekip, kar priča o nenehnem razvoju te panoge?’.
«Za zaključek še par besed o jugoslovanski reprezentanci. Po vašem mnenju in čisto odkritkakšno vlogo bi imeli «plavi» na tem svetovnem prvenstvu?
«Kar se tiče Jugoslavije moram povedati najprej to, da smo na generalki, to je na univerziadi zasedli sedmo mesto. Prepričan sem, da bi tokrat lahko dosegli kaj več in mogoče celo peto mesto. Ne smemo namreč pozabiti da smo Italijo v Sofiji premagali s 3:1, v Bratislavi Poljsko s čistim 3:0, Kitajce pa smo v desetih odigranih tekmah kar sedemkrat premagali. Za nastop naše vrste na prihodnjem svetovnem prvenstvu, ki bo v Argentini leta 1984 pa je še vse v zraku. Naša federacija bo morale, namreč v kratkem rešiti vrsto perečih vprašanj in upam, da se taka afera, kot je bila pred kratkim zaradi odpovedi na svetovnem pokalu na Japonskem, ne bo več ponovila.*	VATO
Delovanje ZSŠDI
Program Trenerske zveze ZSŠDI
Trenerska zveza ZSŠDI, ta važen organ, ki prvenstveno skrbi za strokovno vzgajanje in usposabljanje slovenskih trenerjev, stopa v drugo leto svojega obstoja in delovanja. V torek je odbor TZ sestavil v glavnih obrisih okviren program za novo sezono .Podobno kot lani, bo tudi letos ciklus petih strokovnih predavanj, teme pa bodo določili naknadno, upoštevajoč zahteve in potrebe pri posameznih panogah. Načelniki sektorialnih trenerskih zvez po panogah bodo v najkrajšem času sklicali na posvet vse trenerje, da le ti iznesejo svoje želje in da TZ skuša koordinirati ter uskladiti posamezne potrebe.
Padel je predlog, naj bi ZSŠDI omogočilo trenerjem po ugodnih po gojih ogled svetovnih ali evropskih prvenstev, ki se odvijajo v nepo sredni bližini. Glede strokovnih te čajev za trenerje, so bile lanskoletne izkušnje negativne, zato bo treba proučiti za vsako panogo posebej, katera rešitev bi bila najboljša. Končno naj omenimo, da bo v kratkem urejena športna knjižnica vso potrebno strokovno literaturo.
- bs -
RADIO
OBVESTILO
SPDT in združenje staršev osnovne šole pri Sv. Jakobu prirejata otroško telovadbo za otroke mestnih osnovnih šol. Telovadba bo prvič v torek, 17. t.m., v telovadnici šole pri Sv. Jakobu, s pričetkom ob 15.30.
Oddaja o košarki
Jutrišnja oddaja Radia Trst A »Glasbeni ping-pong», ki jo od 14.20 do 16.30 vodi Ivan Peterlin, bo v celoti posvečena košarki. Beseda bo tekla o komaj zaključenem svetovnem prvenstvu v Manili, o svetovni in še posebno o naši zamejski košarki. Gost oddaje bo trener Poleta in igralec Jadrana Adrijan Sosič, kateremu bodo tudi poslušalci neposre dno postavljali vprašanja fonsko številko 31065.
borzi pa je kotirala vstopnica celo 50 tisoč lir. Kar se tiče italijanske reprezentance še sledeče: pred tremi meseci so Italijani v Sofiji gladko klonili jugoslovanski reprezentanci s 3:1. Samo tri i esece kasneje je trener Pittera, katerega specializacija je veslanje, po poklicu pa je pedagog (in ga je odbojka tako prevzela, da je v kratkem popeljal Paoletti iz Catanie do državnega naslova), ustvaril kolektiv, ki ve kaj hoče, ki igra sodobno odbojko in si je z vsemi močmi želel zmage. Pobral je od vseh vrhunskih odbojkarskih šol najbolj?:-', pravzaprav tisto, ki najbolj odgovarja italijanskemu temperamentu. Ne moremo iti preko dejstva, da je bila Italija na prejšnjem svetovnem prvenstvu v Mehiki na 19. meštuš Trener Pittera -fle-vedel kaj hoče, odstranil je nekdanje stebre ekipa, kot sta Salemme in Mattioli ter je upošteval predvsem konstruktivne fante, kot so Nazzi, Negri, Lanfranco, De Costa in Gre-co».
