"i(HtriM Kmečki dom. jDomoljubova priloga za naše gospodarje, gospodinje in de''' „Haš kmečki dom". Ta hiša nam je mati krušna, Domovju steber je častit. Iz kmetskih hiš nam hrana dušna, Iz kmetskih hiš omike sviti S. Gregorčič. Kdo ga ne pozna, kdo ga ne ceni, kdo ga ne ljubi ? Pod kmečkega doma streho so se rodili naši največji, najboljši možje. V njem so se ohranile naše stare v. v njem je našel naš jezik najkrepkcj-(..ji ambo. Po kmečkih domovih prebiva zdravo jedro našega naroda, po tem zdravem svežem soku se vedno iz-nova in iznova pomlaja drevo slovenskega ljudstva. Iz kmečkih domov je izšlo vse naše izobraženstvo, svetno in du-liovsko. Po naših kmečkih do m o -v i Ii je sveta vera našla najbolj gorko zatočišče, krščansko življenje je tukaj pognalo najkrepkejše korenine, čednost našla najbolj rahlih gredic . . . skratka: naš kmečki dom je tisti steber, 11 a katere m s Ioni sedanjost i 11 bo slonela pri h o d n j o s t slove 11-s k e g a ljudstva! Zato pa vsa naša ljubezen, ves naš trud, vsa naša skrb. ves naš napor o h r a-11 i t v i naših kmečkih domov! Pa ne samo ohranitvi, temveč tudi vsestranski p o -v z d i g i, duševni iu gospodarski! To nalogo si jc »Domoljub« postavil že takrat, ko je začel izhajati in jo je izvrševal vseli 21 let svojega obstoja. Tej nalogi hoče tudi v prihodnje zvest ostati in sicer s p o d v o j e 11 o s k r b j o i 11 I j u h c z -n i j o. Naši 111 1 a d c n i č i so dobili svoje izvrstno glasilo v »Mladosti«, ki jc zanje res izborila šola prave izobrazbe, (i o -s p o d a r j e m, g o s p o d i n j a 111 i 11 d c -k I e t o m pa bodi posvečena ta-le p r i -loga, ki bo prinašala podučiiili člankov take vsebine, da bodo zanimali ne le naše resne gospodarje, temveč tudi naše vrle gospodinje in živahna dekleta. Ne vemo, če bomo takoj izpočetka ubrali pravo struno; zato bomo pa iz srca hvaležni za vsak migljaj, za vsak dober svet, za vsako izraženo željo, ker bi v »Našem kmečkem domu« res radi našemu kmetu podali to, kar jc najboljše in zanj najprimernejše. cQD= :: Za naše:: gospodarje. =00= Oi draga zemlja domača! Kdor je hodil po Švici in Nemčiji, je videl skoro povsod lepe, obokane hleve, krasno živino, pri vsakem hlevu gnojno jamo, kamor se steka vsa gnojnica iz hlevov in jo gospodar imenuje svojo zlato jamo, ker mu gnojnica pri gospodarstvu za gnojenje veliko zaleže. Videl jc v onih gospodarsko naprednih deželah krasno polje, ki prinaša gospodarjem prav veliko pridelka. Kmetom se godi dobro. Vlada jih varuje. Zavarovala je kmete z visokimi carinami, katere morajo plačevati pridelki drugih dežel, če hočejo v Nemčijo. Naša živina se zadnja leta prav slabo proda, ker ji je v Nemčijo, kamor jo je šlo po-pred največ, pot zelo otežena. Kmetje so veseli in zadovoljni. Delavcev jim ne manjka. Plača poslom ni boljša kakor pri nas, le življenje imajo gospodarji veliko boljše, ker Nemci si radi privoščijo. Iz cele Nemčije se komaj toliko ljudi na leto izseli, kakor iz slovenskih dežel. Tako v Nemčiji. Iu pri nas? »Bridka žalost me prešine, ko se spomnim domovine . . .«' Najboljše delavne moči gredo na tuje, kjer večinoma njih otroci pozabijo materin jezik in vero Križanega. Prašal sem pred kratkim izseljenca, ki se je vrnil iz Amerike, če tamošnji Slovenci še po domače govorijo. »Da,« pravi, »oni, ki so šli od tod. Tisti pa, ki so bili rojeni v Ameriki od slovenskih starišev, pa ne več. Sram jih je; govorijo rajše angleški.« — »Ali hodijo še v cerkev?« — »Kar jih jc od doma prišlo, večinoma hodijo, oni, ki so v Ameriki rojeni, pa splošno ne.« — Torej naši bratje hodijo tje pomnoževati tuje bogastvo, zgubijo vero in narodnost ter dosežejo le nekaj boljše rrtače, ki jim pa zaradi dražjega življenja in raznih razvad večkrat prav nič ne zaleže. V tuji zemlji bodo počivali, ki jim bo težka, težka; svojih domačih ne bodo več videli . . vse za prazno srečo. Naši očetje so umirali nek- daj za to sveto domačo zemljo, otroci jo zapuščajo brezmiselno, kakor staro obleko. In ti ki so doma, zdihujejo nad slabimi časi, velikimi davki in raznimi nesrečami. »Kmet je revež, si ne more pomagati«. Pri vseh teh resničnih težavah pa ne storijo ničesar, da bi si zboljšali svoje žalostno stanje. V tujih krajih morajo pošteno delati, marsikdo zgubi zdravje od prevelikega napora, doma pa lenobo pasejo in se v gostilnah, ko gre liter za litrom, pritožujejo čez slabe čase. Ce pride kak tujec, ki si je med nami ustanovil dobro kupčijo ali kupil lepo posestvo, pravimo: »Srečo ima.« Gotovo, srečo ima, ker dela, ima pamet ter trezno živi. — Ne hodi na tu.'e tujcem množiti bogastvo in moč. Domača zemlja te je rodila, domača zemlja te živila; naj tudi ona sprejme enkrat tvoje telesne ostanke v svoje naročje. — Ni revna in zapuščena ta domača gruda. Ima še brezštevilno zakladov skritih v svoji ruši. — Slovenec, tvoja zemlja je zdrava! . . . Vzdigniti moramo te zaklade s pametnim in napornim delom. Samo zdihovanje ne pomaga nič, pijančevanje izpodjeda zadnje zdrave korenine in medsebojni prepiri in znana domača needinost podira stebre dobrega narodnega razvoja. Nova pomlad se nam obeta, lepo solnce že ogreva slovensko zemljo. Mogočna zadružna misel je že prišla do zadnje gorske vasice. E11 sam ne more nič. Ce pa sto, tisoč, stotisoč revežev kmetov združi svoje moči v skupno delo in skupni blagor, je pa to nepremagljiva sila. ki more vzdigniti vse, kar ima naša zemlja za svoje otroke. Lepa je ta naša domača zemlja, ima planine in ravnine, polje in gozd. Njeni otroci niso slabši, kakor so drugi narodi. Glede splošne dušne nadarjenosti se moremo kosati z vsakim narodom. Zakaj smo potem taki reveži? Ker se ni nihče za nas brigal, ker smo ostali sami sebi prepuščeni. Vzbudili smo se, vstali in začeli delati. Novo moč čutimo v svojih žilah in zdaj tudi vidimo, koliko nam še manjka. Marsikatera rana je še na našem gospodarstvu. Te moramo zdraviti in odpraviti s skupnimi močmi po pametnem delu. Te rane bo »Domoljub« zanaprej naravnost odkrival in kazal pot, po kateri pridemo do boljših razmer. . A Vodnik je pel ravno pred sto leti: »Napoleon reče: Ilirija vstan! Vstaja in kliče: Kdo vabi na dan?