POŠTNINA PLAČANA PF POŠTI 3102 CELJE
Zgomjesavfnjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje

Odprto:
pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure
Trgovina z obutvijo > %
Jurček®
Kmetijska preskrba Spodnja Rečica Tel.: 838-80-03
Odprto: pon. - pet.: 7. -15. ure sob.: 7. -12. ure
TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE
v prodajnem centru IZOICS Nazarje, tel. 839 02 50 in prodajalna Jurček v Parižljah, tel. 705 09 33
Novi modeli za poletje 2007!
Največja izbira izdelkov kopitarna v dolini - ugodne cene!
Zadruga moztrje
KOPITARNA
Gume za f W \WA traktorje	ÉmaÈdi
in tovornjake ter rezervni deli
Kmetijska
mehanizacija
Koruza tudi v ostalih poslovalnicah
Lasten dvis koruze v Kmetijski preskrbi Rečica
0.18 EUR/ks
(43.14 SIT)
Možnost dostave na dom!
UREA
—Il III murv:
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Na Fakulteti za družbene vede na katedri za mednarodne odnose Univerze v Ljubljani je 17. 4. 2007 pod mentorstvom red. prof. dr. Marjana Svetličiča z odlično oceno diplomirala
'UREA
JsB Velika izbira kardanov ■fc' g Tppap-azlične priključke ^^aB^raralniki. rotacijske kosilnice, cisterne, šilokombajni...)
Ugodna ponudba vrtnih	j—
kosilnic in motornih J J | kos na nitko! / f ,
Anja Marija Ciraj
in s tem pridobila naziv univerzitetna diplomirana politolosinja.
Folija tenospin
-	500 mm - 59 €
-	750 mm - 73 €
Njeno diplomsko delo z naslovom Črpanje sredstev iz strukturnih skladov Evropske Unije in slovensko malo in srednje podjetništvo je komisija nominirala za nagrado Prešernovega sklada za študente.
K temu življenjskemu dogodku, ki veliko pomeni za diplomiranko, za našo družino in za celo naše sorodstvo, ji Žemrakovi iz Šentjanža, od srca čestitamo:
Informacije:
-	KT Šmartno ob Paki
896	52 52 ali 051 317 024
-	TPC Šoštanj
898 49 88 ali 031 359 069
-	KT Velenje
897	28 30 ali 051 353 783
Mreža tamanet - 3.150 m -175 €
ati Jožef, mami Marta, brat Izak Matej, brat Arnold Oton in sestra Vita Marta.
Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas
VABLJENI V PICERIJO IZOLES - NAJUGODNEJŠE MALICE V DOLINI
od pon. do sob. malice in pice že od 9. ure dalje. Tel.: 031 892 685
Delovni čas: -
Od ppn\ do pet. od 7? £}qtt9. ure sobota od 7. do 14. ure
V POSLOVNEM OBJEKTU Ot NAZARJE
V mesecu juniju vanTob friziranju
_ _ A- ________________.
M tem mesecu še posebno vabimo birmance in prvoobhajance!
^ga'Ko efesio striženje brezplačno!
Naročila sprejemamo na telefon 03/839-52-71.
Obisk vlade -drugič
Čeprav je drugi obisk Vlade Republike Slovenije v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini že skoraj stvar zgodovine, se mu spričo res temeljitega spremljanja po novinarski plati tudi tokrat ne morem izogniti. Ne dogaja se namreč zelo pogosto (razen tik pred volitvami), da bi v naš konec domovine prišli ministri ali celo sam predsednik vlade. Prejšnjo sredo smo jih imeli tukaj in nič ni narobe, da so prišli.
Pošteno je treba priznati, da je kljub začetni zmedi, ko se ni vedelo, kdo je koordinator obiska in kaj se bo sploh dogajalo, celoten obisk potekal usklajeno in dokaj v skladu s predvidenimi termini. Že res, da je tu in tam kakšen minister prišel malce kasneje ali malce prej, toda gledano celovito je bil dogodek izpeljan na nivoju. To seveda ni naključje, saj imajo vladne službe zdaj že dovolj izkušenj z gostovanji širom po Sloveniji.
Največ preglavic je predstavnikom medijev povzročalo terminsko prekrivanje dogodkov. V našem uredništvu smo angažirali vse razpoložljive sile in nekako uspeli biti prisotni tako rekoč povsod po dolini, kjer se kaj
dogajalo, kolegi iz Celja, Velenja in Ljubljane pa so divjali iz kraja v kraj in »bentili« nad njihovimi uredniki, ki so hoteli imeti informacije in fotografije z vseh ministrskih obiskov.
Nekaj nejevolje so povzročali tudi varnostniki predsednika vlade, ki so bili pri svojem delu tako zavzeti, da so delovali že kar malce grobo, ampak tega jim verjetno res ne gre zameriti. Malce bolj nenavadno je, da so se nekateri gostitelji z gosti pogovarjali za trdno zaprtimi vrati, po drugi strani pa so pričakovali izdatno medijsko izpostavljenost. Jok, tako pa res ne gre.
Vlada je odšla in zdaj smo spet sami s svojimi problemi in izzivi. Danes, ko oddajamo časopis v tisk, je bil v regiji na obisku predsedniški kandidat Lojze Peterle. Zagotovo nas bo v prihodnjih mesecih obiskal še kakšen izmed kandidatov, ki se bodo potegovali za fotelj na Erjavčevi 17 v Ljubljani. Prihodnje leto pa bo itak v celoti v znamenju volitev, saj bomo znova volili poslance v državnem zboru, prvič po uvedbi lokalne samouprave pa naše predstavnike v pokrajinske organe. Dolgčas nam torej ne bo - niti volivcem niti medijem.
IZ VSEBINE:
Aktualno:
Obisk Vlade Republike Slovenije v Sa-Ša regiji
Gornji Grad:
Čestitke ministrice Vidi Pariš
ob 101. rojstnem dnevu .„............12
Mozirje: 100-letnica rojstva Jožeta Goričarja		. 13
Občinski svet Gornji Grad: Svetniki od direktorja Enga in Komunale zahtevajo rešitev		.13
Rečica ob Savinji: Priznanja najboljšim izdelovalcem zgornjesavinjskega želodca		. 14
Celje: Goran Horvat razstavlja fantastična plovila in stole		. 17
Namizni tenis: Patrik Rose sije priboril novo kolajno na državnem prvenstvu		.21
	J
ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 22,1. junij 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.25 EUR, 299,55 SIT za naročnike: 1.13 EUR, 269,60 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
NOVINARSKA KONFERENCA PREDSEDNIKA VLADE V MOZIRJU
Pozitivna ocena bodoči pokrajini
Pred koncem dvodnevnega obiska vlade na območju Zgornje Savinjske in Šaleške doline je po več kot 60 obiskih, sestankih in ogledov v desetih občinah predsednik vlade Janez Janša ocenil, da je gospodarska slika nastajajoče pokrajine Sa-Ša relativno ugodna. Dilem, ki so se porajale okoli ustanovitve Sa-Še, ni več, saj je bilo s strani koalicije doseženo soglasje za 14 pokrajin. »Če se bo razvojni trend tako na gospodarskem kot industrijskem področju nadaljeval, lahko postane to območje eno izmed uspešnejših,« je povedal Janša.
Namen obiska Savinjsko-Šaleške regije je bil dvojen, in sicer preverjanje, kaj je bilo narejenega po juniju 2005, in katere so nove razvojne priložnosti regije, ki je v zadnjih dveh letih gospodarsko napredovala. Predsednik vlade Janez Janša je dejal, da ni obljube, dane ob prvem obisku, ki ne bi bila izpolnjena, razen projektov, ki zahtevajo daljši rok za realizacijo. Med lokalne projekte, ki so bili realizirani po obisku vlade pred dvema letoma, gre šteti čistilno napravo v Šaleški dolini, nove prostore upravne enote v Mozirju, medpodjetniški izobraževalni center v Velenju ter podružnično šolo in vrtec v Solčavi.
Po prejšnjem obisku vlade seje spremenil tudi zakon o financiranju občin, ki zdaj omogoča 12 odstotkov več sredstev, kar pomeni v skupnem znesku približno štiri milijone evrov. Kljub pozitivni oceni regije gospodarska struktura odstopa po deležu storitev, saj je ta z doseženimi 50 odstotki bruto domačega proizvoda še vedno
precej pod povprečjem Slovenije. Vendar pa na drugi strani neugodno razmerje blaži močan razvoj industrije, ki k tukajšnjemu BDP prispeva kar polovico. Janša: »V vseh podjetjih, ki smo jih obiskali, smo naleteli na bistveno bolj ambiciozne načrte kot dve leti nazaj.« Kot močno industrijsko proizvodnjo, ki zagotavlja dolgoročne razvojne pospeške in spodbuja podjetniški optimizem z lastnim razvojnim oddelkom, je Janša izpostavil podjetji Gorenje in BSH Hišni aparati.
Premierje omenil tudi velike projekte, ki so vključeni v strategijo razvoja Slovenije, med kater-
imi so najbolj pomembni gradnja bloka VI Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), izgradnja hitre ceste v okviru projekta tretje razvojne osi in naložbe v posamezne projekte pod imenom Tehnopolis Plus. Največjo razvojno prihodnost regije predsednik vlade vidi vturizmu, kjer je po njegovih besedah mogoče pripraviti dobre in kompetentne projekte, samo lotiti se jih je potrebno. Poleg tega so možnosti iz financiranja evropskih skladov zelo velike, saj je do leta 2013 na voljo štirikrat več sredstev kot doslej.
Ditka Plesnik
Izvoza lesa v Avstrijo ni mogoče omejiti
Nadvse radikalno odmerjen čas za posamezna srečanja v sklopu vladnega obiska v Sa-Ša regijije gospodarski minister mag. Andrej Vizjak izkoristil za delovno kosilo z gospodarstveniki in obrtniki v vili Herberstein v Velenju. Ministrov gostitelj, predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac, ni izpostavljal problematike glede dokapitalizacije, zato pa so prišli do besede podjetniki in obrtniki ter predstavniki obrtne in gospodarske zbornice. Minister Vizjakje predstavil razloge, zaradi katerih je sedaj članstvo v gospodarski zbornici prostovoljno, v obrtni zbornici pa še naprej obvezno, in ob tem poudaril, da je vlada prisluhnila mnenju večinskega dela članstva. Ključni razvojni projekti Sa-Ša regije imajo podporo tudi na državnem nivoju, vlada pa nima pristojnosti, s katerimi bi lahko omejila izvoz nepredelanega lesa iz Zgornje Savinjske doline v Avstrijo, ki predstavlja resno težavo lesarjev pri oskrbi s surovinami.
Franci Kotnik
Občina Gornji Grad bo morala najti izhod iz
finančnih težav
Minister, pristojen za področje lokalne samouprave in regionalne politike, dr. Ivan Žagar seje v občini Gornji Grad sestal z županom Stankom Ogradijem, direktorico občinske uprave Jožico Rihter in direktorjem gornjegrajske Komunale Jožetom Pozničem, ki so mu predstavili občino in ga seznanili z aktualno problematiko.
Izpostavili so problem prezadolženosti in posledično omejevanje pritoka sredstev v proračun. Minister Žagar se je strinjal, da občina znašla v zelo neugodnem položaju predlagal, naj se za reševanje tega problema čim prej organizira srečanje predstavnikov pristoinih ministrstev. Sam je ponudil utemeljitvah za dvig limita na nivo, ki za normalno poslovanje občine.
Irena Drobež
Minister Žagar (levo) je ponudil pomoč pri reševanju finančnih problemov gornjegrajske občine (foto: Irena Drobež)
Vlada podpira novo razvojno fazo v BSH-ju
Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje je končno dočakalo tudi obisk predsednika vlade. Janez Janša je skupaj z ministrom za gospodarstvo mag. Andrejem Vizjakom in ministrom brez listnice dr. Žigo Turkom obiskal najuspešnejše zgornjesavinjsko podjetje in se za zaprtimi vrati sestal z vodstvom, beseda pa je tekla pred-vsem ostrateških usmeritvah Hišnih aparatov.
»Premier in ministra so nas obiskali v najboljšem trenutku: podjetje namreč prehaja v novo razvojno fazo, saj bosta proizvodnja in razvoj od enostavnejših malih gospodinjskih aparatov prešla na visokokompleksne aparate za pripravo napitkov,« je poudaril generalni direktor Hišnih aparatov
Dobrodošlica predsedniku vlade s strani direktorja področja gospodarjenje v BSH Hišnih aparatih Boštjana Gorjupa
(foto: Ciril M. Sem)
Hendrik Kretzer, direktor področja gospodarjenje Boštjan Gorjup pa je dodal, da se podajajo na povsem nov trg aparatov za pripravo kave.
Projekt pomeni 40-odstotno povečanje proizvodnje in približno dvesto novih delovnih mest v Nazarjah. Po mnenju ministra Andreja Vizjaka gre za kakovosten projekt, ki nadgrajuje tehnološko znanost in prinaša kvalitetna delovna mesta, zato je vreden tudi podpore države. Vodslvo BSH Hišnih aparatov je v pogovoru s predstavniki vlade še opozorilo, da je za povečevanje in ohranjanje konkurenčnosti na svetovnem trgu pomembna ustrezna logistična povezava,fleksibilnost trga dela in zagotavljanje ustreznega kadra.
Franci Kotnik
Odprtje podružnične šole in vrtca v Solčavi
Po dobrem letu dni poučevanja šolarjev v prostorih, ki jih je odstopila Lovska družina Solčava, so učitelji in otroci skupaj s ponosnimi krajani dočakali odprtje nove, po ekoloških standardih zgrajene šole. Slavnostnemu odprtju je prisostvoval tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver.
Ob odprtju šole so se učenci zahvalili tudi direktorju podjetja Marles hiše Maribor Slavku Cimermanu (foto: Tatiana Golob)
Kot je v svojem nagovoru zbranim povedal Slavko Cimerman, direktor podjetja Marles hiše Maribor, kije pri gradnji sodelovalo kot podizvajalec del, je bila solčavska šola prva zgrajena po principu partnerstva med občino in gradbenim podjetjem. Glavni izvajalec del je bilo podjetje CM Celje. Predsedniku uprave Marjanu Vengustu se je solčavski župan Alojz Lipnik še posebej zahvalil, saj ta pri svojem delu ni gledal le na zaslužek, ampak je Solčavanom pri gradnji pomagal po vseh svojih močeh.
Osnovna surovina pri gradnji je bil
les, objekt ima status energetsko varčne hiše. Leseni del je iz solčavskega macesna, iz domačih logov prihaja tudi ogrevanje, za katerega je poskrbelo podjetje Ekoen, ki ga vodi domačin Rok Suhadolnik. Trenutno je v šoli 20 otrok in 16 v vrtcu, vsekakor pa namerava župan šolsko stavbo izkoristiti za številne izvenšolske dejavnosti, namenjene tako mladini kot odraslim.
Kot župan je tudi minister Zver dejal, daje zaradi številnih ovir na začetku dvomil v izvedbo zastavljenega projekta, zato je solčavskega uspeha toliko bolj vesel: »Slovenija ima preko 350
podružničnih šol, majhnih šol, podobnih, kot je ta, in seveda nam niti na pamet ne pride, da bi poskušali zaradi racionalizacije
finančnih sredstev zapirati šole. Tega si nobena slovenska vlada ne more privoščiti.«
Tatiana Golob
Janez Podobnik je z županjo Anko Rakun spregovoril o urejanja jezov v ljubenski občini (foto: Marija Šukalo)
Minister za okolje in prostor Janez Podobnik se je v Juvanju srečal z županjo občine Ljubno Anko Rakun ter predstavniki komunalnih podjetij Savinjsko-šaleške regije. Delovnemu kosilu, kjer so spregovorili o aktualnih zadevah s poudarkom na izvajanju javne službe varstva okolja, je prisostvoval tudi poslanec SLS Jakob Presečnik.