Sovjetska zveza praktično ni imela nasprotnikov. Kako je mogoč tak preobrat v sorazmerno kratkem času, saj so se Sovjeti na olimpijskih igrah v Montrealu morali odreči prvemu mestu?*
«Sovjeti so podredili svoj model i-gre samo enemu principu in to principu racionalnosti. Igrali so najbolj enostavne kombinacije, posebno pozornost pa so posvetili servisu in bloku. Ta elementa pa sta odločilna v vsaki tekmi in najčešče prispevata k zmagi. Naj omenimo, da šteje ruska znanstvena brigada 30 znanstvenikov ,ki dajejo samo praktične rešitve za razvoj. Plat iov in Patkin sta s temi specialisti pripeljala reprezentanco v polno formo točno v finalu in polfinalu, kjer so poleg nasprotnikov morali premagati še publiko, ki je odigrala odločilno vlogo v prid domačinov. Take publike nisem videl še nikjer na svetu, pa tudi sodniki so večkrat oškodovali Sovjetsko zvezo in to skozi vse prvenstvo. Ta reprezentanc.; je v dobi enega leta osvojila vsa najpomembnejša tekmovanja:	evropsko prvenstvo,
svetovni pokal na Japonskem in svetovno prvenstvo v Italiji. Sami podatki govorijo o udarni sili tega moštva, ki je nastopilo in igralo na tem prvenstvu povsem drugače, kot smo ga bili vajeni videti. Iz tekem pa je bilo razvidno, da je Platonov znal izkoristiti vse, kar se je pravzaprav dalo. Zajcev, Sairin, Černišev, Moli-boga, Selivanov, Ermilov so delovali kot nepogrešljivi stroj ali bolje rečeno, švicarska ura. To šesterko, ki je praktično najboljša posta' \ Sovjetske zveze, je trener Platonov spretno skrival skozi vse tekme. Na igrišče je stopila samo enkrat, v tretjem setu finalne tekme z Italijo in igre je bilo tako konec. Rezultat 15:1.»
»Kot sem že prej omenil je prišlo na dan veliko novih odbojkarskih velesil. Italija, Kuba, Juž. Koreja, Brazilija in tudi Kitajska so se nepričakovano visoko uvrstile. Kaj bi povedali o teh novih odbojkarskih velesilah? *
»Kuba si je zagotovila bron in je s prikazano igro navdušila; čeprav so Kubanci nastopili brez nosilcev i-gre Lapere in Martineza so z moderno odbojko, ki je slonela na mladih igralcih (Vilceta, Orviedc, Ruiza), katerih poprečna starost je pod 20 leti, šli iz zmage v zmago in so za las klonili Italiji .predvsem zaradi neizkušenosti. Spektakularna, obenem pri tem pa izredno racionalna igra je privedla Kubo do same odbojkarske elite in le zunanje okoliščine so prispevale, da se Kubanci niso uvrstili še više.
Koreja ima izredno mlado ekipo, v kateri igra odlični 26 letni veteran Joang Kang-sup. To moštvo je pokazalo največ taktičnega znanja. Igra Korejcev je slonela na izrednih kombinacijah, ki so spravile v hude na tele I težave tudi bolj kotirane ekipe. Še
V LONJKRJU
Deželno prvenstvo v organizaciji KK Adria
Tekmovalna sezona na cesti se komaj končuje, ko se kolesarji že pripravljajo ra tekmovanja v ciklokro-su. Prvi nastop bo na sporedu že 5. novembra v Vidmu, tekmovanja v ciklokrosu pa se bodo nato odvijala vsako nedeljo, saj je na sporedu deset nastopov za dodelitev trofeje »Al Fogolar*.