« Toda Slovenija takrat ni vstala. Zdaj se je izpolnilo: Sam Bog nam reče: Slovenec vstan! Dal sem ti bistro glavo, močne roke in veselo srce. Postavil sem te v deželo, kjer teče med in mleko, ki ima rodovitno polje in zato vsega zadosti. Obdeluj jo in bodi srečen. Dan že-sveti, mi gremo na delo. (A. Oblak.) Napredno gospodarstvo. Liberalna stranka si je po krivici nadela ime: napredna stranka. Napredna je ona pravzaprav le v sovraštvu do cerkve in v gonji zoper krščansko misleče pristaše S. L. S. Prava naprednost je doma le v vrstah krščanskih strank. To je sijajno pokazala n. pr. krščansko-socialna stranka ra Dunaju; , odkar ima ona vajeti v rokah, se je Dunaj i v vsakem oziru velikansko povzdignil. Pa » tudi naša slovenska ljudska stranka povsod ! deluje za splošno izobrazbo, za strokovno ' povzdigo in zlasti za gospodarski napredek vseh stanov. Res, v gospodarstvu moramo * leto za letom napredovati in posnemati tiste dežele, ki so v gospodarstvu na višji stopinji ! od nas. Tudi naš kmet v tem oziru ne sme I zaostali; ozreti se mora po tistih deželah, kjer so njegovi sobratje v vseh panogah kmečkega gospodarstva dosegli lepe vspehe. Naš kmet sedaj velikrat toži, da mu pri obdelovanju polja itd. manjka delavcev. " hlapcev, dekel. Ljudje tišče v Ameriko in doma primanjkuje ljud'. Kakor tudi žel mo, da bi naši ljud|e ostajali raiše v domovini S in tukaj pridno delali, je vendar nemogoče, S ta tok v Ameriko popolnoma ustaviti. Zato mora naš kmet računati s tem pomanjkanjem delavnih moči in premišljevati, s čim bi jih nadomestil. Naše dežele imajo veliko vodnih sil, ki še neporabljene gredo v izgubo. Kaj ko B bi se naši kmetje bolj začeli zanimati za to, i kako vpreči te vodne sjle namesto člo- * veških ? Drugod, n. pr. v Švici, Furlaniji itd. se to godi že v obilni meri. Seveda bo treba vso stvar temeljito proučiti, kako bi se našla primerna in ne predraga oblika za upeljavo takih vodnih naprav. Semintja j bi se lahko lotili te stvari kar posamezni 4 posestniki, drugod pa skupno v zadrugah. L Poskusiti hočemo, dati nekaj navodil, r kako izvršiti predpripravein proračuneza take 1 vodne naprave. Za danes sestavek o tem, 2 kako se meri vodna sila m Kadar govorimo o merjenju vodne sile pri slapu, tedaj se izražamo ravno tako, "" kakor takrat, ko govorimo o sili stroja. Prav-i zaprav ne merimo pri stroju sile same, I ampak le delo, katero vrši ta sila. Število konjskih sil stroja nam pove množino dela, izvršenega v vsaki sekundi. Ravno tako merimo pri slapu količino dela, ki ga more izvršiti sila^teže vode, padajoče po slapu v vsaki sekundi, če ji damo gnati n. pr. vodno kolo. Tudi silo vodo-padov izražamo v konjskih silah, ali če množimo te s številom 75 — v kilogram-_ metrih dela, izvršenega v sekundi. ^ Če odštejemo od te izmerjene in izraču- njene sile vodopada 20 do 300/0, ki se vedno izgubijo, tedaj nam ostalih 70 do 80°/0 prvotne sile približno označi silo, ki nam jo bo dajalo kolo, seveda le takrat, ako je isto prav točno izvedeno. Merjenje vodne sile je prvo delo, predno se začne graditi kakšna vodna naprava, katere velikost je odvisna od sile slapu. To velja splošno za napravez vodnimi kolesi, posebno pa za turb;nske naprave. Turbine morajo bili namreč zelo točno izvršene po veličini posameznega slapu, to je po višini padca in množini vode, kot tudi po množini dela, ki ga želimo imeti. Kakor razvidno iz prejšnjega, nam je torej meriti pri vsakem vodopadu dvoje: prvič množino vode, ki se pretaka po slapu v sekundi, in drugič višino padca. Predstavljajmo si naravni vodopad ali pa umetnega, ki smo ga zgradili z zajezitvijo vode. Zmeriti moramo najprvo t. zv. padec vode ali visočino slapa v obče. Z drugimi besedami, meriti nam je navpično višino gornje gladine vode nad spodnjo. Gladina gornje vode je gladina nad slapom, recimo en meter proč od mesta, kjer začne voda padati po slapu. Gladina dolnje vode je gladina vode ped kolesi, kjer si je padajoča voda izkopala širjo in globokejšo jamo, kakor je sicer struga reke, tako da se tu ma'o ustavlja, predno odteka. Ako zmerimo razliko višin teh dveh gladin, potem dobimo padec vode v metrih. To torej ni tako težka naloga, ali mnogo težja je druga, namreč zmer.ti koliko litrov — ali kar je isto, kilogramov — vode steče v sekundi čez slap. V to svrho moramo večkrat preurediti celslap. Najnatanjčneji in v mnogih slučajih najugodnejši način — posebno za male množine vode — je ta, da vlovimo padajočo vodo v veliko posodo in pri tem štejemo čas, ki preteče da je posoda polna do vrha. Ako delimo potem število litrov, ki jih drži ta posoda, s časom v sekundah, dobimo število litrov vode, ki preteče v sekundi po slapu. Če drži na pr. posoda 8 lil ali 800 litrov in jo napolni slap z vodo v 6 sekundah, tedaj steče po slapu v sekundi (skozi vsak prerez) 800:6=133 3 litrov vode. Ako meri padec slapa 55 m, tedaj dobimo silo slapa v konjskih silah, če množimo 133 3 X 5 5 = 733 15 kgm v sekundi in te delimo s številom 75, tedaj 733 15:75 = 9 77 ali približno 9'8 PH. Ta slap nam torej predstavlja 9'8 konjskih sil. S pomočjo dobrega vodnega kolesa bi dobili od tega slapa 7-4 PH, t. j 75"/o od onih prvotnih 9'8 PH, ker se, kakor rečeno, izgubi vedno približno 25o/0 celokupne sile slapu. Zelo olajšan je ta način merjenja, ako je vsa voda napeljana v leseno strugo in se iz te izliva, mesto na kolesa, v merilno posodo. Da določimo čim natanjčneje množino vode, imamo vzeti tem večjo posodo in moramo to merjenje večkrat ponoviti. Drugi način merjenja, ki je za velike množine vode bolj primeren, je sledeči: Voda mora teči v strugi, ki je, bodisi lesena ali zidana, nekoliko metrov dolga, malo in enakomerno nagnjena ter popolnoma enakega prereza. V tekočo vodo vržemo košček lesa, ki plava potem na površju v sredini te struge in nam pokaže hitrost vode. Zme. rili smo na pr., da je preplaval ta košček lesa v 4 sekundah 5 metrov dolgo strugo Tedaj je bila njegova hitrost, oziroma hitrost vode na površju 5:4=1 25 metrov v se kundi. Toda h trost vode ni povsod enaka Na površju, kjer smo jo merili, je bila največja, na drugih krajih prereza je man ša in zato tudi vzamemo hitrost za 10% manjšo kakor ono, ki smo jo prej izračunali, in dobimo torej 113 m v sekundi. To