Predstavniki komunalnih podjetij so predstavili prizadevanja pri šir-
itvi deponije za odpadke v Pod-homu in se dotaknili urejanja jezov v ljubenski občini in obnovljivih virov energije. Tako za center za odpadke kot za sanacijo jezov v občini Ljubno so že pripravljene študije, kijih bodo na ministrstvu proučili in uskladili. Za konkretne naloge bodo imenovane delovne skupine, ki bodo pripravile poročila o dejanskem stanju na terenu.
Marija Šukalo

Sprejet dogovor o gradnji telovadnice v Solčavi
V Solčavi so bili vtorek, 22. maja, na obisku predstavniki Direktorata za šport pri Ministrstvu za šolstvo in šport z direktorjem Simonom Starčkom na čelu. Udeležili so se delovnega srečanja z županom, odgovornimi za šport v občini, člani turističnega društva, predstavniki Logarske doline d.o.o. in civilne športne iniciative. Rezultat srečanja je bil dogovor o gradnji za Solčavo prepotrebne telovadnice.
Predstavniki Direktorata za šport so predlagali še izgradnjo igrišča za mali nogomet (foto: Marija Lebar)
Potem ko je župan Alojz Lipnik predstavil nekaj podatkov o prebivalstvu in ostalih značilnostih občine, je dodal, daje razvoj v občini nekaj časa zastal. Solčavani vidijo razvojno možnost tudi v športu, za to pa je potrebna športna infrastruktura. Razmišljajo o telovadnici, ki bi ji dali številne vsebine. Tukaj bo prostor za šolsko telovadbo. V telovadnici bo možna rekreacija tudi za odrasle krajane, hkrati pa bo na razpolago za kulturne in družabne prireditve.
Skozi Solčavo gre letno okoli 100.000 obiskovalcev, pretežno v Logarsko dolino. S kvalitetno ponud-
bo športnih zmogljivosti bi jih vsaj del lahko zadržali v kraju, še zlasti kervtem kontekstu razmišljajo tudi o novih nočitvenih zmogljivostih, ponudbo pa bi dopolnili še z dejavnostmi v bivši Rinki. Tako zaokrožene kapacitete nameravajo ponuditi tudi kot možnost za športne priprave. Na ta način bi bilo mogoče do sedaj pretežno zimsko športno sezono podaljšati skozi vse leto. Tukaj bi lahko gostili učence šole v naravi in tržili prednosti zdravega okolja.
Predstavniki Direktorata za šport so bili s predlogi zadovoljni. Še posebej zato, ker so jim gostitelji
postregli s konkretnimi idejami in podatki o nameravanem projektu, zagotovljeno pa je tudi lastništvo zemljišča. Zato so obljubili pomoč pri svetovanju in razpisni dokumentaciji za zagotavljanje sred-
stev, tudi iz evropskih skladov, predlagali pa so še izgradnjo igrišča za mali nogomet. To je vseslovenski projekt, sredstva pa delno zagotavlja tudi UEFA.
Marija Lebar
Številni projekti zn oživitev jedra v Solčavi
Dr. Ivan Žagar je županu Lipniku zagotovil, da bo njegovo ministrstvo sodelovalo pri razvoju Solčave (foto: Tatiana Golob)
Solčavski župan Alojz Upnik je ministru za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivanu Žagarju ob njegovem kratkem obisku predstavil občino, njene naravne in kulturne zanimivosti ter težave, s katerimi se spopada Solčava zaradi svoje odročnosti.
Podrobneje mu je predstavil številne načrte, kijih Solčavani želijo izpeljati v prihodnje. Tako je ministra Žagarja seznanil z načrti obnovitve večnamenskega objekta v središču Solčave, kjer bodo svoj prostor med drugimi našli občinska uprava, trgovina z avtohtonimi
solčavskimi izdelki in gostinski obrat. Predstavil mu je načrt izgradnje nove telovadnice oziroma stavbe, ki bo ravno tako namenjena številnim dejavnostim.
Z vsemi projekti, ki se med seboj dopoF njujejo, želi župan oživiti krajevnojedro. Minister seje strinjal, da se mora Solčava truditi za hitrejši razvoj svojega območja, pri tem bo njegovo ministrslvo zagotovo sodelovalo, župana pa je opozoril še na številne razpise, ki jih pripravljajo različne vladne službe injih je dobro izkoristiti pri pripravi zastavljenih projektov.
Tatiana Golob
Minister Žagar z župani o bodočih pokrajinah
Predzadnjo majsko sredo je potekalo tudi srečanje županov in predstavnikov občin z dr. Ivanom Žagarjem, ministrom brez listnice, pristojnim za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Zbranim je v prostorih Občine Mozirje spregovoril na temo novih regij in zakonodaje, ki se trenutno sprejema.
Gre za tri zakone, ki bodo uravnavali delovanje novih regij. V tem času je vlada potrdila predlog, da se v Sloveniji uvede 14 regij in s tem odprla diskusijo na to temo.
Minister Žagarje na srečanju izpostavil željo po decentralizaciji države, tako glede vodenja kakor tudi s stališča upravljanja zjavnimi financami. Stem naj bi bil dosežen hitrejši razvoj območij, ki sedaj ne zmorejo držati tempa z večjimi mesti in razvitejšimi deli države. Do konca leta naj bi bila zakonodaja sprejeta, s tem določene meje in
pristojnosti pokrajin. Zelja ministra je, da bi se pokrajine same odločile glede sedeža novih inštitucij, saj bo v nasprotnem primeru te sedeže morala določiti vlada.
V pogovoru, ki ga je vodila direktorica območne razvojne agencije Jasna Klepec, so se sodelujoči dotaknili še regionalnih vzpodbud. Tanja Hrastnik, kije na ministrstvu odgovorna za to področje, je povedala, da bo razpis za regionalne vzpodbude izšel že v prihodnjih dneh. Župani so ta podatek sprejeli z velikim odobravanjem.
Benjamin Kanjir
Sintal
KONCERN
Vaša jrarnost Je naša skrb
Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si
Ministra Jarca seznanili z vrsto perečih problemov
Razgovor z ministrom Iztokom Jarcem (desno) je vodil direktor ZKZ Mozirje Andrej Presečnik (foto: Benjamin Kanjir)
Predstavniki Kmetijske gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), Kmetijske zadruge Šaleške doline in Zadruge Mozirje so se 23. maja v Mozirju sestali s kmetijskim ministrom Iztokom Jarcem. Nanizali so mu kup težav, s katerimi se ukvarjajo, tako na gozdarskem kakor tudi kmetijskem področju.
Kot prvi je svoja razmišljanja podal vodja nazorske območne enote ZGS Anton Breznik. Izpostavil je snegolom in žledolom, ki sta letošnjo zimo povzročila ogromne škode na gozdovih in tudi problem vožnje s štirikolesniki in motornimi sanmi v naravnem območju. Predlagal je, da se uvede
obvezna registracija slednjih in da se zmanjša število kilometrov gozdnih cest, saj bi večino izmed njih že zdavnaj lahko prekategorizirali v lokalne ceste. Višina sred-
stev za njihovo vzdrževanje se namreč že več let ni spremenila.
Vodja mozirske kmetijske svetovalne službe Štefka Goltnikje izpostavila probleme planinske paše
in subvencij. Slednje zamujajo, pritožbe pa se rešujejo več let.
V razgovoru sta bila predstavljena še problema zbiranja mleka in stroškov, ki jih imajo oddaljeni kmetje s prevozom. Prav tako so se dotaknili dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in problemov okoli certi-ficiranja zgornjesavinjskih želodcev.
Okrogla miza je nakazala kup težav, s katerimi se ukvarjajo kmetje, gozdarji in zadruge pri svojem vsakodnevnem delu. Minister jim je zagotovil, da bo vsako vprašanje glede konkretnih problemov, naslovljeno na njega oziroma njegov kabinet, dobilo odgovor najkasneje v treh tednih.
Benjamin Kanjir
Denacionalizacija pri koncu
Gospodarstvo kliče po razbremenitvi
V okviru dvodnevnega obiska Vlade RS v Savinjsko-Šaleški regiji je Upravno enoto Mozirje (UE) v sredo, 23. maja, obiskal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Robert Marolt. Tema pogovora z načelnikom Vinkom Poličnikom in ostalimi predstavniki upravne enote so bili postopki denacionalizacije.
Predstavniki UE Mozirje so državnega sekretarja seznanili s problematiko reševanja tovrstnih postopkov. Trenutno ima upravna enota pravnomočno zaključenih 192 upravnih zadev, v reševanju pa so le še tri zadeve s področja denacionalizacije (ostali štirje primeri so v reševanju na sodiščih), kar je državni sekretar označil za zelo pohvalno. Najbolj pereče vprašanje pri vseh postopkih je določanje višine odškodnin, saj je potrebno ugotoviti
vrednostpremoženja včasu nacionalizacije in danes.
Državni sekretarje z delom UE Mozirje več kot zadovoljen in je zagotovil pospešitev postopkov pri ostalih organih, da se nerešene zadeve prednostno zaključijo. Upravne enote skupaj z ministrstvom za pravosodje načrtujejo in obenem pričakujejo, da bodo do konca leta 2007 rešili vse denacionalizacijske zahtevke.
Ditka Plesnik
Državni sekretar Robert Marolt je zagotovil pospešitev postopkov, da se nerešene zadeve prednostno zaključijo (foto: Ditka Plesnik)
V podjetju KLS Ljubno so obisk finančnega ministra dr. Andreja Bajuka dobro izkoristili in izpostavili vrsto aktualnih vprašanj ter problemov, hkrati pa obžalovali, da se delovnega obiska nista udeležila tudi minister za gospodarstvo in ministrica za delo.
Direktor Mirko Strašek (levo) je ministra Bajuka opozoril na potrebno razbremenitev stroškov dela (foto: ArtPuk)
Ogledu posodobljene in razširjene proizvodnje, kjer so se ministru pridružili predstavniki Občine Ljubno, je sledila kratka predstavitev družbe. Direktor Mirko Strašek je ministra opozoril na potrebno razbremenitev stroškov dela, apeliral je na znižanje davka na plače, previsoko obdavčitev visoko strokovnih delavcev, ki se kaže v nesorazmerju višine dohodka in izobrazbe, na pretirano birokratizacijo olajšav za raziskave
in razvoj podjetij, nujnost logističnega omrežja, ki bi z gradnjo avtoceste vsaj do Letuša razbremenila lokalne ceste ... Minister Bajuk je predlagal partnersko povezovanje podjetij z občinami, saj bi s skupnim sodelovanjem lahko pritegnili mlad in izobražen kader. Zaključki delovnega obiska kažejo, da država mora nuditi oporo podjetjem, saj ie stabilno gospodarstvo lahko ustvarja nove možnosti.
ArtPuk
(3
W
Sport postaja gospodarska panoga
V Mozirju seje 22. aprila s svojimi sodelavci mudil generalni direktor Direktorata za šport Ministrstva za šolstvo in šport Simon Starček. S predstavniki občine, šole, turizma in športa se je pogovarjal o usmeritvah ministrstva in izpostavil pomen dobre športne infrastrukture.
Slednja naj bi bila po njegovih besedah osnova za razvoj celotnega območja. Zavoljo tega je v letošnjem proračunu ministrstva kar 71-odstotno povečanje sredstev za gradnjo športnih objektov in ostale infrastrukture. Športni turizem je prihodnost in kot takšen naj bi v veliki meri postal tržna panoga, ki jo bo mogoče v čim večji meri tudi tržiti.
Generalni direktor Direktorata za šport Simon Starček (drugi z desne) si je ogledal gradbišče športne dvorane v Mozirju
(foto: Benjamin Kanjir)
Pogovor je tekel v smeri pridobivanja dodatnih sredstev za gradnjo in opremo športne dvorane, ki se gradi v Mozirju. Mojca Plestenjak, ki vodi investicije, je obljubila vso pomoč pri razpisu za dodelitev sredstev za opremo športnih objektov, ki je ravno v teku. Ravno tako Dušan Hauptman, ki je odgovoren za strokovne kadre, trenerje in vaditelje. Slednjih na našem območju ni, kljub temu da ministrstvo financira njihovo delovanje. Svojo pomoč pri razvoju in organiziranosti športa v občini je ponudil tudi sekretar Darko Repenšek, ki seje po pogovoru z ostalimi sodelujočimi podal na ogled gradbišča dvorane in športnih igrišč v Novih Lokah.
Benjamin Kanjir
Učinkovitejše koriščenje sredstev
Kot najmlajša občina v Zgornji Savinjski dolini je Rečica ob Savinji po besedah ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika perspektiven kraj, kjer vidi prihodnost za mlade, kreativne ljudi. Glavna tema obiska je bila seznanitev občinskega sveta z ukrepi za celovito in pravočasno urejanje podatkov o prostoru za potrebe prostorskega načrtovanja in ureditev komunalne infrastrukture.
Po podatkih župana Vinka Jeraja je bilo na tem območju vzadnjih 20 letih zgrajenih le nekaj stanovanjskih hiš, zato je potreba po poselitvi še toliko večja. Zgraditi je potrebno stanovanjske objekte, kjer se bodo naselile mlade družine z otroci, pridobiti je treba novo delovno silo in v najkrajšem času z novo obrtno cono narediti v gospodarslvu korak naprej.
Ureditev prostorskega akta, in sicer občinskega prostorskega načrta, je sedaj prioriteta Občine Rečica ob Savinji, saj gre za pomembne
prispevke k projektom, ki so sofinancirani iz evropskih skladov. Z novim odlokom o komunalnem prispevku bo prišlo do pravilnega razporejanja stroškov, kaj se bo štelo v komunalno opremo in drugo infrastrukturo, pa bo določila občina sama. Kot namensko postavko za sofinanciranje okoljske komunalne infrastrukture je minister Podobnik omenil okoljsko dajatev, ki postaja s proračunskim letom 2007 prihodek državnega proračuna.
Ditka Plesnik
Minister za okolje in prostor Podobnik (levo) je rečiškemu županu Vinku Jeraju predlagal racionalno in hitrejšo prostorsko ureditev občine s skupnim aktom (foto: Ditka Plesnik)
Obnova cerkve sv. Elizabete na Ljubnem
Dekan Martin Pušenjak (v sredini) je ministra Simonitija seznanil z zgodovinsko dediščino cerkve sv. Elizabete (foto: ArtPuk)
Minister za kulturo dr. Vaško Simoniti in direktor Direktorata za varstvo kulturne dediščine dr. Damjan Prelovšek sta si v okviru delovnega obiska Vlade RS na Ljubnem ob Savinji ogledala potek obnove objekta cerkve sv. Elizabete. Ministrstvo za kulturo je namreč sofinanciralo izvedbo gradbenih in obrtniških del na tem kulturnem spomeniku.
Ministrstvo za kulturo je na podlagi javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine, ki jih je v letih 2006-2007 (so)financirala Republika Slovenija, prispevala nekaj
več kot 16 milijonov tolarjev za obnovo fasade, kripte in strehe zvonika na omenjeni cerkvi. Dr. Simonitija je na njegovem kratkem obisku sprejel dekan Martin Pušenjak s skupino faranov ter ministra na njegov interes seznanil z zgodovinsko dediščino cerkve, razlogi za obnovo in specifiko gradbenih del. Posebnost cerkve predstavljajo nedavno odkrite in obnovljene gotske freske Marijinega kronanja v doslej neprepoznavni ikonografski varianti. Zaključek obnove z blagoslovom cerkve je predviden 28. julija.