Poleg tega pa bo 8. decembra deželno prvenstvo vseh kategorij v ciklokrosu, prireditelj prvenstva pa bo lorijerški kolesarski klub Adria. Dirk v ciklokrosu se bodo tekmovalci Ac^fe udeležili tudi letos, nastopala pa basta Sandro Čok med ju-niorji in Toni Cerasari med ciklo-amaterji. Na vsak način bosta naletela na hudo konkurenco, saj se vedno več kolesarjev udejstvuje v tej naporni disciplini, ki se ponavadi odvija na krožni progi v dolžini 20 do 25 kilometrov, ki jo morajo kolesarji prevoziti deloma na kolesu. deloma pa peš. ,
Po izredno uspelem prvem poskusu lansko leto, je deželna kolesarska zvez povabi'a tudi letos društva, da nadaljujejo s temi dirkami, saj so odlična poprava za tekmovalno sezono na c-agti.
R. Pečar
ŠD SO* O L
sporoča, da se oo tečaj otroške telovadbe- začel jutri, 16. oktobra, ob 15. uri v občinski telovadnici v Nabrežini. Vpisovanje bo v telovadnici.

ROD MODREGA <
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
H
5C
«5
H
Taborniki in 10. kongres ZSMS
Taborniška organizacija je vsestransko povezana z realnostjo, ki jo obdaja in s katero živi. Zato ni nič čudnega, da so taborniki a!c-tivno vključeni v splošno dogajanje. Eden izmed dokazov je tudi prisotnost tabornikov na 10. kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije, ki je bil te dni v Novi Gorici od 12. do 14. oktobra. Kot gostje so se udeležili kongresa predstavniki Mladinskega odbora SKGZ m v sklopu delegacije je ml tudi predstavnik RMV.
Tesna pa je povezava slovenskih tabornikov s kongresom. Med delegati je bilo namreč dvajset članov Zveze tabornikov Slovenije, ki je kolektivna članica mladinske organizacije. Taborniški delegati so na kongresu opozorili ostale na vlogo taborniške organizacije pri vzgajanju mlade generacije. Obenem pa so na kongresu spregovorili tudi o nerešenem problemu finansiranja družbenih organizacij ter o mladinskem turizmu, ki je neločljiv del programov taborniške organizacije. Skratka res delovna prisotnost v sklopu 10. kongresa ZSMS.
Naši vzorniki
Te dni je izšla oktobrska številka revije tabornikov Tabor. V stalni rubriki «Naši vzorniki» nam tokrat predstavljajo brata Perma — za netabornike naj povem, da gre za Draga Pahorja. Sestavek nam pri-
zanimivost: predsednik korejske fe- kazuje njegovo delovanje med goz-
dovniki v stari Jugoslaviji ter njegov izreden doprinos pri ustanovitvi slovenskih tabornikov v Italiji-Drago Pahor - Perun je namreč ustanovitelj Rodu Modrega vala. Nedvomno je začel graditi dobro organizacijo, saj bomo kmalu praznovali 25 let neprekinjenega delovanja. Kaj več o bratu Permu bomo spregovorili v eni izmed naslednjih številk Taborniškega kotička.
Skupščina ZTJ
Na zadnji seji izvršnega odbora Zveze tabornikov Jugoslavije so obravnavali vrsto problemov. Med drugim so tudi določili datum zasedanja skupščine Zveze tabornikov Jugoslavije, ki bo 8. decembra v Beogradu.
Zlata puščica 78
Danes poteka v Ljubljani lokostrelsko tekmovanje za Zlato puščico. Organizacija tekmovanja ie v priredbi zveze tabornikov Ljublia-na — center oziroma odreda Tone Tomšič. To je letošnji prvi republiški preizkus tabornikov — lokostrelcev. Tekmujejo v dveh disciplinah:	klasični lokostrelski in
lovsko taborniški disciplini. Zadnja disciplina je še posebno privlačna, saj so tarče razporejene v naravi.
Nov taborniški dom
Pretekli teden so taborniki odreda Heroja Bračiča iz Slovenskih Konjic dobili nov taborniški dom, ki je nastal v mestnem športno-re-kreacijskem centru.
m. p.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotno 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 cADIT* . DZS • 61000 l_|ubl|anft Gradišče 10/SL nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 imjl
18.800 lir. Finančni 700. legalni 600, osmrtnice 300. sožoli« 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedi Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlcnije-Julii^' kra|ine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dete v Italiji pri SPI.