hitrost imamo množiti s prerezom vode v oni strugi in tako dobimo zopet ono množino vode, ki preteče v 1 se k. po slapu Ako teče voda v 50 cm široki in 40 cm visoki strugi in zmerimo z merilom, postavljenim približno v sredi merjenega dela struge, da je voda 30 cm visoka, tedaj je njen prerez 50 X 30-= 1500 kvadratnih cm ali 0' 15 //z2. Če množimo torej, kot prej rečeno, teh 0 15 m* s prej dobljeno hitrostj o 1 13 ///, tedaj 015 X 1T3, dobimo množino 0 10 kub. m ali 160 / vode, ki steče v eni sekundi čez slap. Ta množina teče v vsaki sek. skozi vsak prerez struge oziroma čez slap. Vzemimo, da meri padec v tem slučaju 10 5 m. S podobnim računom kakor prej dobimo silo slapa in sicer v tem slučaju 22 4 PH. V mnogih slučajih, posebno pri \ečjih rekah, se struga pregradi, in se tako zajeta voda spušča skozi odprtino, ktere natančna velikost nam je znana, zmeri se potem še višina vodne gladine pri tej odprtini in po teh podatkih se lahko sklepa na množino pretekajoče se vode. Tak prepadni jez služi posebno za merjenje, ki ima trajati več časa, da se namreč določi povprečno množino vode, ker ta se pač menja v reki od dne do dne. Dodati bi bilo še nekaj, ki prihaja v po-štev pri večjih vodnih napravah, posebno še pri turbinovih. Za te naprave je treba imeti povprečno množino vode v celem letu. Raditega je treba meriti dotično vodno silo pogostokrat tekom celega leta. Poslužujemo se za to omenjenega prepad-nega jeza, postavijo se tudi aparati, ki sami beležijo iz višine gladine pri jezu množino vode. Tako se določi povprečna množina vode in to se jemlje v poštev, kedar se prične graditi cela vodna naprava in se postavi turbine, ki morajo odgovarjati povprečni množini vode. Drugo, ki imamo mer ti, je p a d e c vode, ta je malone stalen in se izpreminja le za malenkost, ki jo povzroča višja ali nižja gladina reke. Naše mlekarstvo leta 1907. Izmed vseh panog kmetijstva sc je v zadnjem času pri nas najlepše razvilo mlekarstvo. Še sami nismo vedeli, koliko denarja in dobička nam naša živinoreja lahko donaša. Zdaj imamo uradne popolne zanesljive številke v knjigi, katero je izdalo c. kr. poljedelsko ministrstvo kakor poročilo o mlekarstvu za leto 1907. Iz teh podatkov je razvidno, kje in v koliki meri je zadružna misel in dobra živinoreja P" naši deželi razvita. Priobčujemo za vse številke po imenovanem izkazu. ce JaS M C •o I— o o. n n Ime in sedež zadruge « > o jg -C M C o Množina 1. 1907 Vrednost Delalo se ^ g o> aj > c « 0 N N g O '5 3 QJ >N 0) "<5 k« > « X/) CU mlpka izdelanega « f m T3 je (celo leto, ozir. J= C T3 a N > 1- d) g .i bjG ~> TD C IIlic IVd 1 N v litrih masla sira S." O nekaj > 'tu ™ E M > > I i £ O V) — 3 mesecev) O w 'o. u- ><7> x7) a v kilogramih v kronah £ c > z elektriko 1897 126 140 10 301267 420 obč. 5333 celo leto omej. vpis. s parno turbino 1900 179 179 10 273735 22 1000 6599 4000 n M n 1897 173 173 1 128691 145 2114 9071 7888 „ n M » 1902 182 182 6 150150 _ — 11680 9631 n n n ročno 1904 85 — — 180192 _ — 24000 6000 ti » n s parno turbino 1904 123 123 10 216095 1483 — 27075 6512 n » n n 1900 75 112 — 832848 — _ 21966 4840 n n „ n 1901 169 169 1 230651 — _ 4000 8000 n n » ročno 1902 112 132 6 150000 4960 — obč. 2300 n n » z vodno silo 1900 33 79 6 35000 1480 — 2438 917 9 mesecev n i) s parno turbino 1902 183 223 6 179809 7462 — 6616 464'. celo leto n n ročno 1904 75 94 6 141520 6000 — obč. 2900 „ n n s parno turbino 190 i 171 223 1 818290 3270 — » 4000 n n ročno 1903 198 227 5 187095 8248 — 1034 — » n n s parno turbino 1901 105 133 6 187798 8454 — obč. 1 4297 » » n ročno 1896 333 333 10 62000 2830 — 3000 2000 » n n n 1898 58 107 6 67023 2787 — 731 ! 673 M „ „ 1896 102 132 4 70461 5516 — 8300 2000 n neomej. n 1902 37 70 6 70332 3080 — 2400 2300 »> „ n s parno turbino 1897 231 271 20 158259 47 1714 21200 8464 n » » 1901 188 190 12 87543 — 4013 5508 » omej. » ročno 1904 81 120 6 199635 8614 — obč. 1025 » n n 1906 72 82 6 180000 630 — Yt 2500 n » n 1906 — — — 141525 600! — » — n n n 1906 53 — — 64220 2522 — » 1479 n n n .906 87 87 6 194053 3629 — » 20 0 n D n s parno turbino 1906 160 160 2 535829 — 6000 2400.) 12000 n n n li?99 240 268 20 103142 — — 9525 - n n n 1905 207 219 6 462600 600 900 1733 18428 n » n .905 92 128 6 207414 — — 3513 4570 „ n n ročno 1899 77 77 10 6n289 447 5446 obč. 2000 n n n 1906 62 137 6 91103 2862 3161 » 4575 n n 190z 142 142 2 173634 — _ 3100 430 n neomej n s parno turbino 1898 412 598 10 1421317 133 18č 14392 6798 n omej. n 1899 45 70 10 15000 — — — 284 n » n 1907 106 118 10 20000 — — 7000 400 )t M t» ročno 1906 45 70 10 129320 — | — obč. 700 n » n 1903 115 203 3 177440 7960 „ 4646 n »» n s parom ročno 1904 401 401 10 55223< — ' —. 50000 30000 n n n 1907 45 70 1C 36000 15' 0 — 1600 2400 »> » n 1878 90 107 5 167987 13458 2' 00 500 6 mesecev neomej. » n 1878 19 19 _ 28339 1300 2579 600 100 5 „ — — n s parno turbino ročno 1906 76 79 59060 1836 — 4668 1568 celo leto neomej. n 1882 7C 67 1C 85000 6800 - 2000 800 5 mesecev » nevpis. 1891 42 42 1C 71000 5080 — 2800 800 5 * n ♦» n 1904 79 124 1C 86568 — — 14832 661 celo leto omej. vpis. n 187fc 14 H 12( 84260 — — 3000 _3° 3 mesece n n n 188C 12 _ _ 9500 — 776 obč. 11/2 mesec n n n 1873 i: — _ 34561 — 2834 600 120 4 mesece n n n I87C 4C — _ 77000 6160 — 7000 1000 5 mesecev n n n 1886 2C 65 K 23700 — 20C 600 400 4 n n " 190Č 65 89 72276 — — obč. 900 celo leto n D n 175 175 1C 223034 12305 — 3400 1800 6 mesecev neomej. » n 1902 56 3C 1C 55109 250 205C obč. 1650 celo leto cmej. »» n 1901 12C 183 A 204920 — — 1844 2000 » n n it 1902 16Č 22C f 124283 5113 4000 3000 »» n n 1 n z vodno silo 1905 222 25C 5 409085 13866 - 3000 3000 4419 2534 2584 n >» » s parno turbino z vodno silo 1905 1905 179 67 183 8Č 5 t 301745 58171 12488 2429 -- obč. n n » »» n n 1903 161 185 5 286621 12541 - n n n n n s parno turbino z vodno silo s parno turbino 1905 1905 1907 1907 12 10: 78 6? 212 io: n 6? K 5 1C 1C 448025 173886 112131 180700 17402 7998 4000 3400 - 534C 1727 2860 3600 1293 2488 2450 6500 » t n n n » n n » n n n |7545|862C 1 |12670483 218128 34302| 327227 217236 1 1 1 1 Postojna*) 2 Koče *) 3 Košana*) 4 Šmihel **) 5 Št. Peter** 6 Prestranek*) 7 Škofja Loka**) 8 Poljane**) 9 Selca 10 Sorica 11 Dolsko 12 Krtina 13 Moravče 14 Prevoje 15 Rova 16 Dobrepolje XL. Ledine 18. > Žiri "T5 Vrsnik**) 20 Trnovo *) 21 Zagorje"*) 22 Naklo 23 Predoslje 24 Trboje 25 Cerklje I. 26 Cerklje 11. 