ArtPuk
Gorenc odprl »gorenjski« klanec
Trak ob otvoritvi ceste na vrhu »gorenjskega« klanca je prerezal minister mag. Janez Božič (drugi z leve) (foto: Jože Miklavc)
Ob obisku vlade je 23. maja potekala tudi otvoritvena slovesnost ob predaji namenu odseka rekonstruirane ceste iz vasi Gorenje do vrha »gorenjskega« klanca. Predstavniki mejnih občin Šmartno ob Paki in Mozirje so v družbi ministra za promet mag. Janeza Božiča predali obnovljeno cesto v uporabo.
Poldrugi kilometer zdaj zares odlično urejene ceste, ki so ga delavci podjetja CM Celje gradili od lanske jeseni, je ob obisku vlade postal tudi uradno prevozen za ves promet. Ob otvoritvi sta spregovorila župan občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek in prometni minister mag. Janez Božič.
Slednji je v kratkem nagovoru opisal razmere, v katerih je potekala gradnja, in težave z zagotavljanjem proračunskih sredstev za vzdrževanje ter novogradnje cestne infrastrukture v
Sloveniji in na območju Sa-Ša regije. Povedal je tudi, da je drugi odsek cestišča od vrha klanca do križišča v zaselku Soteska (1.210 m) zelo potreben enakega gradbenega posega, daje preplastitev že v planu Direkcije Repub-
like Slovenije za ceste, da pa je ob izgradnji prvega dela zmanjkalo sredstev za celotno cestno povezavo. Vrednost del za to sanacijo je bila 442.330 evrov, sredstva pa je v celoti zagotovilo ministrstvo za promet.
Ministerje skupaj s predstavniki gradbincev in lokalnih oblasti predal cesto namenu, rekoč: »Ponosen sem, da cesto čez »gorenjski« klanec odpiram jaz, ki sem Gorenc, in naj bo varna ter naj služi svojemu namenu. Srečno vožnjo!«
Ob tem je poslanec Jakob Presečnik povedal, da je bil od pričetka rekonstrukcije te ceste načrt, da z zagotovljenimi sredstvi zgradijo celotno cestno povezavo v skupni dolžini 2.710 metrov, vendar se je med gradnjo izkazalo, da je potrebno investirati bistveno več, kot je bilo načrtovano v ta izjemno zahteven odsek. Denarja je tako zmanjkalo za drugo, malce krajšo polovico ceste, ki pa bo v prioriteti za prihodnje proračunsko leto. Ob otvoritvi so krajani in predstavniki občine Šmartno ob Paki pripravili krajši kulturni program in skromno pogostitev.
Jože Miklavc
Obnova cerkve v Solčavi po načrtu
Podžupanja Katarina Prelesnik, svetnik Edi Preprotnik in celjski opat Marjan Jezernik so ob pomoči projektanta Ivana Goloba ob obisku vlade ministru za kulturo Vasku Simonitiju predstavili dela pri obnovi cerkve Marije Snežne v Solčavi.
Prelesnikova je povedala, da dela potekajo po načrtu in v finančnih okvirjih. Po mnenju projektanta Goloba pri obnovi cerkvenih temeljev k sreči niso naleteli na večje težave, čeprav je ta trenutek cerkev v Solčavi ob morebitnem
potresu zelo »ranljiva«. Simoniti si je ogledal tudi notranjost cerkvenega hrama ter obljubil nadaljnjo podporo Ministrstva za kulturo pri ohranjanju kulturne dediščine v Solčavi.
Marija Sukalo
Minister za kulturo Vaško Simoniti si je ogledal potek obnove cerkve
Marije Snežne v Solčavi (foto: Marija Sukalo)
cestnega prometa
Na delovnem sestanku ministra za promet Janeza Božiča z županom občine Nazarje Ivanom Purnatom in drugimi predstavniki političnega ter gospodarskega življenja Savinjsko-Šaleške regije so minulo sredo v gradu Vrbovec osrednjo pozornost posvetili problematiki državnega cestnega omrežja na tem območju.
»Direkcija za ceste v desetih občinah Savinjsko-Šaleške regije izvaja obnovitvena in rekonstrukcijska dela v okviru 33 projektov. Z njimi postopoma odpravlja ozka grla, izboljšuje prometno-varnos-tne razmere, sanira objekte na cestah ter ureja poteke cest skozi naselja,« je povedal minister Božič.
V skopo odmerjenem času je še posebej izpostavil predvideno rekonstrukcijo ceste v Bočni in problematiko prometa skozi Luče, kjer sta možni predvsem dve rešitvi, in sicer izgradnja obvoznice ali rekonstrukcija ceste skozi naselje. V proračunu za leto 2007 je za te projekte zagotovljeno skoraj 5,3 milijona evrov, v proračunu za leto 2009 pa še nekaj več - več kot 5,4 milijona evrov.
»Vlada bo v desetih občinah pokrajine Sa-Ša (so)financirala obnovitvena in rekonstrukcijska dela,« je poudaril minister za promet Janez Božič (foto: Ditka Plesnik)
©
Ditka Plesnik
SREČANJE VLADE Z ŽUPANI, GOSPODARSTVENIKI IN POSLANCI
Pozitivna podjetniška klima zadosten razlog
za optimizem
Na srečanju vlade z župani, gospodarstveniki in poslanci ob zaključku dvodnevnega obiska v Sa vinjsko-Šaleški regiji je premier Janez Janša povedal, da je bila v dveh letih, koliko je minilo od njihovega zadnjega obiska, rešena vrsta razvojnih problemov. Pokrajina Sa-Ša bo, enako pa velja tudi za tretjo razvojno os, katere variantni predlogi naj bi bili znani do konca letošnjega poletja.
Janša je izpostavil tudi bolj pravično financiranje občin, zaradi katerega sedaj vse občine v regiji dobijo več denarja. V zadnjih dveh letih je bilo v regiji Sa-Ša s strani države sofinanciranih več kot dvajset projektov, vlada pa podpira tudi gradnjo šestega bloka šoštanjske termoelektrarne, ki bo podaljšal eksploatacijsko dobo velenjskega premogovnika. Splošna podjetniška klima v regiji je pozitivna je ocenil Janša, razvojni optimizem je v porastu, regija pa bo morala zmanjšati svoj zaostanek na področju storitev.
Predsednik vlade je pohvalil vlaganja na področju izobraževanja, saj v regiji izrazito primanjkuje tehničnega kadra, prijetno pa je bil presenečen tudi nad visoko stopnjo pripravljenosti za sodelovanje med subjekti v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini.
V razpravi so bili izpostavljeni nekateri konkretni problemi, s katerimi se srečujejo podjetja in organizacije v
je je tako kot pred njo velenjski župan Srečko Meh opozorila na težave pri denacionalizacijskih postopkih, gornjegrajski župan Stanko Ogradi je zaprosil za pomoč pri reševanju finančnih težav Občine Gornji Grad,
Ob zaključku dvodnevnega obiska vlade v Savinjsko-Saleški regiji so se ministri sestali z župani, gospodarstveniki in poslanci
(foto: Jože Miklavc)
regiji. Direktorica hotela Plesnik Marjana Cvetko iz Logarske doline je opisala težave zaradi slabe cestne infrastrukture, nekakovostne oskrbe z električno energijo in pobiranja parkirnine ob vstopu v dolino, Andreja Katič iz Mestne občine Velen-
direktorica območne gospodarske zbornice Alenka Avberšek pa je opozorila na problem izvoza hlodovine iz zgornjesavinjskih gozdov v Avstrijo.
Minister za promet mag. Janez Božič je napovedal prvo lopato na trasi tretje razvojne osi v letu 2009, ker pa potek trase še niznan,jevtej fazi nemogoče napovedati trajanje del. Minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak se je enako kot pred njim finančni minister dr. Andrej Bajuk zavzel za rešitev finančnih težav Občine Gornji Grad, vendar pri tem zavzel kategorično stališče, da morajo biti dolgovi na tak ali drugačen način korektno poravnani. Premier Janša je ob koncu razgovora izrazil prepričanje, da se bo praksa vladnih obiskov na terenu nadaljevala tudi v prihodnje, da pa bodo obiski zaradi vzpostavitve pokrajin krajši, ker se boo marsičem odločalo na pokrajinskih svetih.
Franci Kotnik
Minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak o problemu izvoza nepredelanega lesa v Avstrijo:
»Mi smo v Evropski uniji, kjer velja prost pretok blaga in se z lesom trguje tako v Sloveniji kot v Avstriji in vsepovsod. Dejslvo je, da se očitno avstrijskim odkupovalcem lesa splača v Sloveniji kupovati les, medtem ko se našim odkupovaicem oziroma naši industriji to ne splača po taki ceni. Sigurno se kamioni lesa ne bi vozili čez mejo, če bi bili naši odkupovalci, se pravi Slovenci, pripravljeni plačati isto ceno. Torej je vprašanje, zakaj tam ja, tu ne. Slišali smo, da naj bi bile neke subvencije z avstrijske strani. Jaz še nikoli nisem slišal konkretnega podatka, za kakšne subvencije naj bi šlo. Vse subvencije so znotraj Evropske skupnosti nedovoljene oziroma prepovedane in gre torej za neko deviacijo sistema, če je temu sploh tako. Drugo pa je - kaj storiti? Zelo pomembno je to, daje iniciativo že prevzela skupina, ki seje oblikovala okoli lesnopredelovalne industrije, to je neke vrste interesno združenje, ki želi najti odgovor, kako narediti tudi s slovenske strani zadevo zanimivo in s tem ohranjati naravno bogastvo v Sloveniji, ne pa da gre to enostavno čez meje. Trg deluje, treba je v organizaciji gospodarstva najti ustrezne rešitve. Žal tu vlada z nekimi administrativnimi intervencijami zelo težko kaj naredi, lahko pa spodbuja, pomaga in sodeluje pri oblikovanju optimalnih povezav gospodarstvu, da bo lahko pariralo oziroma konkuriralo zamejcem oziroma sosedom, ki so očitno skozi desetletja uspeli najti optimalno strukturo in s tem optimalen način uporabe lesa.«
Minister za finance dr. Andrej Bajuk o reševanju finančnih težav Občine Gornji Grad:
»Po lokalnih volitvah marsikje po Sloveniji, kjerje prišlo do kakšne spremembe v upravi, kjer imamo nove župane, prihajajo na dan določene stvari, s katerimi Ministrstvo za finance ni bilo seznanjeno. V tem smislu je problematika Gornjega Grada prav posebne narave. Nimamo takojšne rešitve v samem zakonu, dobro pa se zavedamo, daje to zelo velik zalogaj za to občino, dejstvo pa je, da ste sprejeli oziroma odobrili neko poroštvo. Firma je sedaj v strahotnih težavah in to je treba na nek način rešiti, ni pa enostavno najti pravno podlago za to rešitev. Dejstvoje, da bo treba na nek način ta problem rešiti. Jaz si ne morem predstavljati, da bomo občino kar zaprli ali vse skupaj zarubili ali kakšno šolo prodali, to nima smisla, moramo pa najti neko dolgoročno rešitev za ta problem.«
ZAHVALA
Družina Weiss se najlepše zahvaljuje vsem, ki so v nesreči hitro in nesebično priskočili na pomoč.
Hvala gasilcem Krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti za njihovo požrtvovalno gašenje požara.
Sosedoma Poznič in Farkaš, Rdečemu križu Šmartno ob Dreti, kolektivu podjetja Pfeifer in sorodnikom, iskrena hvala za kakršnokoli pomoč, ki ste nam jo nudili v najrazličnejših oblikah.
Družina Weiss, Šmartno ob Dreti 45, Šmartno ob Dreti
ESOTECH VELENJE
Internacionalizacija se kaže kot prava odločitev
Velenjsko podjetje Esotech sta v sklopu obiska vlade v Savinjsko-Šaleški regiji obiskala zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in minister za razvoj dr. Žiga Turk. Oba sta direktorici podjetja Zofiji Mazej Kukovič izrekla priznanje za dosedanjo uspešnost poslovanja, saj Esotech danes obvladuje visoke tehnologije, njegovi začetki pa segajo v segment težke industrije. Minister Rupel je poudaril, da Slovenija postaja vse bolj poznana po tehnološkem znanju, za njeno promocijo pa bo zelo pomembno tudi predse-
dovanje Evropski uniji v prvi polovici leta 2008. Esotechova odločitev za internacionalizacijo poslovanja se danes že bogato obrestuje, poleg Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Kitajske, kjer so že prisotni, pa načrtujejo še prodor v Makedonijo, Rusijo, Romunijo in Bolgarijo. Minister Turk je ob tem izrazil pripravljenost za sodelovanje pri Slovenski tehnološki platformi za vode in Slovenskem ekološkem grozdu, kjer Esotech nastopa kot nosilec projekta.
Franci Kotnik
Direktorica Esotecha Zofija Mazej Kukovič je zunanjemu ministru predstavila načrte za nadaljnjo internacionalizacijo podjetja
(foto: Ciril M. Sem)
PODKRIŽNIK LJUBNO OB SAVINJI
Njihov ideal je poslovna odličnost
Predsednik vlade Janez Janša in gospodarski minister Andrej Vizjak sta si z zanimanjem ogledala proizvodnjo podjetja Podkrižnik d.o.o.
(foto: Franci Kotnik)
Predsednik vlade Janez Janša je drugi dan obiska v Sa-Ša regiji po dopoldanski seji vlade skupaj z gospodarskim ministrom mag. Andrejem Vizjakom najprej obiskal podjetje Podkrižnik d.o.o. na Ljubnem ob Savinji. Direktor in lastnik Iztok Podkrižnik je premierju in ministru najprej razkazal proizvodnjo v obeh ljubenskih poslovnih enotah in ob tem opozoril na najbolj zahtevne tehnološke postopke, z obvladovanjem katerih si podjetje na trgu zagotavlja konku-
renčno prednost. V kasnejšem razgovoru v upravnih prostorih je Podkrižnik Janši in Vizjaku predstavil še strategijo doseganja poslovne odličnosti in rezultate poslovanja v lanskem in letošnjem letu (v letu 2007 beležijo 62-odstotno rast prometa glede na enako obdobje lani), minister za gospodarstvo pa je vodslvu družbe predstavil nekaj ukrepov, s katerimi država spodbuja rast malih in srednjih podjetij.
Franci Kotnik
MIZARSTVO KOVAČ LJUBIJA
Minister Bajuk je bil navdušen nad Kovačevimi
V sredo, 23. maja, so Mizarstvo Kovač v Ljubiji obiskali kar trije člani vlade: ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman, minister za visoko šolstvo dr. Jure Zupan in finančni minister dr. Andrej Bajuk, vsi s svojimi sodelavci.
Medtem ko sta prva dva le razpravljala o aktualnih zadevah, si je minister Bajuk ogledal proizvodnjo stavbnega pohištva in lesne galanterije ter se pogovarjal s Katko in Miho Kovačem o razmerah na domačem in tujem trgu. Nad prikazanim je bil minister navdušen, Kovačevim pa je čestital tudi ob izrednih uspehih v razvoju in zaposlovanju številnih mladih delavcev z območja občin Mozirje, Šmartno ob Paki in Šoštanj.
Vsem skupaj in številnim strankarskim kolegom Nove Slovenije Savin-
jske in Šaleške doline je ob tej priložnosti zaželel dobrodošlico predsednik odbora NSi za Mozirje Miha Kovač in med drugim zaželel predstavnikom vlade in ministrom uspešno delo tudi v prihodnje.