Stran 10
15. oktobra 1978
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaisk in tiskal
ZTT
llrif
Član italijanski zveze časopisnih
založnikov FIEG
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
KOŠARKA
NA SVETOVNEM PRVENSTVU V MANILI
Jugoslovani svetovni prvaki
V zadnji in odločilni tekmi so včeraj po podaljšku premagali Sovjetsko zvezo, ki je osvojila srebrno kolajno - Brazilija je s točko razlike premagala Italijo in tako osvojila bron - «Azzurri» zopet praznih rok
MANILA — Jugoslavija je včeraj na 8. svetovnem prvenstvu osvojila svojo drugo zlato kolajno v zgodovini SP. Prvo odličje so Jugoslovani osvojili pred osmimi leti v Ljubljani, ko je »plave* vodil Žeravica.
Nadaljuje se tako vrsta izrednih uspehov Jugoslovanov, ki tudi po igri, ki so jo pokazali v Manili, u-pravičeno sodijo v sam vrh svetovne amaterske košarke. Pred njimi je trenutno le najboljša ameriška amaterska postava, a gotovo ne tista, ki lo jo ZDA poslale v Manilo. Nov in zaslužen triumf, torej, jugoslovanske košarke in pravično plačilo za ves napor in požrtvovalno delo vseh jugoslovanskih košarkarskih delavcev.
Sovjeti so se morali zadovoljiti, kot na EP v Liegeu, s srebrno kolajno. Zopet so morali priznati premoč »plavih*, pa čeprav so bili včeraj Jugoslovanom povsem enakovredni in na trenutke celo boljši. Ni pa dvoma, da so bili skozi vso prvenstvo Jugoslovani dale” najboljša reprezentanca in da je njihovo prvo mesto povsem zasluženo.
Bronasto kolajno so osvojili Brazilci, ki so gotovo največje presenečenje tega SP. Oscar in tovariši so izgubili le dve tekmi in zato je njihovo tretje mesto tudi zasluženo, pa čeprav so včeraj premagali Italijane le za boro točko in čeprav so zmagoviti koš dosegli prav v’ zadnji sekundi.
FINALE ZA 1. MESTO
Jugoslavija — SZ (41:41; 73:73)
fe'
*,, ^
82:81
JUGOSLAVIJA: Dalipagič 21 (2:4), Kičanovič 17 (1:2), Cošič 6 (2:2), Radovanovič 10 (6:6), Vilfan 6, Jerkov 2 (2:3), Delibašič 8 (2:2), Slav-nič 4, žižič 6 (2:3), Knego, Krstu-lovič in Skroče.
SOVJETSKA ZVEZA: Jovajša 2 (2:3), Žarmuhamedov 6, Tkačenko 11 (4:6), Miškin 10 (2:2), Beloštenij 2, Saljnikov 12 (2:2), Bjelov 12, Lo-patov 8 (2:2), Jedeško 4 (2:2), Je-remin 11 (3:4), Bološev in Žigilij.
SODNIKA: Ciine (Kanada), Omor (ZDA).
PET OSEBNIH NAPAK: čcšič (38), Tkačenko (41), Jedeško (43).
PROSTI METI: Jugoslavija 17 na 22, SZ 17 na 21.
GLEDALCEV: 25.000.
Odločilna tekma med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo je potekala po predvidevanju — dramatično. Pričakovati je bilo ogorčen boj do poslednje sekunde. In tako je tudi bilo.
Jugoslovani so začeli tekmo že kot «moralni zmagovalci* tega SP. Dotlej so namreč premagali vse nasprotnike in med njimi tudi Sovjete s 13 točkami raz'ike. Nasprotno pa so Sovjeti vedeli, da je to edinstvena priložnost, da se znebijo »kompleksa Jugoslavije*: Delibašič namreč še ni bil nared po bolečinah v hrbtu, Kičanovič je dva dni pred finalno tekmo imel hude želodčne težave (večkrat je bruhal), Dalipagič je že kazal zfiake »nasičenosti košarke*, pa tudi s centri ni bilo vsa v redu. Skratka, idealna priložnost za Gomeljskija, da prekine črno vrsto porazov (0:10). in to prav
v odločilni tekmi za SP.