27 Svetje-Medvode * 28 Stari trg**) 29 Brezovica *) 30 Dobrova**) 31 Izlake 32 Sv. Gora 33 Rovte 34 Logatec 35 Planina 36 Duplje 37 Borovnica 38 Horjul 39 Vrhnika 40 Sv. Jošt 41 Fužine (sir) 42 Nemški Rovi 43 Gorje 44 Češnjica (sir) 45 Sredniavas (sir) 46 Mošnje 47 Nomenj 48 Podjele 49 Ravne 50 Savica (sir) 51 Selo 52 Britof**) 53 Hrušovje*) 54 Landol 55 Senožeče**) 56 Dragomelj 57 Komenda 58 Mengeš 59 Tuhinj 60 Radomlje 61 Skaručina 62 Šmarca 63 Št. Lorenc*) 64 Št. Vid*) *) pošilja mleko ") deloma mleko Skupna množina vsega mleka, ki so ga naše mlekarne leta 1907. prejele, znaša 12,670.483 litrov. Če računamo 1 liter le po 10 vin., so dobili zadružniki za mleko v enem letu 1,267.048 K 30 vin. Ker je skupno 7.545 zadružnikov, pride na enega 167 K. Boljši gospodarji so prejeli v nekaterih krajih po 500—800 K. Toda že 167 K na leto ie jako veliko. Popred niso dobili tudi najboljši posestniki take svote za mleko na deželi. Privatni imajo izkazanega 705.890 I, ki se razdeli na Mauserja v Cirknici 225.000 litrov. Košaka v Grosupljem 206.390 litrov, Rusa v Grosupljem 250.000 litrov, in Jereba v St. Vidu 24.000 litrov, kar je primeroma zelo malo. Če priračunimo še mleko, ki ga porabi Ljubljana, po približni cenitvi 12.000 1 na dan, je to 4,380.000 litrov. Po 16 v. lit., kakor se v Ljubljani splošno prodaja, je to 700.800 K. Lahko torej rečemo, da dobe kranjski kmetje do 2 milijona kron na leto za mleko, če ne štejemo porabe v drugih mestih, trgih in obrtnih krajih. Prav zanimivi so tudi podatki glede razvoja mlekarn v posameznih sodnih okrajih. Tu sc razvidi stanje in napredovanje, pa tudi zaspanost in mlačnost gospodarjev. Poglejmo torej posamezne sodne okraje, koliko imajo mleka zadruge. Gorenjska Kamnik Radoljica Loka Brdo Kranj Tržič 1.801.816 litrov 726.975 » 1,248.499 » 1,514.512 » 1.315.271 » 20.000 >» Cela Gorenjska 6.6.37.037 litrov mleka. Notranjska: Postojna Idrija Ilir. Bistrica Lož Ljubljana, Logatec Vrhfiika Senožeče ok. 1,250.130 litrov 207.816 » 245.802 » 103.142 670.014 ,609.951 S94.993 555.339 1 (notr.del.) litrov Cela Notranjska 5,537.187 litrov mleka. Dolenjska : Lašče Litija Novo mesto Višnja gora 62.000 litrov 151.392 » 112.131 » 180.700 » Cela Dolenjska 506.223 litrov mleka. Iz tega razvidimo, da ima Gorenjska sama nad polovico vsega zadružnega mleka, ker je svet za živinorejo najbolj pripraven. Čudno se pa zdi, da ima ravno kamniška okolica tako veliko množino. Revni Notranjski pomaga ugodna železniška zveza in bližina Trsta. Gotovo je na Notranjskem še veliko več mleka, katero ni tukaj izkazano. Trst rabi vsaki dan do 40.000 litrov samega mleka. Od tega pride večina iz Kranjske, posebno iz Notranjske. Dolenjska ima veliko polja, pa tudi veliko živine, skoro oolovico Kranjske, po zadnjem ljudskem štetju. Razvoj mlekarn se je tam šele začel. Veliko je še prav ugodnih krajev, kjer še nimajo ničesar. Krasna dolina v St. Rupertu, Belokranjska. št. Jernej in dr. bi lahko imele najlepše mlekarstvo. V poročilu je pa tudi več napak. Tako je povedano, da delajo bohinjske sirarne s parom, pa delajo le ročno. Ravno pri teh je povedano, da izdelujejo maslo, izdelujejo pa skoro le sir. V Horjulu tudi ne delajo s parom. V Žireh tudi niso mogli iz 70.461 litrov mleka napraviti 5.516 kg masla. Napačno je tudi. da se ne omenja delno odpošiljanje mleka. Tako ima Logatec 1.421.317 litrov mleka, pa le 13.3 kg masla in 186 kg sira izdelanega, brez opombe, da se je mleko odpošiljalo. Dobro je pa, da omenja poročilo, kake težave imajo mlekarne z železniško upravo. ki jim prav nič ne postreže, kljub temu. da ii dajo stotisoč kron zaslužiti. V največji vročini pustijo mleko v vrčih na prostem po dnevu. Sodnijsko se ie dokazalo, da se je na železnici mleko kvarilo. Na vrče železniški uslužbenci prav nič ne pazijo. Tudi v tem trpč mlekarne veliko škodo. Lepe uspehe smo dosegli že dozdaj. Še veliko je ledine, mnogo le še slabo obdelan svet. Cilj moderne mlekarne z vsemi potrebnimi sredstvi je še daleč. Še bo treba delati, da ga dosežemo. Na delo torej! (A. Oblak.) Pota trna tudi prihodnjost. Ni še dolgo, ko se je gospodar brigal samo za konje in vole. Krave so morale biti zadovoljne z najslabšo krmo. Le na skrivaj jim je 'gospodinja privoščila kaj boljšega, ker drugače ni bilo mleka, ni bilo masla, ni bilo groša. Odkar so pa začeli mleko v mlekarno nositi, je prišla krava k časti. Kar je najboljšega na njivi ali doma, mora ona imeti, da bo ob mesecu več. Zdaj hoče mož le prevečkrat denar mlečnega meseca zase imeti, žena je pa huda, ker ima to za svoje pravice. Zelo koristna, pa povsod zaničevana je pa še vedno naša puta. Če prašaš gospodarja, ti bo gotovo povedal, da je ni boli škodljive živali. Povsod gre> vse obere; pod kozovcem škodo dela, žito pobira, travo smuče in Bog vč kaj še hujšega. Če le žena ne vidi, jo včasih še s kakim krepelcem nadrvi. — Žena ima pa tudi težave z nesrečnimi putami. Poleti kločijo, pozimi pa nesti nočejo. S sosedami se ravno zaradi put največkrat skrega. K sosedi hodijo nesti in soseda jajca pobira; soseda se krega, da ji v škodo hodijo, ko ve. da ni res. Kdo bi ne bil hud. Beseda da besedo; vsega sovraštva je vzrok nesrečna puta. In vendar je ta puta prav koristna stvar. Vse te napake se dajo z malim trudom odpraviti. Naši gospodarji so ponosni na svojo živino. Največ denarja pride k hiši, kadar se živina proda. Takrat se vsi obujejo in oblečejo. Toda glejte čudo! Leta 1907. je bilo prodane vse goveje živine iz naše države za 4.3,754.265 K, jajc pa za 123,566.666 K. Ce odštejemo uvoz živine iz tujine k nam za 2,586.485 K, nam ostane čistega izvoza pri živini 41.157.780 K. Jajc se je pripeljalo v cesarstvo za 48.189.4.32 K. torej Sc je jajc več prodalo za 75,377.234 K iz našega cesarstva. Po domače se to pravi: Naši ljudje v cesarstvu so dobili za živino, ki je šla na tuje, skoro polovico manj, kakor za jajca. Če tudi marsikdo maje z glavo, je vendar to čista in dokazana resnica. »Pri nas pa ni tako in