Tako ministrica Cotmanova kot minister Zupan sta se pridružila Bajukovim čestitkam k dobremu poslovanju kolektiva Kovačevih in jih na kratko informirala o zadevah, ki so bile izpostavljene tudi v drugih delovnih sredinah v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini. O strankarskih aktualnih vprašanjih pa je skoraj
trideset udeležencev izmenjalo in- jno podprli kandidata za predsed-formacije. Slišati je bilo, da bodo na nika države Alojza Peterleta, predsedniških volitvah brezpogo-	Jože Miklavc
Finančni minister dr. Andrej Bajuk je bil navdušen nad razvojem v Mizarstvu Kovač (foto: Jože Miklavc)
Čestitke ministrice Vidi Pariš ob 101. rojstnem dnevu
vzrejališče avtohtone čebele v Raduhi
Minister Iztok Jarc (prvi z desne) je v Raduhi otvoril prostor za laboratorij, kjer bodo vzrejali čebelje matice (foto: Marija Sukalo)
Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je v sredo, 23. maja, obiskala Center starejših v Gornjem Gradu, kjer je stanovalki Vidi Pariš čestitala za njen 101. rojstni dan. Ministrica je bila prijetno presenečena nad izrednim optimizmom in pozitivno energijo slavljenke.
Cotmanova si je ogledala tudi prostore, kjer potekajo vsakodnevne dejavnosti, in se sestala z vodstvom centra. Z direktorico Francko Voler, direktorjem družbe
Temelji za
V torek, 23. maja, so v Raduhi s simboličnim rezanjem traku otvorili prostor, kjer bodo postavili laboratorij za vzrejanje čebeljih matic. Ta čast je pripadla ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztoku Jarcu, županu občine Luče Cirilu Roscu in poslancu v državnem zboru Mirku Zamerniku. Za prijetno vzdušje ob dogodku so poskrbeli lučki pevci.
Medtem koje župan Ciril Rose poudaril, da bo občina z izgradnjo objekta pridobila eno od štirih lokacij v državi, kjer se bo v bodoče opravljalo strokovno delo za ohranitev naše avtohtone čebele, je o vzga-jališču spregovoril podpredsednik slovenske čebelarske zveze in predsednik Čebelarske zveze
Deos Bojanom Kranjcem in županom Gornjega Gradu Stankom Ogradijem seje pogovarjala o novih potrebah, predvsem za dementne stanovalce. Cotmanova je povedala, da ministrstvo v zvezi s tem pripravlja razpis in so vse možnosti odprte.
Irena Drobež
Ministrica Marjeta Cotman je Vidi Pariš ob njenem visokem jubileju zaželela vse najboljše
(foto: Irena Drobež)
zgornjesavinjsko-šaleškega območja Marko Purnat. Pri tem se je zahvalil Občini Luče in županu Ros-
cu, da so prisluhnili njihovim namenom in jim pomagali poiskati primerno zemljišče, kjer bodo že
letos začeli z gradnjo ustreznih prostorov. V drugi fazi, naslednje leto, pa bodo uredili laboratorij in čebelnjak.
Delo na vzrejališčih gospodarskih in rodovniških čebeljih matic bodo opravljali čebelarji iz občin Luče in Solčava ter si s tem zagotavljali dodatne, dopolnilne vire zaslužka. Purnat je prepričan, da če to dejavnost vključijo tudi v turistično ponudbo, bi učinki obeh dejavnosti hitro opravičili in povrnili potrebna vložena sredstva za investicijo. Da je čebelarstvo pomembna pod panoga v kmetijstvu, ki ima prihodnost in lahko bistveno prispeva k razvoju turizma v občini, se je strinjal tudi minister Iztok Jarc.
Marija Sukalo
Dr. Žiga Turk obiskal podjetje Melu
Minister brez listnice dr. Žiga Turk, odgovoren za usklajevanje in spremljanje izvajanja strategije razvoja Slovenije, je obiskal družinsko podjetje Melu v Raduhi. Lastnik Alojz Selišnik nadaljuje tradicijo večih generacij mizarstva in več kot 70 odstotkov proizvodnje izvozi na zahtevne evropske trge.
Alojz Selišnikje z izdelavo notranjih vrat prodrl daleč preko meja Slovenije. Njegovo podjetje odlikujejo kvaliteta, prilagodljivost, kratki dobavni roki in želja ustreči vsakemu posameznemu kupcu. S takšnim pristopom do dela pridobivajo naročila najzahtevnejših kupcev.
Minister Turk sije ogledal proizvodnjo, skladišče polizdelkov in razstav-
ni prostor podjetja. Občudoval je tehnološko razvit informacijski sistem, ki v vsakem trenutku omogoča vpogled v posamezna naročila.
Alojz Selišnikje ministru podal predlog obrtne zbornice Mozirje. Glede na dejstvo, daje zakonodaja, ki bo obravnavala odnose med delodajalci in delojemalci, v fazi obravnave, je predlagal, da bi se dnevni delovni čas podaljšal za pol ure. S tem bi delavcem ostala pravica do polurnega odmora za malico, ob koncu delovnega časa pa bi bil učinek večji za skoraj sedem odstotkov. Za ta odstotek bi se tudi delavcem zvišala plača. Minister je z odobravanjem sprejel predlog in obljubil, da ga bo
predstavil vladi, ob tem pa dodal, eie možnost njegovega ures-
da naj bi veljal zgolj za tiste družbe,	ničevanja.
ki bi ga prostovoljno sprejele in im-	Benjamin Kanjir
Alojz Selišnik (desno) je ministru razkazal proizvodnjo notranjih vrat, ki krasijo marsikatero stanovanjsko hišo ali poslovni objekt širom Evrope (foto: Benjamin Kanjir)
100-LETNICA ROJSTVA JOŽETA GORIČARJA
Pokončen Mozirjon in Slovene«
Mednarodni muzejski svet je pred tridesetimi leti 18. maj razglasil za mednarodni dan muzejev. Na ta dan sta v Mozirju široko odprli vrata muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani ter zbirka Aleksandra Videčnika. Slednji je na spominskem večeru predstavil delo in življenje Jožeta Goričarja.
Aleksander Videčnik je nanizal vrsto spominov na svojega prijatelja dr. Jožeta Goričarja (foto: Benjamin Kanjir)
Videčnikje zbranim uvodoma predstavil široko paleto Mozirjanov, ki so poleg domače krojili tudi zgodovino na ravni države in širše. Mednje dr. Jože Goričar nedvomno sodi, saj je s svojim delom v veliki meri zaznamoval znanstvene tokove.
Goričar se je rodil 20. januarja 1907. S šolanjem in raziskovalnim delom si je pridobil naziv doktorja prava, postolje redni profesor na pravni fakulteti, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prvenstveno pa znanstvenik v evropskem merilu. Bilje član različnih evropskih znanstvenih inštitutov, pisec strokovne literature in učbenikov. Dr. Jože Goričarje bil tudi začetnik sociologije v Sloveniji.
Leta 1980je prevzel generalno tajništvo SAZU, na tem položaju pa ostal vse do smrti. Umrl je 20. februarja 1985 v Novem Sadu.
Aleksander Videčnikje poudaril, daje bil Goričar velikokrat napačno razumljen. Ta oznaka se gaje držala po krivici, saj je bil preprost in spoštovanja vreden človek. Kot takšnega so se ga spominjali tudi obiskovalci spominskega večera, ki so opisali svoje spomine na tega velikega Mozirjana, tudi fotografa, alpinista in strastnega planinca.
Benjamin Kanjir
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Svetniki od direktorjev Enga in
Komunale zahtevajo rešitve
Člani občinskega sveta občine Gornji Grad so se tretji četrtek v maju sestali na šesti redni seji in poleg ostalih točk dnevnega reda obravnavali letni poročili gospodarskih družb Engo in Komunala za leto 2006. Po kritični razpravi so svetniki od direktorjev obeh omenjenih podjetij v lasti občine zahtevali dopolnitve poročil, zlasti v smislu predlogov za rešitev sedanjih problemov.
Iz poročila direktorja Enga mag. Aleša Bratkoviča je razvidno, daje podjetje v letu 2006 tekoče poslovalo s pozitivno ničlo, glavni problem pa predstavljajo stare obveznosti. Svetniki od direktorja do naslednje seje pričakujejo predlog ukrepov za sanacijo sedanjega stanja, od vodstva Komunale pa poslovni načrt za leto 2007. Glede na dejstvo, da kar 60 odstotkov prihodkov Komunale izhaja iz upravljanja odlagališča odpadkov v Podhomu, je spričo odločitve države, da bo v prihodnje podpirala samo pet velikih regijskih odlagališč, pod vprašajem ne samo odlagališče, ampak tudi komunalno podjetje kot celota.
Občinski svet je v prvi obravnavi sprejel osnutek odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda, ki je usklajen z novo zakonodajo, letni program športa za leto 2007, osnutek poslovnika občinskega sveta in pravilnik o plačah ter drugih prejemkih občinskih funkcionarjev. Slednji je usklajen z ostalimi zgornjesavinjskimi občinami, zato je bil sprejet po skrajšanem postopku.
Na dnevnem redu tokratne seje gornjegrajskih občinskih svetnikovje bilo tudi letno poročilo tamkajšnjega zavoda za pospeševanje turizma, kije deloval od prvega junija 2005 do prvega junija 2006. V tem obdobju so bile izvedene določene konkretne aktivnosti, ker pa se izbrani direktor, ki je pred tem že eno leto pogodbeno delal za zavod, v končni fazi ni zaposlil na omenjeni funkciji, je delovanje v celoti zamrlo. Še posebej negativno je v javnosti odmevala prekinitev priprav na ponovno organizacijo Čebelarskega praznika, župan Stanko Ogradi pa bo moral slej ko prej sprejeti odločitev, kaj se bo zgodilo z zavodom.
Franci Kotnik
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE
Seminar za lastnike gozdov
Na območju gornjegrajske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije bo zaradi posledic žleda potrebno posekati okoli 17 tisoč kubičnih metrov lesa. Najbolj ogrožen gozd je na nadmorski višini od 900 do 1.200 metrov, da je nesreča še večja, zimska ujma ni delala razlik, saj so posledice na vseh sestojih gozda od mladja do de-beljakov.
Po besedah vodje krajevne enote Franca Strm-šeka je žled naredil največ škode v meninskih gozdovih, predvsem na severni in vzhodni legi. »Za lastnike gozdov smo se pogovarjali, kako čim bolj učinkovito pristopiti k sanaciji, saj obstaja velika nevarnost razvoja lubadarja. Do konca junija morajo biti gozdni sortimenti posekani in pospravljeni,« opozarja Strmšek. Lastniki gozdov se seveda zavedajo možnih posledic in ker bo v nekaterih primerih začel priganjati čas, bo najbolj učinkovita strojna sečnja. Strmšek ob tem dodaja, da so največjo škodo utrpeli nadškofijski gozdovi, zato so se gozdarji že sestali tudi s predstavniki ljubljanske nadškofije.
Savinjčan
Lastniki gozdov se zavedajo, da bo gozdove
potrebno počistiti pred razvojem lubadarja
(foto: Marjan Denša)
Pogum je skupaj z ljubeznijo največji dar. Vsakčlovekje velikokrat^ poražen; a če sprejmemo poraz vedro, se iz tega kaj naučimo in poskušamo še enkrat, drugače, bomo uresničili, kar smo si zadali.
Rosanne Ambrose - Brown ^
ZDRUŽENJE IZDELOVALCEV ZGORNJESAVINJSKEGA ŽELODCA
Perkovim dve zlati
plaketi
Zadnjo soboto v maju je Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca podelilo priznanja in potrdila o kvaliteti izdelovalcem zgornje-savinjskih želodcev, ki so jih sicer ocenili že sredi maja. Na ocenjevanju je komisija poskusila 54 zgornjesavinjskih suhomesnatih specialitet in ugotovila, da je bila letina rekordna tako po količini kot tudi po kvaliteti.
Letošnjih prejemnikov zlatih plaket je bilo kar šest, saj je bila letina želodcev rekordna tako po kvaliteti kot količini
(foto: Marija Šukalo)
Najboljšo suhomesnato kulinarično dobroto so letos pridelali na Turistični kmetiji Perk v Logarski dolini, kjer sta si zlato prislužila tako Neža kot Karel Krivec. Zlato plaketo so si za želodec prislužili tudi Pavel Koren, Oterjev s Home, Jožica Basti, Tonkova iz Deve, Simon Belaj, Pod-linškov iz Šmiklavža in Jože Štorgelj iz Varpolj. Srebrne plakete je letos prejelo 14 izdelovalcev želodca, bronaste pa 20.
Oceno o letini 2006/2007 je podal predsednik komisije dr. Stanko Renčelj, kije povedal, da ima vsako ocenjevanje tudi izobraževalni
značaj. Vsak izdelek ima tudi tradicijo, s katero se izraža kultura. Slednja pa je v zgornjesavinjskem želodcu zelo visoka. Skozi ocenjevanje komisija izdelkom ni ničesar odvzela, temveč je poskrbela, da so se napake odpravile. S tem pa kvaliteta letine iz leta v leto raste.
Ob zaključku 2. Dneva zgornjesavinjskih dobrot so člani Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca predstavili knjigo Želodec in jedi Zgornje Savinjske doline. O tem več v prihodnji številki Savinjskih novic.
Marija Šukalo
KMEČKA TRŽNICA NA REČICI OB SAVINJI
Popestritev turistične ponudbe
Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca je zadnjo majsko soboto v okviru prireditve 2. Dan zgornjesavinjskih dobrot pripravilo kmečko tržnico. Na tak način so člani združenja poskušali približati kupcem kulinarične dobrote, ki niso na voljo v prodajalnah.
Izbira dobrot je bila pestra. Z njo so ponudniki popestrili tudi turistično ponudbo v kraju in dolini. Na tržnici so lahko obiskovalci kupili različne kulinarične dobrote po receptih naših babic. Različni kompoti in sokovi, peciva, kruhi, žganja in seveda želodci ter številni drugi
kmečki izdelki so kmalu dobili nove lastnike.
Sobotno dopoldne so organizatorji izkoristili tudi za otvoritev razstave likovnih del, s katerimi so se predstavili rečiški osnovnošolci. Na natečaju pod naslovom Iz kuhinje naših babic so sodelovali skoraj
vsi razredi rečiške osnovne šole. V različnih tehnikah so prikazali, kaj se je nekoč v občini Rečica in širše našlo na mizi ob različnih
priložnostih. Nagrajena dela so si obiskovalci ogledali v srednji etaži Osnovne šole Rečica.
Olvoritev razstave so s prijetnimi vižami pospremili harmonikarji Darka Atelška, pozdravne besede pa je obiskovalcem namenil župan občine Vinko Jeraj, kije spregovoril tudi članom velenjskega Rotary kluba, ki so v sobotnem popoldne-
V nedeljo, 20. maja, se je 21 pohodnikov zbralo v Šmartnem ob Dreti z namenom, da osvojijo najvišji vrh nazorske občine, Goli vrh (1.426 m). Podali so se na dobro pripravljeno neoznačeno pot do Podgorška, tam pa skrenili na markirano potVolog-Goli vrh, mimo kmetij Jaršnik, Dražnik in Viclovnik. Nadaljevali so po gozdu do Strojnika, kjer se jim je pridružilo še nekaj pohodnikov. Skupaj so šli do izvira
vu obiskali Rečico in prisluhnili predstavitvi kulinaričnih zgornjesavinjskih specialitet. Zgornjesavin-jski želodec in številne domače do-
brote, ki sojih pripravile članice aktivov kmečkih žena po Zgornji Savinjski dolini, so poizkusili in se prepričali o njihovi slasti in prijetnem okusu. Malico v »cekarju« (želodec, domači kruh in tovkec), ki sojo dobili za popotnico, bodo rotarijci prodali na licitaciji, izkupiček pa namenili družini v stiski iz naše doline.