Le zvrhana mera požrtvovalnosti in zbranosti (in to predvsem v podaljšku) je omogočila »plavim* tesno zmago in zlato odličje. Na dlani je, da Jugoslovani niso v tem srečanju s prikazano igro zadovoljili. Kičanovič, ki je bil v prvi tekmi s Sovjeti odličen, je tokrat delno odpovedal, pa tudi Jerkov je bil s Tka-čenkom v hudih težavah in za nameček tydi Slavnjč ni zaigral proti Sovjetom, kot zna.
No, kljub temu pa so »plavi* po podaljšku le izbojevali to izredno dragoceno zmago in slavje v jugoslovanskem taboru je bilo seveda še večje.
FINALE ZA 3. MESTO Brazilija — Italija 86:85 (50:45)
BRAZILIJA: Fausto 6, Ubiratan, Cariocjuinha 14, Helio Rubens 4, Mar-quinho 10, Gilson 12, Marcel 22, A-dilscn, Oscar 18, Agra, Robertao.
ITALIJA: Caglieris 2, Jellini, Carraro 8, Della Fiori 2, Bariviera 21, Bonamico 8, Meneghin 13, Vecchia-to 4, Marzorati 6, Bertolotti 21, Fer-racini, Villalta.
SODNIKA: Davidov (SZ) in Ri-chardson (ZDA).
PM: Italija 21:27, Brazilija 8:13.
PON: Gilson (37), Marquinho (39).
Kot na OI v Montrealu, ko je Slav-nič 3 sekunde pred koncem tekme dal zmagoviti koš za Jugoslavijo, tako je včeraj Brazilec Marcel, in to prav v zadnji sekundi, pokopal »azzurre* in tako so Italijani zopet ostali praznih rok — brez kolajne.
Čeprav so nekateri «azzurri* pri tem Marcelovem košu ostro protestirali (in pri tem ugovarjanju se je kot običajno najbolj «izkazal» Meneghin), češ da je bilo tekme že konec, pa je treba priznati, da je bil Marcelov koš povsem regularen in priznati je treba tudi, da je bila zmaga Brazilcev povsem zaslužena, saj so južnoameriški košarkarji v glavnem vodili skozi vso tekmo in da so popustili le proti
koncu srečanja, ko so bili utrujeni.
Italijani pa so zopet zaigrali dokaj živčno, preveč so čutili važnost tega srečanja in pri tem pa so seveda zagrešili hude napake. Sreča se je tako nasmehnila pogumnejše-mu in požrtvovalnejšemu nasprotni ku, to je Braziliji.
Dalipagič najboljši košarkar SP
Prisotni časnikarji v Manili so za najboljšega košarkarja na tem SP soglasno izbrali Jugoslovana Dražena Dalipagiča, ki je tako po nagradi za najboljšega košarkarja Evrope prejel še to laskavo priznanje v Manili.
Na tem SP so izbrali tudi najboljšo peterko, v kateri sta tudi dva jugoslovanska košarkarja.
Najboljša peterka pa je naslednja: Kičanovič (Jugoslavija)
Oscar (Brazilija)
Dalipagič (Jugoslavija)
Marcel (Brazilija)
Tkačenko (SZ)
Dražen Dalipagič je bil z 202 točkami tudi najboljši strelec prvenstva. Torej, Dalipagič je bil gotov prva košarkarska osebnost na igrišču na tem SP.
