LISTEK. Džunjla. \m alrlildk pr*go«dot, ' -ZaflMtti tftoai I. K. Buroagfct. — PwT»d»l Paalai. i - 8 Ali ga ljubi —? Trzan je bil vse premalo izveden v takih vpratanjih, da bi si bil sam dal odgovor. »Vprašal jo bom in jo zaprosil za roko —.« Tako je zasodil. Drugi dan pa je vzel Arnot Trzana seboj k visokemu policijskemu uradniku. »Pa čemu k policijskemu uradniku?« se je čudil iTrzan. »Ne boj se, prijatelj! Ne bodo le djali v verige! Ti fospodje znajo tudi druge reči! Na razpolago so jim aredstva, ki z njimi doženejo istovetnost dveh oseb iz sledov, katerih drugi ljudje niti ne opazijo. Tako znanje jje važno v slučaju. če je treba najti zločinca. Pa tudi v tvojem slučaju bo odločilne važnosti, po mojem mnenju vobče edina pot, da najdemo, ali si ti Claytonov sin ali ne. Če ti pripomočki odpovejo, potem ne vem —.« Policijski kapitan je bil prijazen človek. Arnot ga je ie prej pripravil na obisk in mu, kolikor je bilo treba, tudi pojasnil zgodovino Trzanovega življenja. Občudoval je Trzana, njegovo krepko, zdravo telo, htalil njegovo olikano vedenje, ki da prav nobenega sledu več ne kaže o življenju v džungli, ter dejal: >Gospod Trzan, policijski uradnik ima bistro oko, <9pr*vka ima z najrazličnejšimi Ijudini, vajen je opazo- vanja in iz malenkoslnih pojavov v človeški zunanjosti si naredi če treba cel roman. Verjemite mi, vaši predniki niso bili ljudje n&vadne vrste, telesni in duševni darovi, ki ste jih podedovali, pričajo o plemeniti krvi in o visoki kulturi. Pa lo, bi končno kdo d«jal, so le domnevanja. PoIrebujemo pa nepobitnih dokazov, ker gre za velike reči, kakor mi je pravil gospod Arnot. Moderna policijska veda, draga gospoda, pozna celo vrsto sredstev, ki z njimi more dognati istovetnost dveh oseb. In sicer z nepobitno gotovostjo. Najmodernejše sredstvo, pa tudi najzanesljivejše, so pač odtiski prstov. Gospod poročnik Amot mi je namignil, da bi se po tej poli morebiti dalo priti na sled vašemu pokoknju. Naj vama stvar razložim! Poglejte, gospod Trzan, konec svojih prstov! Koža ni gladlca, kajne, vse polno vijugastih črt je na njej. Dognano dejstvo pa je, da te vijuge in krivulje niti pri dveh osebah niso enake. Lahko se o tem sami prepričate, če pogledate tuk skozi povečalno steklo svoje prste in potem prste svojega prijatelja!« Trzan je z velikim zanimanjem ogledoval svoje in Arnotove prstc. »Res je! črte na Arnotovih prstih so precej drugačne nego na mojih. Posebno na paku se dobro vidi razlika!« »Kajne! — In gkjta, te vijuge in krivulje pomagajo najti pravega človeka! Vlomikc recimo je bil pri svojem poslu nepreviden pa je napravil nekje na neki šipi odtiske svojih prstov, denimo morebiti, ko je odpiral olmo. Koža — tudi na prstih je navadno nekoliko maslna. švetla. gladka šipa pa je za maščobo zelo občutljiva. Le poskusita tamle na oknu! Tudi odtiski na šipah so zejo razločni in tudi trajni.€ Arnot in Trzan sta stopila k oknu, pritiskala prste na šipo in vsa vesela ogledovala madeže, ki sta je na*< pravila na gladkem steklu. »Za vlomikem pa pride detektiv«, je nadaljeval policijski kapelan, »in najde tsdtiske. Koj izreže šipo zodtiski in jo nese na policijski urad. Tam imajo v posebnem arhivu shranjen€ točne odtiske vseh ljudi, ki so kedaj prišli policiji v roke. Posebni veščaki primerjajo najdenc odtiske z; zabirko in navadno smo storilcu koj za petami. Če pa je bil vlomilec nov človek — tak, ki s policiji še ni imel oprav-1 ka — potem seve ga je treba šele iskati. Pa tudi v tem slučaju so odtiski važen pripomoček. Detektiv si zna na vse mogoče zvite načine dobiti ,od-' tiske od Ijudi, ki so mu kakorkoli sumljivi. — In ž«r imamo storika!« Trzan se je globoko zamislil in hotel nekaj vprašati. Pa kapelan je nadaljeval: »PoLicijski uradi imajo poseben slroj, preprost si-cer, ki pa daje zelo ostre, razločne odtiske. In trpežne. Odtiski v naši zbirki preživijo cel rod hudodelcev in vlomileev. Dam ga prinesti. ga bomo ilak najbrž potrebovali.« Pozvonil je in dal slugi kratko naročilo. »Dovolite!« se je tedaj oglasil Trzai». »Dveh reči n« razumem. Ena je tale. Verjamem da so odtiski trpežni in trajni. Videl sem tudi, da niti pri dveh osebah niso enaki. Toda —< kaj pomaga vse to, ko pa se koža na prslih obrabi. in če to ne, pa se vsaj v par letih že izpremeni. Tako so m« učili tu v Parizu. in s kožo vred se vendar izpremenijo ludi črte —1 V nekaj ktih bodo torej tele vijuge in krivulje na mojib' prstih čisto drugačn-e! In kaj pofem —.