tudi ne bo,« poreče marsikdo. Seveda ni, bilo bi pa lahko, ko bi mi hoteli. Seveda se z malomarnostjo in krepelenjem, še mauj pa z onim pomilovalnim posmehom: »To ni za nas možake; to je ženska reč« malo opravi. Krmili bi jih lahko prav dobro, toda za polovico ceneje, kakor se zdaj godi. Za Derutninarstvo imamo deželo kakor nalašč. Blizu nam je Primorje, Trst, Reka, Opatija, Laška in južni kraji na Grškem, Aleksandrija in dr. Vsi ti kraji rabijo zelo veliko jajc in perutnine. Ker jc pri nas ni zadosti, jo morajo od oddaljenih krajev dobivati. Lepe krave ne more vsakdo imeti. Nemogoče je tudi iz oddaljenih hiš ali visokih gora redno nositi mleko v mlekarno, toda dobre kokoši morejo imeti povsod. Saj je puta z vsem zadovoljna. Kakor skušnja kaže, se jajca povsod poberejo in oddajo, če se tudi marsikatero včasih ubije. Že zdaj dobijo gospodinje precej kron za jajca, čeprav možje vedno godrnjajo, da iz tega ni nič. Rečem pa z mirnim srcem, da bi pri nas imeli lahko petkrat več čistega vžitka od perutninar-stva, kakor ga imamo zdaj, ko bi prav ravnali. Kakor povsod, je tudi tukaj treba pameti in nekaj pazljivosti. Piščeta nikjer in nikoli ne letijo izpod neba, temveč izpod koklje. Kako goji naša gospodinja svojo kurjo čedo? »Kakor pred, tako še zdaj in bo naprej«. Če kaka puta začne kločiti, pobere skrbna hišna mati jajca po gnezdih, dokler jih ni zadosti. Da bi tu kaj prebirala, ji še na misel ne pride. Za stan od-kažejo putam kako luknjo pod streho, da jih le lisica ne dobi. l ega sovražnika in pa kakega dihurja, bodisi da hodi po dveh ali po štirih, gospodinje poznajo. Kadar jim puto zadavi ali jajca pokradc, jc ogenj v strehi. Za vse drugo, čc imajo uši, premalo krnic ali še druge napake, sc pa nič ne zmenijo. Včasih šc katera zapazi, da ena kokoš boljši nese od druge. Toda splošno se na to jako malo pazi. In vendar je na tem veliko ležeče. Po nekaterih krajih imajo vpeljano natančno nadzorovanje. Vsa jajca natančno zapišejo in stehtajo. Kak razloček sc pokaže tu med posameznimi putami. Na Gornjem Avstrijskem je znesla najboljša viandolka v taki opazovalnici v enem letu 2.30 jajc po 60 g v skupni teži 13-984 kg, najboljša laška jcrebičarica pa 184 jajc po 618 g v skupni teži 11-371 kg. Pri nas imamo mnogo kokoši, ki prav pridno nesejo, mnogo pa tudi tacih, ki nesejo na leto komaj 10(1 jajc. Za slednje je nož in kramarica najboljše zdravilo. In kakšen razloček je pri tem! Če bi imeli pute, ki zneso na leto 230 jajc v skupni teži 13-984 kg in računamo 1 kg skozi celo leto po najnižji ceni 1 K, dasiravno so splošno dražji, da ena sama kokoš čez leto 13 K 98 vin. dobička. Ce ima gospodinja 10 takih kokoši, bo dobila za jajca v enem letu 139 K 84 vin. Če ima pa slabe, ki imajo le 100 jajc na leto po 60 g, je to v enem letu 6 kg, bo dobila od ene pute le 6 K. od 10 60 K. torej pri desetih putali 79 K 84 vin. manj. Če ima dvajset put, bo dobila od prvih 279 K 68 vin, od druzih pa le 120 K čez leto ali 159 K 68 vin. manj. To je pa že denar! Kdo more torej reči: »S pu tam i ni nič.« Res je težko dobiti tako dobre kokoši, toda s pametjo in trudom se da veliko doseči. Kako se bo treba ravnati, vam pa prihodnjič povem. (A. Oblak.) □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ =QD= Za gospodinje in □ •mr ¥ 8 o :: dekleta. :: •mr W 8 o Slovenskim ženam in dekletom! Odslej boste — žene in dekleta - - na tem mestu vselej našle berila in poduka tudi za vas, vsak mesec enkrat bo »Domoljub« tudi vam odmeril stalno mesto ter se bavil z vašimi težnjami in potrebami. Tako se je izpolnila želja, ki jo je gotovo že marsikatera izmed vas na tihem sama gojila in ste v slovenskem časopisju tudi ve dobile lastni dom in zavetišče. Kako je ta stvar ne samo za vas, te-muč nič inenj za vse naše ljudstvo pomenljiva in velike vrednosti, bodo šele bodoči časi v popolni luči pokazali. Ni kar tako, če imajo slovenske žene in dekleta lastni list. To je silno važno, ker dokazuje, kako sta zavednost in smisel za napredek prešinila tudi kmečko ženo, ki je dozJdaj v tihoti snovala in gradila svoji družini srečo ter prihodnjost. Čimbolj spoštujejo narodi žensko, tem večji je njihov napredek, tem svetlejša njihova izomika. Krščanstvo je prvo pokazalo, kako visoko ceni ženo in kako globoko umeva svetost njenega materinskega, gospodinjskega in družabnega poklica. In zato ni čuda, da mi, ki koreninimo v neminljivih načelih krščanske vere, srčno želimo, da bi slovenska žena in slovensko dekle enako kakor moški pripomogli našemu narodu do čim višje umstvene izobrazbe in gmotnega blagostanja. Da je slovenska žena sposobna za to, nas uči dovolj jasno zgodovina zadnjih desetletji, ko je krščanska organizacija v našem ljudstvu' vzbudila toliko moči, kolikor mu jih preje nihče ne bi bil prisodil. Ta napredek je tudi našo ženo, naša dekleta potegnil s seboj. Društvenega skupnega delovanja so se navadile najprej v svojih Marijinih družbah, kmalu so postale prve, kadar se je šlo v izobraževav-nem društvu za prireditev lepih iger, ponekod so osnovale celo posebne dekliške odseke, si pridno izposojujejo knjige in berejo naše časopisje. In zadnji čas že ču-jemo po slovenski domovini, da so nemalokrat dekleta tako zavedna, da mladeniče nagovarjajo in bodrijo, da napravijo lastno društvo, kjer se privadijo poštenemu in marljivemu življenju. Zato naših žena in mladenk ne smemo pustiti brez lastnega glasila. V prvi vrsti je treba iz naših žena napraviti dobre in izobražene gospodinje, v dekletilr pa vzbujati zavest, da nič na svetu zanje ni lepše in pomenljivejše kakor to, da se pripravijo za gospodinjstvo. Ne sme b;ti žena zgolj sužnja in navadna delavka v hiši, marveč vladarica in kraljica v svojem domu, kronana z uspehom svojih umnih rok. Pa ne samo to, daleč preko vsakdanjih potreb sega pogled izobražene go-spodinje: ona zna knjige vod ti, dohodke in izdatke preračunati, množiti premoženje, otrokom zagotoviti lepšo bodočnost. Iz doma, kjer taka gospodinja vlada, se razliva sreča po celem okolišu, po vsej domovini. Izginilo bo pijanstvo, izginila sirovost, izginila brezumna potratnost. Če si pa dobra gospodinja, boš sposobna tudi za širše naloge. Treba, da bodo naše žene in dekleta