VČERAJŠNJI IZIDI
Finale za 1. mesto Jugoslavija - Sovjetska zveza 82:81 (41:41, 73:73)
Finale za 3. mesto Brazilija - Italija 86:85 (50:45) Finale za 5. mesto ZDA - Kanada	96:94
Finale za 7. mesto Avstralija - Filipini 92:74 (38:36) KONČNA LESTVICA 8. SP
1.	Jugoslavija (zlata kolajna)
2.	Sovjetska zv. (srebrna kolajna)
3.	Brazilija (bronasta kolajna)
4. Italija, 5. ZDA, 6. Kanada, 7. Avstralija, 8. Filipini, 9. ČSSR, 10. Portoriko, 11. Kitajska, 12. Dominikanska republika, 13. Južna Koreja in 14. Senegal.
•llfllllllltlHIIIIIIKUIIIIIIIIIIIIMHnMIIIIMIIMIIUlfllillllllllljlltlllllfllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllll
KOLESARSTVO
TROFEJA BARACCHI
• Kongres ZSMS
(Nadaljevanje s 1. strani)
in narodnosti Jugoslavije, skupaj z Zvezo komunistov Jugoslavije, ki jo vodiš.*
Novoizvoljeni člani RK ZSMS so ob koncu izvolili prvo predsedstvo: funkcijo predsednika RK ZSMS je prevzel Boris Bavdek, podpredsednica je postala Vida Mikuž, medtem ko bo sekretar Nevenka Grgič.
Kongresa se je udeležilo okrog 700 delegatov. Poleg njih je delu sledila še veliko gostov, med katerimi so bili tudi delegacija Mladinskega odbora Slovenske kul-turno-gospodarske zveze, skupna delegacije koroške mladine, ter predstavnika Zveze komunistične mladine Italije za Furlanijo - Ju-ljisko krajino. Med številnimi u-glednimi gosti družbenopolitičnimi delavci, so se včeraj plenarnega zasedanja udeležili tudi Mitja Ribičič, Franc Šetinc, Vlado Janžič in Milan Kučan.
Mali oglasi
ZMAGA TUJCEV
Prvo mesto sta osvojila Nizozemec Schuiten in Norvežan Knudsen
BERGAMO — Nizozemsko - norveška dvojica Schuiten - Knudsen je osvojila letošnjo tradicionalno mednarodno kolesarsko dirko za trofejo »Baracchi*.
Zmagovalca sta bila ves čas ne-ogrožena, saj sta imela prednost od začetka do konca dirke. Najboljši Italijan je bil Baronchelli, uvrstil pa se je (skupno s Švedom Johans-sonom) na 3. mesto, medtem ko je zasedla najboljša italijanska dvojica šele četrto mesto.
Lestvica je taka:
1.	Schudten-Knudsen (Niz.-Nor.), ki sta prevozila 110 km dolgo progo v 2.18’38” s poprečno hitrostjo 47,605 km na uro
2.	Kuiper-Zoetemelk (Niz.) 2.19’02”
3.	Baronchelli - Johansson
Včerajšnja finalna tekma košarkarskega svetovnega prvenstva med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo Je bila izredno napeta in borbena. Na sliki: Sovjet Stanislav Eremin je zaman poskušal preprečiti Jugoslovanu Željku Jerkovu (v belem dresu) pot do koša
	(It.-šve.)	2.20'44”
4.	Lualdi - Parsani (It.)	2.22’54”
5.	Knetemann - Lubberding	
	(Niz.)	2.23’45"
6.	Fraecaro - Porrini (It.)	2.26’12”
7.	Noriš - Rosolan (It.)	2.29’26”
8.	Laurent - Hezard (Fr.)	2 36’42”
■•■««mMiiiiiBaiaiiiltaaiia«iaaifiiiiiiMiiiaiiaiffii«*aaiiiiiiiaiiiaaiiiiiiaiiiaiiiiaiiii>iiil*iiiiii**a>««Mii8iti8i*ii>
NA SP V BACUIU
Karpov «košarkar»
Včerajšnji dvoboj so odgodill, ker si je Karpov ogledat košarkarski tinale SP
NOGOMET
AMSTERDAM — Zadnjo tekmo v svoji plodni nogometni karieri oo nizozemski as Johann Cruyjff odigral 7. novembra v Amsterdamu z ekipo Ajaxa, proti bivšim evropskim prvakom, nogometašem Ba-.verna iz Miinchna. Vstopino so namenili v dobrodelne namene.