Marija Šukalo
Bočnice, po strmi poti na rob planote, kjer se jim je odprl čudovit razgled v dolino. Na samem vrhu so jih pričakali pohodniki, ki so prišli iz Slopi, nekateri iz drugega konca Menine, tako je bilo obiskovalcev Golega vrha skupno 32.
Nazorski planinci vsako leto v maju organizirajo pohod na Goli vrh, zato vabijo vse pohodnike dobre volje, da sejim naslednjič pridružijo.
Stanka Basti
Na kmečki tržnici so obiskovalci lahko kupili različne kulinarične dobrote (foto: Marija Šukalo)
PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE
8. pohod na Goli vrh
Na najvišji vrh občine Nazarje se vedno rad poda tudi župan Ivan Purnat (v sredini) (foto: Stanka Basti)
Piše: Aleksander Videčnik
Pisalo seje leto 1907, torej je letos stota obletnica, koje na Okrešlju končala koča pod velikim plazom. Celjski časopis Domovina je 7. junija 1907 prinesel naslednjo vest:
»Velik plaz se je udrl v Savinjskih planinah in zagrnil vso okrešeljsko planoto. Okrešelhuete, planinska koča celjske sekcije Nemško-avstri-jskega planinskega društva je popolnoma podrta in raznešena. Vse je zakrito s snegom. O delavski koči Savinjske podružnice SPD ni duha ne sluha. Pač pa je za visoko skalo postavljena mala pastirska bajta ostala le nepoškodovana. Plaz je v debelosti čez 8 metrov in je podiral močna, debela drevesa kot bilka. Najbrž je plaz razlagati tako, da je na starem, utrjenem snegu nahajajoča se plast novega snega zdrknila navzdol in povzročila nesrečo. Poškodovan seveda ni nihče, ker se takrat ni nikdo mogel muditi na Okrešlju. Veliko škode zadene celjsko sekcijo Nemško-avstrijskega planinskega društva, pa tudi Savinjska podružnica SPD ima več stotakov škode.«
Tako je torej poročal časopis Domovina. In kaj seje potem dogajalo? Nekoč smo o tem že pisali, pa ne bo odveč, da v kratkem ponovimo vsebino. Že pred uničenjem nemške koče na Okrešlju je Savinjska podružnica SPD (Slovensko planinsko društvo) načrtovala gradnjo slovenske koče na okrešeljski planoti. Vse površine zemljišč v tem predelu so bile v lasti Ljubljanske škofije, zato je podružnica zaprosila pri upravi škofijskega veleposestva za košček zemljišča, kjer bi zgradila planinsko kočo. Seveda so slovenski planinci računali na pomoč tudi v lesu. Tedaj je bil škofijski upravitelj nemško čuteči Hofbauer, ki je na vse kriplje zaviral slovensko gradnjo, češ saj je ena (nemška) koča dovolj. Celjski vodja Alpenverei-na dr. Mraulagg (ponemčeni Slovenec), je seveda upravitelja Hofbauerja hujskal.
Že leta 1899 so Slovenci na Okrešlju postavili bajto za delavce. Koje potem leta 1907 plaz odnesel tako nemško in poškodoval slovensko kočo, je osrednji odbor SPD na sedežu Ljubljanske škofije posredoval tako za dovoljenje gradnje kot za pomoč v lesu. Kocbek, ki je območje Okrešlja zelo dobro poznal, je poiskal primerno mesto za gradnjo slovenske koče. Franc Podbrežnik je v imenu SPD sklenil pogodbo za gradnjo koče s Francem Piskernikom, sinom znanega planinca in oskrbnika Janeza Piskernika. Samo gradnjo so v veliki meri podprli slovenski podjetniki in predvsem slovenske hranilnice. Na ljubljanski škofiji pa je prošnjo SPD podprl
Konec nemške koče na Okrešlju
tedanji knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič.
Gradnja je hitro stekla in napredovala. Že 2. avgusta 1908je bila otvoritev nove slovenske planinske koče na Okrešlju. Slavnostni govornikje bil Fran Kocbek, ki je pozdravil navzočega predsednika SPD matica, dr. Frana Tominška. Poudaril je velike zasluge za razvoj slovenskega planinstva, ki sijih
je pridobil s svojim delom dr. Johannes Frischauf in slavnostno krstil kočo po dr. Frischaufu.
Nemški planinci niso nikoli potem, koje tam stala slovenska koča, načrtovali tudi nemške planinske koče na Okrešlju. K sreči hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu po zaslugi Janeza Mavriča eno redkih slik nekdanje nemške koče na Okrešlju.
Pomisel ob kmečkih dobrolah
Naše prizadevne kmečke žene pogosto pripravljajo razstave njihovih kulinaričnih izdelkov. Ko sem si ogledoval te dobrote na Rečici, sem opazil, da še nekatere uporabljajo staro izrazje, kije seveda biser ljudskega izročila. Ob tem mije moj spomin predočil številne pokončne in poštene kmečke ljudi, s katerimi sem desetletja brskal po zakladnici domačega izrazja. Ohranili so ga predvsem na hribovskih kmetijah, ki niso bile tako podvržene raznim tujim popačenkam - njihovo izražanje je bilo bogato in izrazito slovensko.
Nekoč mije Molovnik na Vrheh predstavil svoj ovčjak, v katerem sem potem preživljal nepozabne čase sreče v tihi naravi. Leseni podaljšek, kamor so spravljali steljo, je predstavil kot odrino. Ta izraz sem prvič slišal. No, kmalu sem ga unovčil! V moj arhiv so nekoč prišli študentje arhitekture iz Ljubljane s profesorjem za kmečko arhitekturo. Karžarelje, ko sem omenil izraz "od-rina". Razložil sem mu, kaj pomeni in kje sem ga prvič slišal. Vse sije natančno zapisal in se čudil temu preprostemu izrazu, kije pomenil dejansko odrinjeni del zgradbe.
Ali, kdo bi si mislil, daje šel v pozabo izraz "ofer-ija." Marsikje potomci nekdanji mogočnih kmetij ne poznajo pomena tega izraza, predvsem pa ne položaja "otrov" v tedanji kmečki družbi.
Kaj hočem povedati? Enostavno to, da sem na razstavi opazil pri ženah iz Gornjega Grada prikaz
dobrot, ki sojih dobri sosedje in predvsem botri prinesli porodnici v "kindbetu". Seveda sem vedel iz mojih raziskav, da so za "nazbah", kot sem razbral na razstavljenih jedilih, ponekod rabili izraze kot: "nazbevk, nazbek, nazbeh, nazbok". Ko sem spraševal etimologe, od kod ta izraz, so bili nekateri mnenja, da naj bi smiselno izhajal iz pojma "nazibelek".
Ima pa vsa ta stvar veliko globlji in plemeniti pomen. V časih hude lakote, kot je bila opisana v eni številki Rokodelskih novic (Bleiweiss),jeta dar sosedov in botrov pomenil skrb za preživetje porodnice in dojenčka. Torej vsa soseska je poskrbela za priboljške, ki so bili porodnici potrebni po porodu. Krasen primer medsosedske pomoči! Plemenito in humano dejanje ter globoka zavest v ljudeh pomagati, koje to potrebno.
Ohranjajmo torej izrazje naših dedov in babic, to je bogato kulturno izročilo, na katerega moramo biti ponosni in to povsem upravičeno. Kmet seje v preteklosti vedno izražal domače, slovensko. To pa je bila vrlina glede na čas, v katerem so naši predniki bili izpostavljeni krutemu raznarodovanju, saj so nemški gospodarji smatrali naš jezik na neko narečje primitivnega izvora. Ne dovolimo več takšnih pogledov in s ponosom govorimo lep materin jezik! Tudi danes je nevarnost, da izgubimo narodno identiteto - vse preveč smo pomembni, če lahko v naše govorjenje vpletamo tujke, predvsem angleške.
3ščemo stare fotografije
Takšna je bila nekdanja nemška koča na Okrešlju. Slika je iz leta 1890 in jo hrani Muzejska
zbirka v Gornjem Gradu.
To ni klasika, to je eksotika
NA SREČANJU MOTO GUZZI
Ne udeležujem se ravno pogosto srečanj motoristov. Nimam časa, čeprav je najbrž to samo izgovor. V večini primerov gre pač za kanček lenobe in pomanjkanja prave volje. Ampak včasih pokliče kakšen prijatelj in potem se odločim, kot se je zgodilo tokrat. Bila je sobota, vreme je bilo lepo in kaj bi si lahko še drugega zaželel za panoramsko vožnjo do Kozine, kjer je bilo osmo tradicionalno srečanje Moto Guzzi.
Start v zgodnih jutranjih urah v Gornjem Gradu. Vreme krasno, že kar malce prevroče za maj. Preko Črnivca se odpeljeva proti Ljubljani, poleg lepih panoramskih pogledov pa vožnja »čez hrib« nudi tudi nekaj pasti zaradi poškodb vozišča. Ljubljano obvoziva po avtocesti in nadaljujeva po stari cesti do Vrhnike in Logatca. Za spremembo ne kreneva proti Postojni, ampak naravnost proti Ajdovščini. Cesta pos-
tane hitra, kolega tudi in po parih divjaških zavojih s prepovedano hitrostjo ugotovim, da mi takšnega
preganjanja pri teh letih pač ni treba, zato se posvetim bolj umirjeni vožnji in ogledovanju okolice.
Kar naenkrat zavijeva levo in cesta se prvikrat zoži, pri naslednjem zavoju preide na samo kakšen
meter in pol širine in že meje strah »kozjih« stez. Končava na Sinjem Vrhu, kjer se osveživa v domači
gostilni. Še bolj nama razbistri glavo prekrasen pogled na celotno Vipavsko dolino. Prekrasno!
Medtem opaziva, da je na prijateljevem guzziju kardan izpustil olje, zato je zadnje kolo po desni
strani precej »naoljeno«. Ja, guzziji so pač italijanski motocikli; pri njih nikoli ne veš, kdaj te bodo presenetili ... Spustiva se proti Vipavi in nadalje do Tomaja, kjer v prijetnem gostišču napolnimo prazne želodce do vrha. Pršut, sir, olivno olje za predjed, jota ... Potem pa še tris testenin. Takšne panoramske vožnje znajo biti tudi zelo nasitne, ampak nič hudega.
V popoldanskem času pribrzimo v Kozino, kjer so že zbrani ljubitelji guzzijev. Večinoma starejša generacija, bolj kot ne vsi nad 40, ie spremljevalke znajo biti osupljivo mlajše... Ob pogovoru z njimi in pri ogledu guzzijev spoznaš, da to niso navadni motorji. Svojo hondo sem raje pustil kakšnih deset metrov od kraja dogajanja, saj enostavno ni sodila v koncept dogodka. To ni klasika, to je eksotika! In kdor ima eksotiko, je »frajer«! Pa še ceno držijo, tile guzziji. Ni kaj, vredno razmisleka.
Igor Pečnik
Tako kakor ljudje so tudi živali občutljive na vremenske razmere, še posebej če se te spreminjajo nenadoma in občutno. Po splošnem mnenju psi veliko težje kakor mraz prenašajo vročino. Sonce samo sicer še ni največja težava, veliko neprijetnejša je tako imeno-va sparina, ki vdira povsod, tudi v najmanjše kotičke stanovanj in v senčni hlad tako čez dan kot tudi ponoči. Te vremenske razmere, ki povzročajo razpoloženjska nihanja že pri ljudeh, seveda še toliko slabše vplivajo na živali.
Psi so izredno občutljivi na visoko vročino. Imajo zakrnele znojne žleze in se ne potijo, odvečno tekočino odvajajo skozi pljuča z dihanjem. Poskrbeti moramo za to, da pes ne bo zaprt v avtomobilu ali privezan na soncu, tudi na sprehod
V pasji vročini poskrbite za svoje ljubljenčke
ga ne peljemo v največji vročini. Ne glede na to, ali pes biva v hiši ali zunaj nje, mu moramo bivalne razmere narediti čim bolj ugodne. Kot prvo ne smemo pozabiti na primeren prostor (kar je še posebej pomembno pri psih, ki bivajo zunaj). Prostor naj bo senčen, brez prepiha in zadosti velik. Pes naj ima vselej na voljo dovolj sveže pitne vode, da se lahko odžeja. Zadostna količina vode je v poletnih mesecih še toliko pomembnejša, če pes dobiva v glavnem briketirano hrano.
Danes je mogoče pri različnih proizvajalcih dobiti več vrst kvalitetnih briketov, ki so primerna hrana oziroma dodatek k hrani. Prvič je ta hrana bogata z vsemi sestavinami, kijih potrebuje pes, kot drugo pa na poletni vročini počaka in se ne pokvari. Vendar po drugi strani povzroča tudi večjo žejo od običajne, zato moramo misliti tudi na to.
Ker se lastniki psov različno spopadajo z vročino, je prav opozoriti tudi na striženje »odvečne« dlake. Polet-
no striženje je namreč vsekakor priporočljivo le pri strižnih pasmah (npr. pudiji), medtem ko se pri nestrižnih dolgodlakih psih odsvetuje. Pri slednjih namreč le-ta raste
počasi, poleg tega ščiti kožo pred soncem in vročino. Pasja koža je namreč občutljiva in pri nestrižnih pasmah dlaka tudi poleti opravlja enako zaščitno funkcijo pred direktno vročino kot pozimi pred mrazom.
Priporočljivo je psa vsaj občasno poškropiti ali stuširati z vodo. Če gre sam vanjo, še toliko bolje, sicer pa ga lahko osvežimo mi. Pri morski vodi je pomembno, da žival stuširamo, saj tako odstranimo neprijetno sol. Pri uporabi sladke vode pa pazimo, da zaradi povzročitve šoka spričo nenadne spremembe, ne uporabljamo vroče ali zelo hladne, pač pa mlačno vodo, ki jo po potrebi lahko ogrejemo tudi na soncu.
Kot vidimo, je za nastanek težav velikokrat potrebna samo majhna nepazljivost ali napaka, in če jih poznamo ter se jim pravočasno izognemo, bomo našemu kosmatincu tudi v pripeki življenje naredili prijetno, kar nam bo nedvomno bogato poplačano s pasjo zvestobo in hvaležnostjo. Ker je po toči običajno zvoniti prepozno, prihranimo nevšečnosti tako sebi kot tudi psu in poletje ter z njim počitnice bodo lepe. Naj bo poleti prijetno tudi vašim kužkom!
Dominik Hrovat
[__________________ Kultura, Čestitke, Oglasi
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE
Goran Horvat razstavlja fantastična plovila in stole
imamo ob petkih in sobotah že veliko rezervdfifbjteervirajte čim prej!
Martini
za 18. rojstni dan
Želimo ti veliko zdravja, sreče, naj izpolni se ti vsaka skrita želja.
Ti želijo: ati, mami, sestra, brat.
cu plovbo po neomejenih prostranstvih ustvarjalnosti, po širjavah neznanih morja vse do nebesnega svoda. »Filigranska dovršenost rigorozna tehnična obdelava modelov posameznih plovil, ki bi resnično lahko služili za prototipe, je popeljana v svet slikarstva, v katerem se lahko udejanjajo domišljijske, nelogične nadgradnje in izpeljave. To je navsezadnje svet, v katerem je dovoljena interpretativna svoboda, to je ambient, v katerem se Goran Horvat povsem suvereno znajde in
avtohtono deluje,« je med drugim dejala Anamarija Stibilj Šajn.
Razstava v celjskem Muzeju novejše zgodovine je prva Horvatova razstava po predlanski razstavi v upravni stavbi Dravskih elektrarn v Mariboru, kar pa ne pomeni, da je slikar med tem časom počival. Njegova ustvarjalna iniciativa ne pojenja, kar je mogoče ugotoviti tudi iz razstavljenih del, od katerihjih je ie sedem starejših od dveh let, na ogled pa je 27 akrilov na platnu.