tudi dobre dru-štvenice. Ondi se bodo izobraževale v strokah, v katerih se dotna ne morejo. In če bodo tako zelo izomikane, jih bo lahko voliti v odbore izobraževalnih in gospodarskih društev itd. ter bodo na ta način z javnim življenjem našega ljudstva veliko bolj zvezane, za njegov napredek veliko bolj zavzete, kot so bile dozdaj. Na ta način vzgojena žena bo najboljša mati. Njeni otroci, že zgodaj vzgojeni za vse dobro in lepo, bodo pečat materine zavednosti celo življenje imeli vtisnjen v svoji duši in seme njenega umnega življenja bo veliko bolj kakor naulki in knjige pognalo v otroškem srcu. Ker potrebujemo na telesu in duhu zdrave mladine, zato potrebujemo po telesu čilih in po duši krepostnih, za umski in gmotni blagor slovenskega ljudstva vnetih in zanj delujočih žena in deklet! V tem znamenju začenjamo svoje delo v tem novem listu. V njem bomo razpravljali o vsem, kar je našim ženam treba vedeti: o gospodinjskih in gospodarskih stvareh, o zdravstvu, o vzgoji. Prinašali bomo pa tudi povesti, črtice, pesmi, zglede iz zgodovine itd. V krajših noticah bomo poročali o vseh dogodkih in pojavih, ki se tičejo kmečkega ženstva, in podajali tudi kratke gospodinjske, zdravstvene in druge nasvete. Sploh se bomo potrudili, da bomo našim ženam in dekletom podali čim več primernega berila za izobrazbo, zabavo in praktično uporabo. Ženstvo pa naj nas podpira s pridnim dopisovanjem in naročanjem »Domoljuba«. Zene in dekleta! Pokažite svojo zavednost, oklenite se svojega lista in dokažete, da ima bistro glavo in za vse dobro vneto srce ne le Slovenec, marveč tudi — Slovenka! 0 pomenu in nalogah našega! kmečkega ženstva. Pri nas se doslej od kmečke ženske ni zahtevalo mnogo več, kakor da je znala kruh speči in žganjce skuhati. Seveda je to zelo potrebno, a je le majhen del tega, kar bi morala kmečka ženska razumeti, ua bi zares »tri vogle podpirala«, ne le v posamezni hiši kot gospodinja, marveč tudi kot močan steber vsega našega kmečkega stanu. Ako si hoče naš kmečki stan opomoči in napredovati, mora gledati na to, da se bo z moškimi vred tudi ženstvo čim najbolj izobrazilo. Seveda pa ne mislimo tiste izobrazbe, ki se kaže v po mestno prikrojeni obleki, razkuštranih laseh in v nemarnosti do poštenega kmečkega dela; taka »izobrazba« ni drugega kot smešno posnemanje tujih navad, ki se nikakor ne prilegajo kmečkemu stanu. Mi hočemo marveč tisto izobrazbo, ki temelji na globokem verskem prepričanju in se kaže v skozi in skozi poštenem življenju, marljivosti, varčnosti; v veselju do kmečkega dela, pa tudi do čitanja in sodelovanja v izobraževalnih in gospodarskih društvih. Taka izobrazba bo kmečkemu žen-stvu odprla oči, da bo spoznalo lepoto in vrednost kmečkega stanu; dekleta potem ne bodo silila v mestno suženjstvo, marveč bodo ostajala doma pri svobodnem in zdravem kmečkem delu. Zenstvo bo z moškimi vred zastavilo vse svoje moči za povzdigo kmetijstva. Potem šele bodo nastopili za naše ljudstvo lepši časi. Dvignilo se ne bo le gospodarsko blagostanje, marveč tudi splošna izobrazba in splošna nravnost naroda. Kajti žena, ki je globoko verna, gospodarsko izvežbana in sploh zavedna, bo v složnem delu z možem ustvarila najlepše družinske razmere, v katerih bodo otroci rasli krepki na duhu in telesu ter postali pošteni, koristni udje slovenskega naroda, bodisi da ostanejo v kmečkem stanu, ali pa se posvete drugim stanovom. Velika in važna je torej vaša naloga, žene in dekleta! Izobrazbe, ki vam je v to potrebna, morate iskati v cerkvi, v društvih in v berilu. Naš deželni zbor pa mora skrbeti, da vam bo tudi šola nudila več nego doslej. Naše kmečko ženstvo se mora z vso silo lotiti dela na gospodarskem polju in , spoznati, da nikakor ni dovolj, ako le nekaj malega razume o hišnih opravilih. Saj se tolikokrat zgodi, la mora žena sama gospodariti, bodisi da hodi mož na delo v mesto, v tovarno, bodisi da odide v Ameriko, ali pa da je pijanec, in istotako. če je bolan ali umrje. Tudi samska dekleta pridejo dostikrat v položaj, da morajo same skrbeti za gospodarstvo ali pa vsaj izdatno pomagati, bodisi na lastnem domu, ali pa v službi. Koliko manj posestev bi v takih slučajih pri nas propadlo, če bi ženstvo samostojno znalo gospodariti in koliko bolj bi prospevaio gospodarstvo sploh, če bi ženstvo krepko in z razumom pomagalo. Zato naj bi očetje, možje, brati in sploh vsak zaveden človek skušal ženstvo pritegniti k gospodarskemu delu in splošni izobrazbi. Ženski člani družine naj vedo za vsa dela in vse potrebe gospodarstva. pa tudi za vse davčne, zavarovalne, sodne in druge zadeve, da v slučaju potrebe ženska ne bo stala na čelu gospodarstva kakor ladja na morju brez krmila, da je ne bodo vabili in gonili od pisarne do pisarne in ne bo verovala vsem neumnim nasvetom, ki jih dajejo razni dobri prijatelji*. \ vseh gornjih slučajih pa mora ženska tudi v vzgoji otrok biti zmožna, na-domestovati očeta. Očetu se pri vzgoji prideljuje naloga, da drži otroke v strahu. Ta naloga je iako važna in jako potrebna: seveda pa otrokov strah ne sme biti strah pred očetovo težko roko. marveč mora ta strah temeljiti v spoštovanju do starišev: očeta in matere. Otrok se ne sme toliko bati udarcev, kakor mu mora biti hudo. da bi užalostil ali ujezil stariše. Tak strah jc pravi strah, in ga lahko vzdržuje v otrocih — in sicer tudi že odraščenih — tudi telesno šibka in slabotna mati ter tako na-domestuje očeta. Toda jasno je. da otrok, k. tako dobro opazi vse napake in pomanjkljivosti starišev in jih v svoji otroški pameti tudi brez usmiljenja obsodi. — ne bo imel strahu pred materjo, ako je opaž'I, kako je sama nedosledna, vihrava, kako nerazumna v vseh stvareh in kako odvisna in potrebna moškega vodstva in moške pomoči — časih žalrbog celo ukora. Tudi z ozirom na vzgojo otrok je torej nujno potrebno, da se ženstvo vsestranski izobrazi ter pridobi krepak, samostojen značaj. Oživilo in okrepilo pa bi se tudi naše društveno in politično življenje, ako bi se ga udeleževale razumne žene. ako bi zlasti omožene ženske složno postopale s , svojimi možmi in jih bodrile k delu. name-| sto da jih odvračajo od društev in politike, češ. saj to nič ne nese. še izgubo imaš itd. Seveda