V anticipiranih tekmah 1. jugoslovanske zvezne nogometne lige so včeraj dosegli te izide:
Osijek - Budučnost	1:1
Dinamo - Hajduk	2:2
Rijeka - Sloboda	0:0
MILJE — V prijateljskem srečanju je včeraj peterka Uniona iz Kopra premagala ekipo Jadrana, ki bo v prihodnji košarkarski sezoni nastopila v prvenstvu prve divizije, s 74:55 (25:29).
KUPIM FIAT 124 special ali šport, lahko je poškodovan. Telefon popoldan 064 - 60 817.
AVTOMOBIL na tri kolesa «OPE-CAR* nov ali dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z opisom in ceno pošljite FRANCU TEICHMEISTRU - PROSENIŠKO 41	-	63230
ŠENTJUR.
DAJEM v najem obnovljeno stanovanje z vrtom. Tel. 420442 v ponedeljek od 15. ure naprej.
CARLI V1RGILIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odpri novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68. 72 : 850 68: A 112 72; NSU 1200 72; mercedes 200 D 70; 124 coupč 1600 74; AR 1300 75: 1500 C 66; tunus 1300 73: 128 71; 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casaie št. 7, tel. 826084.
IMMOBILIARE SOLARIO, Trg S. Gio-vanni 3, tel. 040 - 61061, 16 - 19, išče za svoje kliente za prodajo ali najem: stanovanja, hiše, hišice tudi na Krasu. Zajamčena resnost.
POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na upravo hotela Bled, Via S. Croce in Gerusalemme 40, 00185 Rim telefon 06/777102.
ZA TOPOLINA kupim bate 0 53 mm ali večje, lffhlto tfiflf standard dimenzije s pušami. Benulič, 61110 Ljubljana, Vide Janežič 9, Jugoslavija.
PRODAM ali zamenjam sobno kolo (ciclette) Tel. 53160
»CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmayer 4/a.
KROJAČNICA za moške in ženske z novimi vzorci, blago za zimske plašče, suknjiče, obleke in originalni tirolski loden. Obračamo plašče. Košuta — Ul. D'Annunzio 11, poslopje kina Capitol.
TRGOVINA s TV, radio, elektrogo-spodinjskimi stroji — Colja Aldo — Kontovel 134, tel. 225471, nudi v mesecu oktobru in novembru po ugodnih cenah TV in ostale artikle.
UVOZNO IZVOZNO PODJETJE IZ TRSTA bi sprejelo v službo sodelavca/ko do 25 let starosti za o-perativno delo na tržišču. Pismene prijave s kratkim »curiculuum* pod šifro »Operativec* sprejema oglasni oddelek Primorskega dnevnika do 25. t.m.
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20-03-71
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
V Dolini dajemo v najem trgovino z mešanim blagom in to-bakarno - JERJAN. Tel. 790237 od 8. do 13. ure ali pa od 13.30 do 16. ure — 228121.
PRODAM ploščice po nizki ceni in dvojna vrata ter dajem v najem skladišče. Tel. 741670 v uradnih urah.
ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija »Conoscersi*. Ul. Pelliccerie 6, Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 295923.
UL. SAN LAZZARO 18 — TRST — TEL. 68-124
V središču TRSTA za cerkvijo sv. Antona je odprt* nova trgovina čevljev, usnjene galanterije in konfekcij« VABLJENI!
VELIKI SALON POHIŠTVA
SODOBNO IN STILNO POHIŠTVO KVALIFICIRANO OSEBJE ZA SERVIS IN GARANCIJO IZBRANI ARTIKLI ugodne cene! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah
PRODAJAMO POHIŠTVO ZA KUHINJE podjetja U*morcJuzZD Posebno ugodni pogoji za prodajo v Jugoslavijo!