« »Koža se res prelevu, ga je prekinil uradnik, »pa i&te u koži se nikdar ne izpremenijo. Od prve mladosti pa do sive starosti so te črte pri enem in istem človeku ,tedno enake, potekajo v isti smeri, delajo iste Tijuge. jBdlBO poTcčajo se, ko človek raste, ali pa se nebistveno fepremene, če se na primer yrežete v prst. Pa te izpremembe, posebno če so nasilne, so le neMstrene, pravim. In povrh, če posnamete odtiske od vseh p«tih prstov ter je v danem slučaju tsc primerjate ^m izrirnikom, — tedaj je zamenjava nemogoča. Če bi bili na primer vi, gospod Trzan, t srojih mla4Bh letih slučajno kje kam pritisnili svojc prste in bt tiam bili li odtiski ohranj^ni, — te črte iz mladostnih fet bi se popolnonia strinjale s tistimi, ki so na Taših prstih danes po dvajsetih in še več letih —!« »To je prav tislo, kar sem še hot€l vprašati!« je dejal Trzan zamišljen. »Kako pa hočete vašo v«do upoTabiti v mojem slučaju —? Ali hočete poslati stojc de¦tektive doli V afriško džunglo, da poiščejo, če sem kjo pustil kak odlisek svojih prslov v mladih letih —? Drugje ko v džnngli pa jih ne bodete našli, ker sem vso mladost tam preživel!« »Gospod poročnik Arnot vam bo prišel v tej zadcvi na pomoč, 6e se prav ne motim«, je odgovoril uradnik.»Sedaj pa pogkjmo tule nai stroj!« Sluga je vstopil in prinesel ličen zabojček. flPolicijski kapetan je vzel iz njega srednje -velikostekleno ploščo, slekknico gotovega črnila, valjar izjgumija in par snežnobelih lislov Irdega papirja. Na ploščo je nalil par kapljic črnila ler ga z raljarjem razmazal, da je bila vsa plošča pokrila z enakonienio tanko plastjo barvila. ' »Položile sedaj svoje prste na ploščo, gospod Trzanl iTakokl NajprfO štiri. potem pa palcc z dlanjo navzdoll Dobro! Sedaj pa še desno roko!« Trzan }e poslušiio in pazljivo pritisnil prst« na steklo. »S«daj je dvignite, mirno, enakomemo, da ne raz maiete žrtl Dobro! Pritisnite sedaj prste t isti kgi na tale Iist papirjal Pa v isti legi! iule scm levo roko in sem desno. — Izvrstnol« Na listu so se jasno in razlodno odtisoile črte in yijuge Trzanevih prstov. »Vidite, lo so odtiski vaših prstov! Sedaj n«m ja trcba le S« odtiskov iz Taših mladostnih let, — pa bodele Tideli da so prav isti.« »Ali traja dolgo časa tisto primerjanje?« je vpnšal Trzan. »Navadno je podobnost vidna že koj na prvi po-> gled. Posebno kadar so odtiski jasni in pazljivo narejeni. Včasi pa traja primerjanje dalje časa in delo vzat me t roke poseben strokovnjak, ki se bari samo s tem poslom.« V tem je potegnil Arnot iz žepa drobno drno knjl-. žico ler jc zaglobil ranjo. Trzan je zavzet gledal pTijatelja —. Kako je prišla črna knjiga v njegove roke —? Da —, sedaj se je spomnil. Ko sla bila na polovanju k belim ljudcm, tistikrat jo je pokazal Arnotu. In nato se ni več menil zanjo. Saj je ni znal brali —. Arnot jo je gotovo vtaknil v žep. Cisto pozabil je na Imjižko —I Kaj neki nameraT« Arnot z njo? Arnot jf raed tem listal po knjigi ter konSno obstal na neki strani. Par obledelih, pa 5« Tedno precej t*z~ ločnih madeiev je bilo na rohu Ponudil je knjigo kapitanu. »Povejie prosim, ali so tile odtiski podobni •nimt-JK ki jih je gospod Trzan prayliar naredil na listekl« Uradnik je vzel močno povečevalno steklo ter pezorno ogledoval odtiskc. Tedaj je Trzan razumel namen obiska in dolg«, nčeno razpraro policijskega kapitana. Odtiski t črni knjižici — t ClaytonoTem dneTnika. — bi Daj dali odgovor na Teliko skriTnost njego~}f» žiTljenja —. Sklonil se je in napeto opazoval uradnika, Hipoma pa se je vzravnal, mabnil z roko ter s« na-smejal. Arnot ga je lačuden gledal. »Iz vsega tega ne bo nič!« je dejal in iz glasu mu j» donela trpko razočaranje. »Pozabil si, prijalelj, da j« truplo otroka, ki je odtisnil svoje prsteke v dnevnik, leialo več kot dvajset let v koči sTOjega očeta —! Vse iivljenje sem videl njcgov kostenjak t zibelki —.« Kapitan je radoredno dTignil glavo. »Le nadaljujte, gospod!« mu je rekel Arnot. >Poˇ«m vam zgodbo pozneje, — če gospod> Trzan dovoli?« Trzan je pokimal. »Ponavljam ti, da ne bo nič!« je polglasno praTU prijatelju. »Brez potrebe nadlegujeva gospodal Tilt drobni prsleki ležijo pokopani na robu džunglelc »Ne vem, če je tako nepobitno rcs, kar praviš! M»goče jc seve —. Pa če ti nisi sin Johna Claytona lorda Greystoke, — potcm za Božjo voljo pa potej, kako si prišel v tist« divjo, slraino džunglo, kamor ra^en Claytona še nilcdar Bol>«a beLi Łl«v«k n» stopii —?« (Dalj« prihodnjii.)