pa (možje ne smejo uporabljati društev in politike le za pretvezo, pod katero morejo tem lažje odtezati se gospodarskemu delu in družinskemu življenju. Iz vsega navedenega je razvidno, kako važno je za nas. da se kmečko ženstvo dvigne v izobrazbi. Zato pa kličemo: Kvišku. žene in dekleta! Pavlinleva Roza. Ni ga bilo lepšega dekleta daleč naokoli. kakor je bila Pavlinčeva Roza. Krepke srednje rasti in zdravih lic, kakor mlado črešnjevo drevo v spomladnem cvetju. Prelepe so bile njene rjave oči. iz katerih jc sevala čista, a vendar brezskrbna. vesela mladostna duša. polna miline in dobrote. Glas lepo zveneč, a globok, izražajoč krepko voljo. Vsikdar zadovoljnega, veselega obraza. jc imela Roza vedno za vsakega pri a-zen. topel pogled, ljubko besedo. Sama globoko verna in čistega srca. se vendar ni prezirljivo obračala od bolj lahkomiselnih tovarišic. marveč je bila z njimi ljubezniva ter se je rada z njimi zabavala. Seveda pa ie bila ta zabava vedno dostojna in poštena. In ravno s tem svojim obnašanjem je silno dobro vplivala na svoje tovarišice. Taka je bila Pavlinčeva Roza — najlepši cvet velike podgorske vasi. Ne mislite pa. da ie ta cvetica zrasla v topiih solnčmh gredicah, kjer ni mogia do nie nobena ostra, mrzla sapa. Nikakor ne: Roza ie bila najstarejša hči ubogih kmečkih starišev. ki so se s hudim trudom in neštetimi mukami šele v poznih letih pririli do boljših gospodarskih razmer. Ves trud in vse muke. pomanjkanje in razne domače neprijetnosti, vse to je svojim starišem pogumno pomagala nositi Roza: s svojim zlatim značajem, svojo pridnostjo in varčnostjo je bila močna opora mnogoštevilne-družine. ljubljenec očetov. Pasi pridna kakor mravlja, je vendar odtrgala si časa za čitanje ter ie redno či-tala dobre časopise in knjige. Bila je naj-vzornejše dekle > Marijine družbe«, in ko so v vasi ustanovili katoliško izobraževalno društvo, je bila Roza med prvimi člani; marljivo je sodelovala pri vseh veselicah. bodisi v pripravah, bodisi kot pevka aii igralka. Odbor se je smel popolnoma zanesti na to. da bo na najboljši način izvršeno vse. kar se je njej poverilo. Vse to pa je Roza izvrševala s tako naravno skromnostjo, kakor da se svoje osebe niti nc zaveda: nikjer ni stopala v ospredje, vedno je druge postavljala predse. Toda vsa njena naravna skromnost je ni mogla zakriti očem sveta: bilajepre-ljubka. Zlasti kadar je nastopila na odru v vencu pevk ali igralk je odsevala izmed diugih. kakor lepa vrtnica izmed marjetic... Zato se ni čuditi, da si jo je mnog mladenič želel za nevesto, dasi je bilo znano, da ne bo imela kaj posebne dot:. Toda Roza je že biia zaobljubljena: viačala je ljubezen ponositega. poštenega mladeniča Ivana, sina nebogatega kmečkega očeta. To je bilo vsem znano, dasi se nista shajala na samem, ali hodila skupno v gostilno, marveč sta občevala pri-prosto in naravno, kakor dobra tovariša še izza šolskih let. Za zakon sta bila še premlada ter je zlasti Ivana še čakala vojaščina. Ivan je vedel ceniti srečo, da mu je obljubljeno najlepše, pa tudi najboljše dekle v fari. Bil je silno ponosen na njo. Ko se je ob nedeljskih večerih glasilo iz cerkve petje Marijinih hčera ter se je izmed vseh razločil lepi. polni Rozin glas. se je rad potrkal na prsi in rekel tovarišem: »To ie moja Roza!« Vsak je moral reči. da bo to enkrat najlepši in najsrečne;ši par. in to si je obe-čal tudi Ivan. A prišlo je drugače. Bil je potrjen v vojake in poklican v mornarico. Težko se je poslovil od domp. a pogum mu je dajala zavest, da ga bo čakala doma najlepša in najboljša nevesta . . . Roza se je šele po odhodu Ivanovem prav zavedla, kako velika in močna je ljubezen. ki jo nosi v srcu . . . Postala je zamišljena. resnejša. Ivanova pisma je sprejemala s težkim pričakovanjem, čitala jih je z nepokojnim srcem in premišljevala vsako njihovo besedo. Pisal je mnogo o svojem vojaškem življenju, šaljivo in samozavestno ter vedno pristavljal: še toliko in toliko časa. pa bo vojaščina končana! A predno ie bila vojaščina končana, je bila končana njegova sreča in on sam. Cez leto dni so začeli prihajati v vas čudni glasovi o Ivanu... Služilo je z njim vred še več drugih fantov iz Podgorja in od njih so prihajale vesti, da Ivan ne živi več tako. kakor bi moral, da si je s svojim slabim življenjem celo uničil zdravit .. Rozi so te govorice kakor goreče oglje padale v dušo; ni sicer vsega verjela. a podoba Ivanova, ki jo je nosila v svoji duši. se ie oskrunjena zrušila v razvaline . . . Ivan ji je še vedno pisal, a ne več tako veselo kot preje ter ji tožil, da si ie na ladji neznatno poškodoval nogo. pa da ,;e rana postala boleča in nevarna. Roza je skrivala svojo bol; nihče je ' ni videl nikoli jokati, z nikomur ni govorila o tem. niti z lastnimi sestrami. Nihče se je tudi ni upal vprašati po Ivanu; ako pa je le kdo to storil, je kratko odgovorila, da ljudje pač mnogokrat govore, kar ni res, in nato pogovor obrnila na druge stvari. Sama je izvojevala duševni boj. sama sc poslovila od mladostnih dni. sama iztrgala iz srca vsako željo in vsako nado na bodočo srečo, sama se odpovedala Ivanu in vsakemu drugemu na veke ... Le Bog je videl njene muke. njene boje. in je ni zapustil. Zmagala je nad svojim srcem ter udano sklonila glavo pod trnjevo krono ... . Postala je tiha in še bolj blaga nego je biia doslej, pravi angel svoji rodbini. Iz njenih oči je izginila vesela mladost. a naselil se ie v njih sveti pokoj, uda-nost in dobrota. Ivan ni dobil nikakega pisma več od nje — ni dobrega ni slabega, naj je prosil in rotil kolikor je hotel. Kakor da njegove Roze ni več med živimi . . . Prosil je in koprnel po črkici iz njene roke. a zaman! Roza ie bila močna v svoji duši. ni se dala premagati od svojega srca. Ivan je izprevidel. da je njegova sreča splavala po vodi: polastila se ga je globoka žalost, udal se je še bolj pijači in bolezen ie obvladala njegovo prej tako krepko in zdravo telo. Poslali so ga domov na dopust ter mu priznali mesečno odškodnino. Bil je komaj podoben prejšnjemu penositemu fantu, ki je pred dvemi leti odhajal v vojake: strt na duši in telesu. Va-ščanoni se je smilil. Ko ga je Roza prvič zagledala, so jo obšle tolike duševne boli, da se je le z vsem naporom ubranila, da se ni zgrudila. Žalostno smehljajoč se ji je Iva.i ponudil roko: Ali me spoznaš. Roza?