Franci Kotnik
Goran Horvat (desno) se je tokrat odločil za izbor svojih del, ki prikazujejo plovila (foto: Ciril M. Sem)
V torek, 15. maja, so v Muzeju novejše zgodovine v Celju odprli razstavo likovnih del Gorana Horvata. O slikarju in njegovem delu je spregovorila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn, razstavo pa je odprl župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, ki je ob tem poudaril izjemno ustvarjalno energijo avtorja in njegovo tehnično dovršenost. Šrot je še omenil, da je bil Goran Horvat leta 2006 nominiran za Prešernovo nagrado, nominacijo pa je podprla tudi MO Celje.
Po uvodnem pozdravu direktorice Muzeja novejše zgodovine Andreje Rihterje o Horvatovem slikarstvu spregovorila Anamarija Stibilj Šajn, ki umetnika iz Nizke pozorno spremlja nekaj zadnjih let. Avtor seje tokrat odločil za izbor svojih del, ki prikazujejo plovila, poleg teh pa je postavil na ogled tudi paleto v njegovem svojstvenem slogu izdelanih stolov, ki nosijo vsak svoje ime: filozofski stol, medicinski stol, stol za dva, slikarski stol itd. Horvatovi stoli, čeprav praktično uporabni, premorejo unikatno estetsko dovršenost in izpovedno moč.
Plovila Gorana Horvata omogočajo gledal-
Restavracija pod Jakcem v Velenju ob razstavnem salonu Gorenja	- Ozvočenje
Največja restavracija v regiji - od 50 do 500	- iParkirni prostor
gostov - za velike prireditve, poroke, srečanja - Video in
Klima
cul
’“V'-
www. gorenjegostinstvo.eu
simer
Simer d.o.o., Ipavčeva22, pelje tel.: 03/42 55 800; info@simer.si
P.E. Ljubljana, Brnč tel.: 01/563 34 38;
P.E. Koper, Ferri tel.: 05/630 10
(«2
STevn
»08010 27)
www.simer.si spomladanski popust
na PVC- elemente do 12% na okna FUTURA do 8%!l!
PVC, ALU/PVC,ALU OKNA IN VRATA
POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ
RADIO GQjjPj^
Savinjski vai
www.radio®ldi.si	106,2 Mhz
• ' ' C'
mm FREKVENCA - ST« PRIJATELJI
V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz
I i
K 1
—
:: :
IH®
OSNOVNA ŠOLA NAZARJE
Bili smo na plavalnem tečaju
Prejšnji teden smo imeli plavalni tečaj. Z avtobusom smo se peljali v Velenje. Tam smo dobili zapestnice. V garderobi smo se preoblekli in se stuširali. Našemu učitelju je bilo ime Jaka.
V malem bazenu smo se učili plavati žabico. Dobili smo pfavalne črvičke. Z njimi smo plavali tudi v velikem bazenu. Tam smo tudi skakali v globoko vodo. Prvič nisem znala najbolje plavati, sedaj sem se že naučila. Rada se tudi potapljam. Z nami je bila tudi naša
učiteljica Karla. Po kopanju smo šli iz bazena. Stuširali smo se in se v garderobi preoblekli. Tudi nazaj smo se peljali z avtobusom. V šoli smo se najedli in se igrali, dokler starši niso prišli po nas. Na plavalnem tečaju mije bilo zelo všeč.
Anja Turk, 2.a OŠ Nazarje
Utrinek s plavalnega tečaja učencev 2. In 3. razreda OŠ Nazarje in POŠ Šmartno ob Dreti
Kaj nam je bilo na plavalnem tečaju najbolj všeč?
-Skakali smo z roba bazena in se potapljali. Naučil sem se plavati kužka in žabico. (Adam)
-	Všeč mije bilo plavati, skakati in škropiti se. Rad sem se peljal z avtobusom. (Aljaž)
-	Plavali smo, se potapljali, plavali v velikem bazenu, se škropili. (Anja)
-	Peljali smo se z avtobusom, skakali v vodo s črvom, telovadili in se učili žabico. (Tadeja)
-	Rad sem plaval in skakal v vodo. (Tim)
-	Naučila sem se skakati na glavo, plavala sem s črvom in plavalno desko. (Nika)
-	Plaval sem s črvom. (Luka)
-	Naučila sem se plavati žabico. (Eva)
-	Plavali smo, skakali v vodo s črvom, igrali smo se v bazenu, plavali smo hrbtno. (Aleksandar)
-Všeč mije bilo pod tušem in v bazenu. Dobili smo zapestnice, s katerimi smo lahko šli v bazen, (Leon)
-	V malem bazenu so naredili valove. (Tomaž)
-	Peljali smo sez avtobusom. Plavali smo s črvi, plavali smo v ovinkih. (Timotej)
Na plavalnem tečaju v Velenju
V ponedeljek smo začeli s plavalnim tečajem v bazenu v Velenju. Tja smo se vozili z avtobusom in s kombijem. S seboj smo nesli nahrbtnik s kopalkami, brisačami, sokom in čokoladicami. Pri blagajni smo dobili zapestnice. V garderobi smo se preoblekli in šli pod tuš.
Naši učiteljici je bilo ime Mojca. Učili smo se plavati. Plavali smo s »črvom«. V malem bazenu smo plavali hrbtno in pod vodo potopili glavo. Na koncu smo se škropili in se igrali. Nato smo šli pod tuš in se odpeljali domov.
Aleksandar Ignjatič, 2.a OŠ Nazarje
VRTEC LJUBNO OB SAVINJI
Obiskali smo vrtnarijo
V majskih dneh nas je sonce kar klicalo na vrt .... na travnikk rožicam... Otroci in vzgojiteljici iz skupine Pikapolonice iz vrtca se na sprehodih radi ustavljamo ob vrtovih in opazujemo, kaj vse raste na njih. Pogovarjamo se o delu na vrtu, otroci pripovedujejo, kako sami pomagajo staršem pri tem opravilu doma. Predvsem nas prevzamejo rože, ki so najrazličnejših barv in oblik.
Deklica v naši skupini nam je povedala, da ima njena mamica doma v rastlinjaku vse polno različnih rož. Tako je nastala ideja, da obiščemo kraj, kjer je veliko, veliko rož. V sončnem torkovem dopoldnevu smo se odpravili do Vrtnarstva Šuš-terič na Ljubnem.
Tam so nas kljub obilici dela sprejeli odprtih rok in nas z veseljem popeljali skozi njihove rastlinja-
"
Ljubenski vrtčevski otroci so se poučili o tem, kaj vse rože in sadike zelenjave potrebujejo za rast
kjer smo uporabili veliko pridobljenih informacij. Poiskali smo si tudi različne knjige. Priskrbeli smo si zemljo, posode, korita, različna semena, vedro za zalivanje in zavihali rokave ter se lotili dela. Sedaj tudi mi skrbimo za naš mini rastlinjak in opazujemo napredek rastlinic. Prve sadove dela smo že okusili.
Silva Ajnik
ke. Poučili so nas o tem, kaj vse rože in sadike zelenjave potrebujejo za rast, kako za njih skrbijo, kakojih vzgojijo..., otroci pa so se za gostoljubnost zahvalili s pesmico. Najslajša je bila za otroke pogostitev s sladkimi dobrotami in sokom.
Obisk vrtnarije nas je tako navdušil, da smo se odločili v naši igralnici pripraviti naravoslovni kotiček,
RAZSTAVA VEZENIN V KOSOVI HIŠI
Mojstrovine, ki okranjajo našo dediščino
Vjeka Miklavc je svoja dela na ogled postavila prvič
(foto: Marija Šukalo)
Miklavčeva, ki je svojo poklicno pot kot učiteljica pričela v Gornjem Gradu, seje s klekljanjem srečala v tretjem življenjskem obdobju. Čeprav je ročnodelske spretnosti urila v mladosti s kvačkanjem, pletenjem, vezenjem in šivanjem ter vo-zlanjem, ji je prepletanje klekljev sprva povzročalo številne preglavice, a jih je z vztrajnostjo in voljo uspela rešiti. Danes Miklavčeva po osmih letih nabiranja izkušenj prepleta kleklje na »punklju« spretno in enakomerno. Pod njenimi rokami
nastajajo kot pajčevina tanke oblike, ki se med seboj dopolnjujejo in zlivajo v celoto v obliki različnih rož, obeskov, ptic...
»Ko pravilno prepletaš nitke in jih zateguješ z bucikami, čipka zažari, ko pa jo snameš s punklja, zadehti in ob pogledu oživi,« je povedala Miklavčeva, kije svoja deia na ogled postavila prvič. Čipke, ki bodo pred marsikaterim obiskovalcem zažarele in oživele na poseben način, bodo na ogled vse do 20. junija.
Marija Šukalo
V	Kosovi hiši v Varpoljah so tretjo majsko soboto odprli 4. razstavo vezenin varpoljskih vezilj. V domačem kozolcu pasijebilomoč ogledati tudi staro kmečko orodje in pripomočke. Ob izbranih pesmih ljudskih pevk Pušeljc ter nežnih zvokih flavfiskte Barbare Jurjevec je o vezeninah in delu vezilj spregovorila Lenka Kralj.
V	»kamri« in »hiši« je svoja dela na ogled postavilo več kot štirideset parov pridnih rok, ki so se belega veza učile dve leti pod budnim očesom Žalike Rakun, danes pa to poteka pod mentorstvom Marije Križnik.
Prti, prtiči, zavese, pregrinjala in številni drugi izdelki, okrašeni z belim ali barvastim vezom, postavljeni na ogled pri Kosi, so plod številnih urdela. V njih je več deset tisoč natančnih vbodov številnih vezilj Zgornje Savin-
Vezenine, postavljene na ogled pri Kosi, so plod številnih ur dela
(foto: Marija Šukalo)
ohranjajo našo kulturno dediščino. Z njimi vezilje dajejo svojim domovom tisto toploto, ki sojo ustvarjale naše babice in prababice.
Letošnja razstava je prvič potekala brez njihove idejne vodje, ki jo je usodna bolezen utrgala njenim domačim. Kljub temu so bile misli njenih učenk, tako ob vbodih kakor tudi ob odprtju razstave, namenjene njej, saj je prav ona pripomogla k razcvetu vezenin v naši dolini. Pri tem pa ne gre zanemariti dejstva, da znanje, ki ga je dajala Rakunova v prvem letu druženja, prenašajo vezilje že na svoje hčere, vnukinje in nečakinje.
Marija Šukalo
jske doline. Pri tem jih je ustvarjalnost usmerjala k lepemu, jih pomirila in spodbujala, da so snovale ter iskale nove vzorce. Prave mojstrovine pa niso samo paša za oči, temveč
V GALERIJI ŠTEKL DELA VJEKE MIKLAVC
Ko čipka oživi
V gornjegrajski galeriji Steki je tamkajšnje kulturno društvo zadnji majski petek odprlo razstavo čipk Vjeke Miklavc iz Ljubljane. Dogodek so s prijetnim kulturnim programom obogatili pevci okteta Tosama iz Domžal in Vjekini vnukinji ter nečaka. O razstavljalki je spregovorila Vika Veniš-nik, zahvalne besede avtorici pa sta namenila župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi in predsednik kulturnega društva Rudi Stakne.
Prostovoljno gasilsko društvo GRUŠOVLJE
in JSRS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Mozirje
vabita na 4. festival amaterskih ansamblov “FAMA 2007”, ki bo potekal v soboto, 7. julija 2007, ob 19. uri na gasilskem poligonu v Šentjanžu / Rečica ob Savinji
Festival bo organiziran v delu srečanja za ansamble, ki še niso nikjer tekmovali in so torej popolni začetniki - pripravijo 2 skladbi po svojem izboru, del srečanja pa je odprt za vse ansamble, ki bi želeli sodelovati pod določenimi pogoji:
-	prva skladba mora biti lastna,
-	druga skladba je lahko po lastni izbiri.
SREČANJE BO SPREMLJALA 5-ČLANSKA KOMISIJA^/ ki bo ob zaključku festivala izbrala najboljšega debitanta Srečanja iz 1. skupine in najboljšo lastno skladbo festivala.
Prijave zbirajo do vključno 15. junija 2007 na naslov:
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Mozirje Hribernikova 1, 3330 Mozirje
Tel.: 03/837-02-70, faks: 03/837-02-71, gsm: 041/746-618 e-mail: ivana.zvipelj@jskd.si
TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE
Že 15. Izroda v rod
Turistično društvo Nazarje v sodelovanju z mozirsko izpostavo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti pripravlja že 15. tradicionalno srečanje harmonikarjev »frajtonerjev« in izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne, ki bo v soboto, 16. junija, ob 17. uri pred gostiščem Grad Vrbovec v Nazarjah. V programu
bodo nastopili vižarji (godci veterani in samouki) in harmonikarji, ki se bodo potegovali za uvrstitev v polfinalu Zlate harmonike, vsako leto pa je posebno doživetje tudi izbor najbolj simpatičnega in najbolj priljubljenega grajskega godca. V primeru slabega vremena bo prireditev v Domu kulture Nazarje.
KF
PGD REČICA OB SAVINJI, PGD POBREŽJE IN PGD GRUŠOVLJE
Ob prazniku svojega zavetnika romali na Brezje
Gasilci prostovoljnih društev Rečica ob Sav- pozdravili, nato so se udeležili prav gasilcem v inji, Pobrežje in Grušovlje že leta potujejo na namen darovane maše.
Gorenjsko k maši na Brezje na praznični dan Toda letosjihje čakalo neljubo presenečenje. Na svojega zavetnika sv. Florjana.	parkirnem prostoru ni bilo udeležencev gasilskih
Gasilci treh prostovoljnih društev iz Zgornje Savinjske doline so se na florjanovo podali na Gorenjsko (foto: Rozka Tkavc)
Masaje postala tradicionalna in seje udeležuje veliko gasilcev iz vse Slovenije. Pred parkirnim prostorom so se uniformirani člani in članice formirali v ešalone in sestavili povorko s prapori društev in naredili mimohod po prireditvenem prostoru. Ostali romarji so jih z zadovoljstvom
društev. Pri domačinih so dobili pojasnilo, da maše za gasilce ne bo, lahko pa se udeležijo navadne, eno uro pozneje. Tako seje namreč odločil cerkveni svetna Brezjah. Maše so se vseeno udeležili, saj so s tem namenom tudi pripotovali.
Rozka Tkavc
MOZIRSKI GAJ
Obiskovalci iz Hrvaške
Združenje šoferjev in avtomehanikov Rogaška Slatina s predsednico Cvetko Pažun goji mednarodno sodelovanje s Turističnim društvom Humsko srce, to je društvo žena iz Huma na Sutli, Pregrade in Krapine, katerega članica je tudi sama. Vrednote in lepote delovanja Ekološko hortikulturnega društva Mozirski gaj je spoznala lani, ko je prisostvovala jubileju ZŠAM Zgornje Savinjske doline.
67 članic in članov obeh društev je tako pripotovalo na ogled parka cvetja. Po ogledu gaja kar niso uspeli prehvaliti čudovitega ambienta, sistematično zasajenih gredic tulipanov in živobarvnih enoletnic, skalnjaka, rododendrona in oboka s cvetjem. V fotografskih posnetkih so odnesli domov utrinke z ogleda in zagotovili, da bodo spet prišli na razstave cvetja.
Rozka Tkavc
Predsednica ZŠAM Rogaška Slatina Cvetka Pažun, članica Marica Stuhne in namestnik poveljnika ZŠAM Zgornje Savinjske doline Maksimiljan Pust (foto: Rozka Tkavc)
na čelu z Majo Štuhec, ki je bila še do nedavnega prepoznaven vokal skupine Zeus, in Sebastjanom Kukovcem, avtorjem in soavtorjem večine skladb na zadnjem albumu Zeus - Eurynome. Odlična pop-rock glasba, energični nastopi in pozitivizem so le nekateri izmed elementov, ki krasijo novo glasbeno skupino, o kateri se bo zagotovo še veliko govorilo.