SPLOŠNA OPREMA
— SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — BOGATA IZBIRA LESTEV
TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390 KUPCI IZ MATIČNE DOMOVINE BODO DELEŽNI POSEBNE POZORNOSTI

ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRIČA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3
BAGUIO — Včeraj bi morala biti na svetovnem šahovskem prvenstvu v Baguiu na sporedu 32. partija med svetovnim prvakom Karpovom in izzivalcem Korčnojem. Do srečanja pa ni prišlo, kar je Karpov izrazil željo, da bi si ogledal finalno srečanje Svetovnega košarkarskega prvenstva med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, ki je bila v filipinski prestolnici.
Karpovova želja, seveda, tistih, ki dvoboj spremljajo, ni presenetila. Svetovni prvak je bil namreč po zadnji partiji, ki je prinesla Korč-noju nepričakovano izenačenje, vidno prizadet. Ogled finala košarkarskega SP je bila zato v bistvu le pretveza, v resnici pa si Karpov skoraj gotovo še ni opomogel po u-darcu, ki ga je utrpel. V to so vsaj prepričani šahovski izvedenci.
Dvoboj je zdaj, kajpak, izredno lanltniv. Ob stanju 5:5 zadostuje obema nasprotnikoma le še ena zmaga, da se ta ali oni dokoplje do odločilne točke, saj bo v bodoče svetovni prvak tisti, ki bo prvi skupno zbral šest točk.
Odgodeno 32, partijo bodD odigrali v torek.
TENIS
BARCELONA — Romun Ilie Na-stase je izločil Italijana Paola Ber-toluccija z mednarodnega teniškega turnirja v Barceloni s 6:3, 3:6, 9:7.
V drugem polfinalnem dvoboju je Madžar Toroczy odslovil Čeha Lend-la s 6:, 7:5.
BLOOMINGTON - Američanka Chris Evert in Angležinja VLginia Wade sta se uvrstili v finale mednarodnega ženskega turnirja «in-door* v Bloomingtonu (ZDA). Ever-tova je premagala rojakinjo Turn-bull s 6:4, 60, Wade pa Američanko Reid s 4:6, 6-3, 7:5
KOŠARKA
Uspeh Bora
Na košarkarskem turnirju «Radio-expres» v Trstu je sinoči Bor v kvalifikacijah premagal Barcolano s 84:72 (37:35).

DANCING nočni bar
PLESNI ORKESTER IZ FILIPINOV
vsak večer ob nedeljah zaprto


uffil ,
J
NOVA GORICA
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
Po izžrebanju, ki je bilo 9. oktobra 1978 v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo, začenši s 1. januarjem 1979, vnovčljive pri običajnih poverjenih bančnih zavodih:
a) spodaj navedene obveznice, ki sestavljajo sledeče «serije»:
naslov posojila			Serija štev.	
6% 1965-1985 l. emisija (Galvani)	5 -	15 -	19 - 25 -	53
6% 1966-1986 I, emisija (Pacinotti)	4 -	11 -	13 - 24 -	31 - 64
6% 1967-1987 (Righi)	13 -	66 -	77 - 79 -	89
6% 1968-1988 I. emisija (Marconi)	9 -	13 -	18 - 30 -	101 - 115 -
	121			
6% 1969-1989 I. emisija (Ampšre)	61 -	67 -	80 - 86 -	90 - 96 *
	115			
7% 1970-1985 (Faraday)	1 -	14 -	22 - 25 -	32 - 34 -
	50 -	92 -	93	
7% 1972-1987 (Edison)	34 -	39 -	54 - 63 -	71 - 87 *
	139 -	161 -	178 - 195 -	228 - 250 -
	256 -	262 -	272 - 286	287	299
7% 1973-1993 (Meucci)	8 -	33 -	51 - 70 -	73 - 74 *
	87 -	121 -	125 - 193 -	195 - 210 *
	283 -	302 -	321	
b) spodaj navedene obveznice:
naslov posojila	Obveznice
6% 1965-1985 II. emisija	po 500 obveznic:
od štev. 3271 do Ste
po 1000 obveznic:
od štev. 53119 do štev. 5/980, od štev. 61928 do štev. 63238, od štev. 67673 do štev. 68169
Obveznice, ki bodo predložene v Izplačilo bodo morale biti opreml|ene s kuponi z zapadlostjo od 1. julija 1979 dalje. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnega kapitala.