« V veiiki žalosti je tiho zmajala z glavo. potem pa dostavila: Bog s teboj. Ivan ... Potrpi voljno, saj je življenje za vsakogar solzna doli, la . . .« Halje ni mogla ter je hitro odšla. Ivan je gledal za njo in najraje bi bil zajokal na glas . . . Nato pa se je obrnil in krenil v krčmo, kjer je pil in pel, dokler ni omagal in pri mizi zaspal . . . Tako je delal vedno, dokler bolezen ui postala tako huda. da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Toda tudi tam zanj ni bilo več rešitve. pričakoval jc le šc smrti, spravljen z Bogom. Ko je čutil, da se mu bliža zadnji trenutek, je vroče prosil, da bi še enkrat smel videti Rozo. Sporočili so ji in ona je v svoji angeljski dobroti takoj nastopila to zadnjo križevo pot. Zadnjikrat so zasijale Ivanu oči, ko jo je zagledal ob postelji. »Bog ti plačaj, Roza . . .« je tiho spregovoril. »Da je prišlo tako, nisem sam kriv . . . svet . . . vojaščina . . Morda sem bil preošaben . . . Obžalujem, da je tako daleč prišlo ... Ne vem, kaj bi rad dal, ko bi.....« Roza je hitro spregovorila: »Le pomiri se, Ivan; Bog ti je odpustil; kar se pa mene tiče, ti povem, da nikogar drugega ne bom nevesta . . . Onstran groba se vidiva . . .« Hvaležno jo je pogledal, potem pa zaprl oči; na ustnice mu je priplaval spokojen usmev in tiho je izgovarjal molitve, dokler mu zadnja beseda ni zamrla na ustnicah . . . Še bolj tiha in še bolj dobra se je Roza povrnila domov . . . Kakor dobri duh obkroža svoje domače, streže starišem, bratom in sestram in neguje njihove otroke. Vsem hoče olajšati življenje, vse neprijetnosti nalaga sebi. Sčasoma je celo žalost izginila iz njenih oči — smehlja se zopet kakor prejšnje dni, a ne razposajeno, marveč tiho in udano ... V izobraževalnem društvu in Marijini družbi še vedno deluje, a ne poje in ne igra, samo drugim streže in pomaga. Res, pravi an-gelj v človeški postavi . . . Ko je pred kratkim prišel glas v Podgorje, da se priredi v mestu poseben tečaj za tista dekleta, ki bi se hotela posvetiti postrežbi bolnikov, je bila Roza med prvimi, ki so se ponudile. Z veliko vnemo in pridnostjo se je udeleževala tega poduka, in danes je vsa srečna, da more pomagati tistim, ki so pomoči in tolažbe najbolj potrebni, ubogim bolnikom. Res, pravi angelj . . . Za kuhinjo. Dobro kurjo juho se napravi tako-Ie: Debelo staro kokoš se razreže na štiri dele, a glavo se odreže proč, ker napravi mastno juho; poleg tega se dene v lonec tudi primerno govejega mesa, potem korenino peteršilja, zelene, pora, eno drobno čebulo, pol korenja, štorček od zelja, ohrovta ali korfijola in če imaš eno zrelo paradižnico, oziroma žlico paradižnične konzerve. Vse to zalij z mrzlo vodo, osoli in pusti počasi vreti dve do tri ure. Pen ne pobiraj z juhe; ko je juha kuhana, po-beri mast z nje, precedi skozi cedilce in zakuhaj na njej, kar ti je drago, ali jo porabi čisto. Na ta način je pripraviti tudi govejo juho. Pomniti pa je, da se za bol-nPke juhi ne prideva nikake zelenjave ali korenin, marveč se pristavi samo meso in kosti. Ako se potica, ko!ač, šartelj ali drugo pecivo noče lepo odločiti od posode, v kateri se je peklo, naj se posodo za nekaj minut postavi na mrzlo, mokro cunjo. Nato bo 'šlo pecivo gladko iz oblike. Da krofi lepo okrogli ostanejo, poma-že naj se jih tik 'pred polaganjem v vročo mast z mrzlo vodo. To pa se mora prav ročno in hitro izvršiti, da ne padejo skupaj. Da čebula ne začne rasti «aj se. jo za nekoliko časa obesi na dim." Za zdravje. Dekletom — šiviljam in čipkaricam bodi priporočeno, da pri svojem 'marljivem delu ne pozabijo na to, da se mora vsak človek redno na prostem gibati, ako hoče zdrav ostati. Zato naj si vsak dan odtrgajo toliko časa, da pomagajo tudi kaj v gospodinjstvu in gospodarstvu ter si na svežem zraku okrepe in zravnajo telo, ki je sicer ves dan skrčeno. Dekleta, skrbite zato, da vam bo zdrava, čista duša bivala v zdravem telesu! Proti opeklinam je jajčji beljak najboljše sredstvo. Z enakim uspehom se rabi tudi, če se kdo vreže. V obeh slučajih je treba rano s snažno mlačno ali tudi mrzlo vodo, kateri se lahko pridene nekol;ko kapljic lizola, dobro izmiti, da se odstrani vsaka nesnaga. Potem se rano dobro pre-vleče s surovim beljakom in nato s čisto obvezo obveže. Zračite stanovanja! Marsikje na deželi se vidi po zimi zunaj na oknih nasuto žaganje, češ, da se zabrani prihajanje mraza v sobo. Seveda je po zimi vsak rad na toplem in je pihanje mrzlega zraka skozi špranje v oknu tudi zdravju škodljivo. Kljub temu pa mora biti vsako stanovanje vsak dan dobro prevetreno, zlasti pa po zimi na kmetih, ko se vsa družina nahaja v sobi in se tu opravljajo dela, ki se v gorkem času opravljajo na prostem. Vsaj eno okno se mora vsak dan vsaj za nekaj minut odpreti in obenem tudi vrata, da se stanovanje dobro prevetri. To pa zlasti tudi tedaj, če je bolnik v hiši, katerega naj se med tem proti prepihu dobro zavaruje. Zamrzle ude je treba najpreje v ne-zakurjenem prostoru drgniti S snegom in potem vtakniti v mrzlo vodo. Šele potem, ko so se udje že nekoliko otalili, naj se začne s pokladanjem v vinu, žganju ali v raztančenem kisu namočenih platnenih krp na premrzla mesta. Potem se sme poškodovanca šele spraviti v gorko sobo ter mu dati kaj gorkega piti, n. pr. kavo ali čaj. Na ta način se zmrzlina najbolje ozdravi. Drobtine. Krompir, korenje in druge gomolje se pred gnitjem ohrani s tem. da se jih potrese z apnenim prahom, ki vleče nase mokroto, obenem pa uničuje raz/lične škodljive glivice, ki povzročajo gnitje, plesnobo itd. Okusa gomoljev apno ne vokvari. Da petrolejka prav svitlo gori, naj se dene v kroglo, kamor se naliva petrolej, nekoliko soli, ki potegne nase vlago, ki se nahaja v petroleju. Prva stvar pa je, da je petrolejka vsak dan čisto osnažena. Miši se preženo iz stanovanja, shram'b in drugih prostorov, ako se v vse mišje luknje položi v karbolni kislini na- močene cunjice in se povrhu luknje zamaši še s papirjem ali drugo tako stvarjo. To naj se nekaj dni ponavlja, potem naj se pa luknje zamašijo s cementom ali gipsorn. Zoprni duh