Flamie je talentiran hip hop izvajalec, ki se je po dolgoletnih sodelovanjih v različnih skupinah odločil za samostojno pot.
Njegov prvi komad nosi naslov Odbij do konca. Marsikdo bo v pesmi opazil drugačen pristop k hip hop glasbi, saj gre za poigravanje urbane scene s klasičnimi inštrumenti (violine ipd.).
Flamie odpira novo poglavje v hip hop glasbi in vam za jesen obljublja prvenec, na katerem bodo sodelovali Edo Maajka, Cazzatura, General Woo, Chorchyp, Steffy ... Za pesem Odbij do konca je že posnet videospot, v katerem bo moč opaziti tudi aktualno miss Slovenije Iris Mulej, kije odigrala glavno žensko vlogo.
Alenka
V avgustu prihaja na glasbeno sceno nova glasbena zasedba Voyage (potovanje)
NAMIZNI TENIS
Patrik Rose si je priboril novo kolajno na državnem prvenstvu
V soboto in nedeljo, 19. in 20. maja, so se na državnem prvenstvu v namiznem tenisu v Izoli pomerili najboljši slovenski mladinci in mladinke. Udeležba preko 100 najboljših slovenskih tekmovalcev in tekmovalk v kategoriji do
18.	leta starosti je napovedovala dolge in napete boje za zelenimi mizami.
LOKOSTRELSKI KLUB MOZIRJE
uspešna na Cipru
Janja Perhač se je na Cipru uvrstila na 16. mesto od skupaj 36 tekmovalk
Od 16. do 20. maja je na Cipru potekal mladinski evropski pokal v lokostrelstvu, ki se gaje udeležila tudi članica Lokostrelskega kluba Mozirje Janja Perhač. V kvalifikacijskem krogu je po prvem krogu zasegla dobro 13. mesto, na koncu pa 25. mesto. V drugem dvoboju je streljala proti Španki in jo z rezultatom 101 proti 100 premagala ter se tako uvrstila med 16 najboljših. V naslednjem dvoboju je proti Francozinji, kije na koncu osvojila 3. mesto, žal izgubila za 4 kroge in se tako uvrstila na končno 16. mesto od skupaj 36 tekmovalk.
Kadeti so zasedli 31., 34. in 37. mesto od 44 tekmovalcev. V ekipnih dvobojih so v prvem dvoboju premagali špansko ekipo, drugi dvoboj pa so izgubili proti kasneje drugouvrščenim Italijanom in tako zasegli končno 8. mesto.
Bernarda Zemljak
na državnem mladinskem prvenstvu v namiznem tenisu v Izoli osvojil bron
Tekmovanja se je udeležil tudi Patrik Rose iz Mozirja, ki nastopa za namiznoteniški klub Tempo iz Velenja. Letošnjo sezono prvo leto tekmuje kot mladinec, zato je na tekmovanje odšel neobremenjen, ker si vrhunske dosežke v mladinski kategoriji obeta v naslednjih dveh sezonah.
Rose je v Izoli nastopil tako v posamezni konkurenci kot tudi v moških in mešanih dvojicah. Najprej so bili končani nastopi v mešanih dvo-jicah, kjer se mu je skupaj z Ivano Zera iz namiznoteniškega kluba Ptuj uspelo uvrstiti v osmino finala. Nato so tekmovalci nastopili v moških dvojicah, kjer je Patrik Rose skupaj z Maticem Gornikom iz Rakeka dosegel velik uspeh in prišel do polfinala tertako osvojil bronasto
kolajno. Tako se nadaljuje uspešen niz Patrikovih osvajanj kolajn na državnih prvenstvih v mlajših kategorijah. Kolajne je osvajal tako v kategoriji mlajših kadetov, kadetov in sedaj tudi mladincev.
Na zadnje so bila končana tekmovanja v posamični konkurenci. Tu seje Rose po petih zaporednih zmagah prebil do četrtfinala, kjer mu je žreb določil najboljšega slovenskega mladinca Jana Žibrata iz Murske Sobote, kije gotovo največji talent namiznega tenisa zadnjih desetletij v Sloveniji inje prejšnji teden nastopal na članskem svetovnem prvenstvu v Zagrebu. Po izredno izenačenem dvoboju je Patrik dvoboj izgubil s 3:2 v nizih in tako ostal na pragu stopničk in hkrati velikega presenečenja v posamični konkurenci.
Kljub porazu v četrtfinalu seje prebil na skupno peto mesto na mladinski namiznoteniški računalniški lestvici in si tako verjetno že zagotovil vstopnico za nastop v slovenski reprezentanci na evropskem mladinskem prvenstvu meseca julija v Bratislavi.
VT
/CEO-js.
OBMOČNO ZDRUŽENJE (MR) ) RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE
Na trgu 20, Mozirje,
Tel: 03 5832 725
KRVODAJALSKA AKCIJA
Vabimo Vas na krvodajalsko akcijo, ki bo v nedeljo, 3.6.2007 od 7. do 11. ure v OŠ LUČE.
Vljudno vabljeni!
DANES JAZ ZATE .... JUTRI Tl ZAME!
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
Uspešen zaključek tekmovanja
Zadnje dejanje tekmovanja v odbojki za starejše deklice, ki so se uvrstile na zaključni turnir za uvrstitev od 5. do 8. mesta, seje odvijalo preteklo nedeljo v dvorani Osnovne šole Ljubno ob Savinji. Organizatorju, Odbojkarskemu klubu KLS Ljubno in njihovi ekipi starejših deklic so se pridružile še ekipe HIT Nova Gorica, M. Jesenice in Aliansa Šempeter.
V prvi tekmi so se gostiteljice pomerile z Novogoričankami in po izenačeni igri izgubile z rezultatom 1:2. Z enakim rezultatom so odbojkarice iz Jesenic premagale ekipo Aliansa iz Šempetra. V predzadnji tekmi turnirja v tekmi za 7.
mesto so se odbojkarice OK KLS Ljubno na parketu srečale z odbojkaricami iz Šempetra in gladko zmagale z 2:0. Končni vrstni red pa je bil določen s tekmo med HIT Nova Gorica in M. Jesenice, v kateri so slednje morale priznati premoč odbojkaric iz N. Gorice, ki so zmagale z rezultatom 2:1 in zaključile tekmovanje na petem mestu.
Z nedeljskim turnirjem in osvojenim sedmim mestom je ekipa OK KLS Ljubno uspešno zaključila tekmovanje, v katerem je nastopilo 60 ekip iz cele Slovenije.
Franjo Atelšek
Gospodarska zbornica 4B# Slovenije ■■■
■ar
Savinjsko - šaleška območna zbornica, Velenje
Na osnovi sklepov 1. seje Upravnega odbora GZS SŠ OZ Velenje z dne 24.05.2007, se objavlja
RAZPIS
ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA PODELITEV PRIZNANJ IN DIPLOM INOVACIJAM V SAVINJSKO-ŠALEŠKI REGIJI ZA LETO 2006.
Rok prijave: 29. junij 2007, več info na www.azs.si/oz velenie
in
skladno z 28., 33. in 75. členom Statuta GZS
VABI K SODELOVANJU
kandidate/kandidatke, ki bi sprejeli izziv za
DIREKTORJA/DIREKTORICE SAVINJSKO-ŠALEŠKE OBMOČNE ZBORNICE VELENJE,
delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, za določen čas, s 4 letnim mandatom in možnostjo ponovne izvolitve.
Pogoji:
-	univerzitetna izobrazba družboslovne ali tehnične smeri,
-	najmanj 10 let ustreznih delovnih izkušenj,
-	aktivno znanje angleškega jezika,
-	aktivno znanje uporabe računalnika - Windows okolje,
-	organizacijske, komunikacijske in vodstvene sposobnosti,
-	poznavanje regionalnih gospodarskih razmer.
Kandidati naj predložijo kratek program oziroma svoje videnje delovanja GZS SŠ OZ Velenje. Prednost pri izboru bodo imeli kandidati z odličnim poznavanjem regionalnega gospodarstva, dosedanjo vključenostjo v širše regionalno okolje, z izpitom iz ZUP in s spričevalom ECDL (7 modulov).
Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za določen čas 4 let mandata, s polnim delovnim časom.
Ponudbe s predstavitvijo vaših delovnih izkušenj, dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim programom, posredujte do 11. junija 2007 na naslov:
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Splošno kadrovska služba Dimičeva 13 1504 LJUBLJANA
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
ZAHVALA
Ob izgubi našega očeta
Franca ROBNIKA
iz Luč
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali pri pogrebni slovesnosti. Posebna zahvala velja sorodnikom, sosedom, prijateljemin znancem, govornici gospe Valčki, pevcem, gospodu župniku iz Solčave. Zahvala vsem, ki ste prinesli sveče, cvetje, darovali za svete maše, izrekali sožalje in pospremili našega očeta k zadnjemu počitku. Zahvala gospe Ireni, ki nam je pomagala v času njegove bolezni.
Vsi njegovi
Vse življenje trdo sigaraia, vse za dom, družino si dajala, sledi za tabo so povsod od dela tvojih pridnih rok.
A Božja volja nam vsem nerazumljiva, solze, žalost in bolečino nampustila, a ti se k nam ne boš več vrnila.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage stare mame, prababice, tete, botre
Marije STRGAR
(9-4.1926 - 22.5.2007) iz Kokarij
Vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku, prinesli sveče, cvetje, darovali za sv. maše ter cerkvene potrebe in nam stali ob strani, se iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se patru Viliju za pogrebni obred, gospe Marinki Napotnik za poslovilni govor, pevcem Lastovka za zapete žalostinke, vsem praporščakom ter gasilskemu društvu Gorica ob Dreti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk!
ČRNA KRONIKA
•	MOTORISTU UKRADLI TABLICO
Logarska dolina: 21. maja zvečer je bil dežurni Policijske postaje Mozirje obveščen, da je neznani storilec s parkiranega motornega kolesa pred hotelom Plesnik v Logarski dolini preko dneva ukradel registrsko tablico. Na njej je pisalo LJ 68-2M.
•	NESREČA OTROKA
Luče: 25. maja, nekaj čez 14. uro seje pri vožnji z motornim kolesom poškodoval 13-letni otrok, kije na lokalni cesti v Lučah v nepreglednem ovinku zapeljal na nasprotno smerno vozišče. Pri tem je trčil v 39-letnega voznika osebnega vozila. Slednji nesreče kljub zaviranju ni mogel preprečiti. Otrok seje v nesreči hudo telesno poškodoval.
•	KAMENJE PRILETELO	NA AVTO
Struge: 26. maja ob 12.10 uri je v kraju Struge s hriba na cesto priletelo kamenje in pri tem poškodovalo mimo vozeče vozilo. Voznica je bila v nesreči lažje telesno poškodovana.
•	VLOM V LOKAL
Rečica ob Savinji: V noči na 27. maj je neznani storilec vlomil v gostinski lokal Pr' nas na Rečici ob Savinji. Nepridiprav je iz lokala odnesel digitalni fotoaparat in gotovino. Lastnik lokala je z dejanjem oškodovan za 450 evrov.
Pomlad sena zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zatepapomladi ni.
(S. Jenko)
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi drage mame in babice
Doroteje PRAŠNIKAR
iz Nazarij
(6.2.1933 - 24.5.2007)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izkazano spoštovanje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala tudi gospodu župniku Petru Marčunu za spoštljiv pogrebni obred, govornici ge. Marinki Napotnik za ganljive besede slovesa in pevcem iz Šmartnega ob Dreti.
Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Žalujoči vsi njeni
V SPOMIN
Letos mineva deset let, od kar nas je zapustil predragi mož, oče in stari oče
Ladislav - Slavko FEDRAN
Vsem, ki se ga spominjate in ga ohranjate v svojem spominu, iskrena hvala.
Vsi njegovi
^oorebme stoiut^
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
ROPOTAR Ivan s. p. ŠEMPETER v Savinjski dolini
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, vesti in vedo vsi, ki so bili ob tebi zadnje trpeče dni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega
Ivana BURGERJA
(1933 - 2007)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Posebna zahvala dr. Leskovšku, ki mu je ob njegovi težki bolezni nudil takojšnjo strokovno pomoč.
Zahvaljujemo se prav vsem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in za maše ter hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi tvoji, ki smo te imeli radi
Izgubil sem ključ!
KAJ NAJ Ti DAM?
Vanč moleduje: "Draga tašča, kaj naj ti dam, da boš spet govorila z mano?"
"Lahko bi mi namenil več pozornosti."
"Hvala na opozorilu, samo to sem hotel vedeti."
Hugo Mušnik
NUJNA VOŽNJA
Predsednik vlade se huduje, ker je vozilo Sove, opremljeno za prisluškovanje tujcem, prevozilo 12.000 km po Sloveniji.
Hja, ne najdejo si vsi svoje Urške pri plezanju.
Blenda Tavrl
VSE ZA ZDRAVJE
"Zakaj me zapuščaš?" vpraša Janez Maričko.
"Doktor mi je svetoval, da naj se odpovem vsem svojim slabostim."
Tugo Mernik
ZADNJI FILM
Bepo vpraša Šimna: "Si prebral knjigo, ki govori o koncu sveta?"
"Ne, čakam, da se zgodi in si bom ogledal dokumentarec na televiziji."
POLOVIČARJ!
Kakor izvemo iz Savinjskih novic, so "gorenjski" klanec asfaltirali le do polovice, ker so se ušteli pri izračunu stroškov, ki bi bili potrebni za obnovo celega cestišča.
Tako so se menda zmotili tudi pri delavcih in jim dali plačo, ki zadostuje le do polovice meseca.
NESREČA NA DELU
Mizar nagovori avtoprevoznika: "Od kdaj pa tebe preganja taka žalost, da si ves potrt?"
"Doživel sem prometno nesrečo."
"Kakšno?"
"Davčni inšpektor se je pripeljal na inšpekcijski pregled."
Vem, da vam je neugodno, ampak puščice potrebujem kot ključni dokaz.
PRAVI IZBRANEC
Iris je oče vedno nasprotoval glede njenih izbrancev. Tokrat je domov pripeljala novega. Ker je vse potekalo gladko in brez zapletov, je po njegovem odhodu k njej nemudoma pristopil mlajši brat.
"Kaj je rekel oče, ko si pripeljala tvojega novega fanta domov?"
"Ko sem mu rekla, da vadi boks, je rekel samo, da se mu ni treba sezuvati."
Samo Sprožilec
da ima naša muca rojstni dan?!
NI IMUNA
Poslanka zanosi.
"In kdo ti je vzel poslansko imuniteto?" zanima njeno kolegico.
ZAVEDENA
Mirini znanki je prišlo na ušesa, da ima kolegica novozvezo: "Kolegice govorijo, da hodiš z Ivanom Kavsom. Kako se obnese?"
"Priimek laže."
Cvetke to koprive
ZAGOTOVLJENA VARNOST
Toni Rehar, športni komentator: »Gospod župan, kako ste se počutili kot vratar v golu vlade?«
Ciril Rose, župan občine Luče: »Veliko bolj varno kot rečiški župan Vinko Jeraj v golu Sa-Še, saj so bili ob igrišču tudi vedno pripravljeni varnostniki predsednika vlade...«
ŽUPA SE NE POJE VROČA
Katka Kovač, glavna za goste pri Mizarstvu Kovač: »Gospod minister, samo gosta juha je še ostala, zakaj ste pa zamudili celo uro...«
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan:
»Ravno prav, saj naravnost obožujem nudlce, pa še lačen sem povrhu!«
IME in PRIIMEK:
NASLOV (ulica, kraj):
MINI SLOVARČEK:
ROSAS- Argentinski diktator- Juan Manuel De ISNA- mesto v Egiptu, ob reki Nil HORARIJ- srednjeveški molitvenik TOSI- Italijanski slikar- Arturo LERA- kraj pri Bitoli v Makedoniji
OBVESTILO REŠEVALCEM
Tokratno nagradno križanko izrežite iz časopisa in jo najkasneje do ponedeljka, 11. junija 2007, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA MASTODONT FEST
Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali sedem nagrajencev, ki bodo prejeli tri vstopnice za OPEN AIR-ELEKTRO BOOGI WONDERLAND, ki bo na Velenjskem jezeru 15.6. od 18. ure do 6. ure zjutraj, in štiri vstopnice za TURBO MAŠTA ŽUR, ki bo na Velenjskem jezeru 16.6. od 16. ure do 2. ure zjutraj.
Skupna vrednost nagrad je 124,00 eurov.
Napovednik
•	Petek (1. junij), od 16,00 dalje. Pri Osnovni šoli Šoštanj
Prireditev ob tednu gozdov________________________________
•	Petek (1. junij), obl8.00. Kulturni dom Mozirje
Letni koncert pevskih zborov Osnovne šole Mozirje_________
•	Petek (1. junij), ob 19.00. Knjižnica Mozirje
Predstavitev knjige Aleksandra Videčnika Iz mojih zapisov
•	Petek (1. junij), ob 18.00. Ljubno-Foršt
Nogometna tekma ■ Ljubno : Elkroj Mozirje (starejši dečki)
•	Sobota (2. junij), ob 10.00. Travnato igrišče v Gornjem Gradu
Nogometni turnir mladinskih skupin treh dežel_____________
•	Nedelja (3. junij), ob 9.00. Podvolovljek (za Ušivcem)
Start pohoda po Veliki planini z družabnim srečanjem
•	Nedelja (3. junij), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma • Input Nazarje A : Šentjur Alpos (pion.)
•	Nedelja (3. junij), ob 10.00. Telovadnica OŠ Gorica Velenje
Košarkarska tekma - Elektra Veienje : Input Nazaije B (pion.)
•	Četrtek (7. junij), ob 18.00. Športna dvorana Nazarje
TV spektakel - Vrtiljak___________________________________
ŽIVALI - PRODAM
Prodam telico sivko, brejo 6 mesecev - pašno; gsm 031/316-822. Prodam teličko "šarole", mes. p., cca 130 kg; tel. 583-51-15, gsm 041/354-638.
Prodam telico simentalko, pašno, cena 450 eur; gsm 051 /821-719,
ŽIVALI-KUPIM fHHHHI
Kupim teden stare bikce, mes. p., po 4,50 eur/kg ter 200 - 400 kg. bika; gsm 031/676-833.
Kupim kravo in telico za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031/533-745.
DRUGO - PRODAM
Prodam motor za "muto" ter zajce za zakol; gsm 031/667-963. Prodam vile za bale z vgrajenim teleskopom za dvig. oz. nalaganje; gsm 031/295-331.
Prodam hidravlični cepilec drv; gsm 031/568-095.
Pajek sip, v odličnem stanju - prodam; gsm 041/793-604.
Prodam drva - bukev, gaber, cepljena, metrska, klaftre; gsm 031/585-735. Prodam mlečne kvote; inf. na tel. 583-11-57 ali gsm 031/408-548. Prodam med; gsm 041 /577-660. Prodam samonakladalno prikolico sip 22, dobro ohranjena; gsm 041 / 783-985.
Prodam leseno (d = 1,40 m, š = 1,05 m) in kovinsko (d = 1,2 m, š =
0,85 m) prikolico za avto; tel. 588-51-27.
DRUGO - KUPIM
Kupim gare z dvema gumijastima kolesoma; gsm 041/319-526. Kupim stabilni hladilni bazen za mleko, od 100 - 1501; gsm 031/798-113.
DRUGO
Oddam košnjo v strmini: Ljubija -Kolovrat, 50 arov; gsm 041/863-869.
Vzamem krave v pašo; gsm 031 / 455-749.
VOZILA - PRODAM
Prodam opel kadet 1.6 d, let. '90, bel, cena po dog.; gsm 041 /460-290 ali 041/423-331.
Prodam otroško kolo city viper 20", ohranjeno, cena 50 eur; gsm 031/436-104.
Prodam električno kolo, cena po dogovoru; tel. 583-14-32.
Prodam fiat uno, 1.0, letnik '94; gsm 041/844-596.
Prodam opel corso 1.2,16V, let. 3/ 2004, klima, abs, odi. ohranjen; gsm 031/643-377.
NEPREMIČNINE
Najamem manjše stanovanje, opremljeno, v širši okolici Ljubnega; gsm 031/309-060.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
POSTELJNI, VOLNENI IN DRUGI PROGRAMI
1.	Obnovimo vam odeje in vzglavnike iz puha in perja. Opremimo notranjost in menjamo zunanje blago. Tel. 02/671-39-21.
2.	Bio volnena izolacija za vsa ostrešja in naravne hiše. Naravna, ustvarja prijetno klimo, ima odlično toplotno izolativnost, prevodnost, prehodnost, zaščitena proti moljem. Izvor; slovenska ovčja volna. Gsm 040/860-165.
3.	Volnene podsedelnice za konje. Preprečuje odrgnine in vnetje kože, odlično se prilagodi sedlu in konju, se hitro suši, peremo jo s curkom vode. Tel. 02/671-39-21.
4.	Iščete lahke naravne poletne odeje? Vseh dimenzij, tudi po vaši meri. Polnilo 100 % domača ovčja volna, blago 100 % bombaž. Pošljemo po povzetju na naše stroške. Pri nakupu dveh izdelkov dobite jubilejno darilo - ortopedski volnen vzglavnik (proti potenju in nemirnemu spanju).
SOVEN d.o.o., Belingerjeva 19, 2352 Selnica ob Dravi.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tei. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o, Loke 33, 3330 Mozirje.
VIP MEHAN
Vzdrževanje in popravila vozil, viličarjev, traktorjev in kmetijske mehanizacije na terenu. Gsm 041/793-633.
Janez Klopčič s.p. Ob Savinji 10 a, Nazarje.
KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108.
Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p, Šalek 20,3320 Velenje. IZVAJANJE KMETIJSKIH DEL sajenje koruze s pleomatsko sejalnico, baliranje, prodaja rezanega lesa; gsm 031/780-596.
Kmetijslvo in reja piščancev Kokovnik Jože, Potok 20,3331 Nazarje. KOLESARSKI SERVIS - MOZIRJE Popravilo vseh vrst koles, prodaja rezervnih delov in kolesarske opreme. Gsm 040/431-591 - Filip; pdf@email.si.
PROCES- PDF d.o.o, Brezje 9, Mozirje.
POTREBUJETE PESEK,GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO ZA UREDITEV OKOLICE?
Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196.
Terezija Burja s,p, Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
Portal Savinjske doline
fili
s)
OGORČEN BOJ ZA OBSTOJ VLADE
Zgornjesavinjska župana Jeraj in Rose na strani vladne ekipe
Da se je športna vojna ob obisku slovenske vlade na območju Sa-Ša regije srečno končala na tleh izven bodočega centra te regije v Šoštanju, gre priznanje dvema županoma zgornjesavinjskih občin, Cirilu Roscu in Vinku Jeraju.
Že res, da sta nekdanji član slovenske nogometne reprezentance Miran Pavlin in prvi mož slovenske vlade Janez Janša zagrenila življenje domačemu vratarju Vincencu Jeraju,je pa tudi res, daje Ciril Rose dobesedno zaplankal gol v službi
malce živčno, pa vendarle slikovito komentiral).
Po pozdravnih formalnostih in stiskih rok so si skočili v lase... bolje rečeno v noge. V prvem polčasu so nekateri žonglerji še malce pazili na stil, dolge podaje, spretne »drib-
zadnjem času pošilja tudi predsedniku države. Z desno natančno v levi kot in »naši« so bili mrzli.
Lučki župan Rose je branil za barve vlade, kot bi šlo za osamosvojitveno vojno. Gol je dobesedno zamaskiral s svojimi piruetami, metal seje pod noge kolegom iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline, kot da bi kuhal zamere z vsakim posebej in vsemi hkrati. To je zagotovo pripomoglo k rezultatu 4:1 za vladno
res padel še kakšen milijon evrov za projekte, ki so jih predstavili ob obiskih v občinah in podjetjih pred tekmo.
Konec dober, eden poškodovan v »plavi« majici in vsi zelo utrujeni. Ne le od napornih obiskov, sej, obljub in kosil, zares tudi od razburljive in malce nagajive nogometne tekme. Vsekakor spektakel za Šoštanjčane in vse druge, ki so si ogledali to nenavadno merjenje moči. Koliko
Na parketu so se pomerili znani Zgornjesavinjčani: Janez Potočnik, Aleš Klemenšek, Jože Seien, Iztok Podkrižnik, Bojan Oremuš, Vinko Jeraj (vratar) in Ciril Rose (vratar vladne ekipe ), pa direktorji Uroš Rotnik, Evgen Drvarič, Franjo Bobinac, Hendrik Kretzer, Darko Lihteneker, Mirko Andrejc, Stane Sovič, Marjan Podgoršek, Stane Mlakar, Tomaž Ročnik, Rudi Lesjak, Boris Strniša, Franc Krevzel, Darko Menih, Matej Lahovnik ter Brane Vrtačnik. Na bistveno krajši klopi Janševe ekipe pa so se šopirili ministri Vizjak, Žagar, Zver, Jarc, nekaj državnih sekretarjev,
profesionalec Miran Pavlin in šef vlade Janez Janša (foto: Jože Miklavc)
ekipe Vlade Republike Slovenije. Največ pa je bila vredna donacija slovenske vlade, ki je ob tem dogodku v vrednosti 5.000 evrov povečala možnost nakupa CT aparata za Bolnišnico Topolšica.
No, vse se je začelo v telovadnici Osnovne šole Šoštanj, ko je 23. maja zvečer stekla ogorčena tekma v malem nogometu med selekcijo podjetnikov in politikov Sa-Ša regije ter ekipo Vlade Republike Slovenije (kaj je delal tam Miran Pavlin, ni znal pojasniti niti športni reporter Toni Rehar, ki je tekmo
linge«, kakšen solo prodor in delili nasmehe fasciniranim reporterjem. Ko pa je padel prvi gol, žal v mrežo Vinka Jeraja, se je razvnela huda bitka za čas in prostor. Oba vratarja sta srdito posredovala, rečiški županje pokazal, da mu gredo »parade« obrambe bolje od rok kot občinske parade. Z vso močjo je branil gol Sa-Ša regije, a je bil vendarle kar štirikrat premagan.
Gol mu je zabil Pavlin (kar si je Vinko štel v čast), za enega je poskrbel kar sam, no, potem pa je Janša zabil enega tistih strelov, kakršne v
Ivanu Žuntarju
za 70. rojstni dan
Naj sonce sreče tebi sije, dokler ti življenje bije, posebno pa še na ta dan, ko slaviš rojstni dan.
To so želje Tomaža, Špele, Ide in Mirana.
ekipo, kar je bilo po svoje veliko presenečenje.
Igra na terenu je bila namreč ves čas zelo podobna delu v parlamentu, vsi so bili nekako izenačeni, končna odločitev pa je bila kotglasovan-je koalicije. No, pa bo zato mogoče
kondicije premorejo politiki in direktorji, da zdržijo tempo svojega vsakodnevnega delaje bilo videti prav na tej prijateljski, a po svoje zelo rivalski športni sceni.
Posebej za bralce Savinjskih novic sem si tekmo ogledal Jože Miklavc
àmie/ ässtUaifo
Leta pridejo in gredo, nič ne obstoji v življenju, zato svoj čas zapolni v sreči, zdravju in veselju.
31. 5. praznuje 70 let življenja naš dragi ati, tast in dedi
Ivan Žuntar
iz Zg. Pobrežij Iskrena hvala za vso tvojo dobroto!
Hčerka Anica z možem Alojzom ter vnuka Blaž in Klemen.




Vabimo
ü I
mm
7,6.2007 ob 18.00
V ŠPORTNI DVORANI V NAZARJAH
nastopali bodo:
+ALENKA GODEC in MIRAN JUVAN +6 FINALISTOV sobotnih TV KARAOK +SEBASTJAN s PLESNO SKUPINO *ČUKI
+LJERKA BELAK +JERNEJ KUNTNER
Prireditev bosta vodila miss Slovenije 2003 TINA ZAJC in MATJAŽ ŠEŠKO
Vstopnice: Aparthotel Natura - Lačja vas, knjižnica Mozirje, Muzej Vrbovec Nazarje
Medijski sponzorji:
Radio Celje, Novi tednik, Radio Goldi,
Radio Velenje, Radio Bakla, Savinjske novice
V RTV 1 Televizija 1 - • • " ”
SLO : Slovenija
Organizator prireditve: Vidovič trčenje in storitve d.o.o.

TRSOVIMA Z MODNO OTROŠKO KONFEKCIJO OBLAČIL, OBUTVE IN IGRAČ .
Tednik
vam
ponujata
tits
do konfekcijske št. 12
Izzivamo vse otroke, s konfekcijsko št. od o do 12, ki bi rodi bili modni in cool. V trgovini z modno otroško konfekcijo BIMBO poskrbeli da boste dobili celovit nov izgled (pričeska, ličenje, čevlji in obleka), v Savinjskih novicah pa bomo vašo stilsko preobrazbo pokazali tudi drugim.
Starši! Ne oklevajte, izpolnite prijavnico, priložite fotografijo vašega otroka ter vse skupaj najkasneje do petka, 1. junija 2007, pošljite na naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje.
\ ^
b
PRIJAVNICA
Spodaj podpisan si želim novega videza svojega otroka, zato ga prijavljam za sodelovanje v akciji trgovine BIMBO in Savinjskih novic S podpisom dovoljujem javno objavo njegovih fotografij.
IME IN PRIIMEK OTROKA:
NASLOV: _______- IPllpt ; ^______________________________
POŠTA IN KRAjFy”^ :	___________________
DATUM ROJSTVA:__________ TELEFON:
PODPIS STARŠEV:
Priloga: barvna fotografija celotne postave
Celje - skladišče D-Per
7/2007
5000020039,22
COBISS s
Privlačni pogoji nakupa za modele vozil BMW serije 3, ki se jim ne boste mogli upreti.
Uspešen posel temelji na pravih odločitvah ob pravem času. Vaša možnost, da se pridružite enkratni zgodbi o uspehu je zdaj lažja kot kadar koli - omogočajo jo privlačni pogoji nakupa za modele vozil BMW serije 3, vključno z enkratno možnostjo vplačila za zamenjavo vašega zdajšnjega vozila. Uživajte v testni vožnji z vozilom BMW serije 3 in doživite lahkoten tek motorjev in nove rešitve ob izjemno živahnem vodenju. Odločite se modro in stopite naravnost po poti svojega osebnega uspeha, kajti ponudba velja le določen čas.
2 vsakim avtoraobiloro BMW serije 3 boste kot det standardne opreme prejeli osnovni paket BMW Basic Service inclusive, ki vključuje brezplačen redni servis za obdobje 5 let ati prevoženih 100.000 kilometrov.
Pooblaščen trgovec:
Selmar d.o.o., Mariborska cesta 119,3000 Cel telefon (03) 42 44 000, www.selmar.si
BMW serije 3	
www.setmar.si	Veselje do vožnje

OSREDNJO KNJ. CELJE