tou d. o A.
Kmetijſke in rokodélſke novize.
Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
� 17.
V ſrédo 25. kosaperſka
1843.
Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe
v hiſhi 195 v Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., —
sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., —
sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti.
Poſtave pogorelſke drushbe
ali bratovſhnje ſ. Florjana na Shtajerſkim
jo
Koroſhkim in Krajnſkim tiſtim, kteri va-n
ſtopijo, kratko rasloshene.
(Na dalje.)
IV. Kako ſe pohiſhiva zenijo ali ſhazujejo?
22. Kakor je bilo she rezheno, de mora vſak
perſtopnik per sapiſanji ſvoje pohiſhtvo ſam zé-
niti ali ſhazati, mora pa tudi gledati, de po veſti
pravo vrednoſt pohiſhtva prevdari in pové.
23. Sama vrednoſt pohiſhtva ſe zéni, ne pa
druge perhodiſha, ali semlja, na kteri pohíſhtvo
31. Drushba je obljubila, tadaj je tudi dolsh-
ſtoji.
na, neſrezhnimu bratu, kteri pogori, toliko v
24. Kdor ſvoje pohiſhtvo preſhaza, in per
denarjih poverniti, kolikor je bil on ſkos
njem, zhe pogori, visharji drushbe in drugi umni
ogenj na pohiſhtvu poſhkodovan, in po
moshje toliko ſhkode ne najdejo, kolikor ſe je
tem ſhazilu, s kterim je v drushbo ſto-
bil ſhazal, takimu ſe savoljo golfije ſhkoda ne
pil. Poſtavimo, kdor je bil sa 300 goldinarjev
bo povernila.
aſekuriran, in mu je vſe pogorelo, bo zelo to
25. Sato je is prave in bratovſke ljubesni
ſhumo dobil; zhe mu je pa le tretji del po-
vſak, kteri své, de ſe je kdo prezénil, to ko-
goril, bo 100 goldinarjev dobil i. t. d.
miſijonarju dolshan povédati.
32. Ta drushba plazha vſako pogorelſko ſhko-
26. Pohiſhtva sa mènj, kakor sa 25 goldi-
do, naj ſe pergodi ſkos ſtrelo, ſkos hudobne
narjev zenjene, ſe ne vsamejo v savarvanje.
27. Savoljo losheji rajtinge ſe morajo po- ljudi. ali ſkos drugo neſrezhno perméro.
33. Shkode ſkos vojſko ſtorjene, to je, ko bi
hiſhtva vſe na 25 goldinarjev zeniti, tako de zela
ogenj v kakſhnim boju vſtal, pa drushba ne po-
zéna 25, 50, 75, 100 goldinarjev in tako dalje sneſe.
28. Vſako pohiſhtvo, zhe je tudi pod eno verne.
34. Ako bi ſe pa svedilo in moglo ſprizhati.
ſamo numero, pa vender poſebej ſtoji, mora
de je kak hiſhni laſtnik ſvoje pohiſhtvo is hudo-
tudi poſebej popiſano in zenjeno biti.
29. Vſak tej drushbi perpiſan goſpodar, mora
ſvoje pohiſhtvo po okoljſtavah preſhazati, to je
zeno poviſhati ali ponishati. Poſtavim, ko bi kdo
kak del ſvojiga pohiſhtva prenaredil, popravil,
povékſhal ali pomanjſhal, pred ognjem bolj ob-
varoval, bi mogel tudi ſhazilo prenarediti, de v
drugo verſtno ſhtevilo pride.
30. Vſako tako predelovanje ſe mora komi-
ſijonarju na snanje dati, de bo mogel hiſhni liſt
predelati, prepiſati in ga vélikimu visharju v
Gradez poſlati.
V. Ktere dolshnoſti ima zela drushba?
be nalaſh poshgal, ali de bi prav po njegovi
nemarnoſti pohiſhtvo pogorelo, takimu bi drushba
ne le ſhkode ne povernila, temuzh bi mogla ta-
ziga hinavza ſhe goſpoſki srozhiti, de ga po sa-
ſlushenji ſhtraſa.
35. Drushba plazha tudi take pohiſhtva, kte-
re ſo savolj ognja, de naprej ne gre, rastergane
bile, kar ſe po meſtih, tergih in tudi vaſih
lahko pergodi.
36. Drushba tudi takim plazhilo ſposna, kteri
per kakim ognji toliko obvarjejo, de ne more
naprej goreti, ali de ſe velika ſhkoda odverne.
37. V téj drushbi pogorelz tiſtih pomozh
ne sgobi, ktere mu goſpoſka s tem ſkashe, de
mu per davkih perjenja.
38. Berazhvanje sa pogoriſha in pogorelze
ſkos to drushbo néha; nobena goſpoſka ne ſme
pogorelzam vezh pogorelſkih piſem in páſov da-
jati, ker vſak pogorelz od te drushbe she toliko
pomozhi dobi, de po ſvoji potrebi ſpet pogorelo
pohiſhtvo more poſtaviti.
39. Zhe bi kdo miſlil, de je njegova ſhko-
da vezhji, kakor jo komiſija ſhaza, mu je per-
puſheno, sidarje in teſarje ali zimpermane ſeboj
perpeljati, de ſhkodo ſhazajo in v protokol sa-
piſati dajo.
mena denarje vsdigniti, pogoriſhe popuſtiti, po-
begniti in kaj drusiga (s tem denarjem) pozheti.
48. Zela drushba pa ima ta namen, in je
le savoljo te obljube poſtala, de ſe pogoriſhe
ſpet is sida in poſtavi.
49. Komiſijonar in od visharſtva drushbe
poſtavljeni nameſtniki imajo dolshnoſt pogledati
ali ſe pogoriſhe poſtavlja, in kako.
50. Kdor je tako neſrezhen, de pogori, sa
tiſto leto le pol letniga plazhila plazha.
51. Ko bi ſe permerilo, de bi pogorelz med
poſtavljanjem ſpet pogorel, ſe mu ſhkoda ſpet
poverne, kakor jo moshje ſposnajo.
52. Do tega denarja nima nobena goſpoſka
in noben dolshnik pravize, tudi ſe ne ſme sa-
praviti, ali na kak drug dolg oberniti.
(Konez ſledi.)
KMETIJSKA SHOLA.
(Na dalje.)
Oſmo nedeljo.
Sa sjokati pa ſe je, kako ſlabo v naſhih kra-
jih vezh del s gnojem delajo, zelo malo poraj-
tajo na blago, ki ga drugod sa tako drago imajo.
VI. Kako ſe pogorelſka ſhkoda obſhaza?
Ako bi tudi v naſhih krajih snali tako s gnojem
40. Kadar ſe kterimu bratu neſrezha pergo-
ravnati, ali de bi ga hotli k takimu pridu ober-
di, de pogori, jo mora prêzej komiſijonarju
niti, kakor ga po popiſanih deshelah obernejo,—
napovedati. Zhe 14 dni samudi, bratovſhnja
o koliko vezh bi ſe perdelalo, kako shivo, kako
nizh ne plazha.
lepo bi bilo okoli vaſi, tergov in meſt, nikjer
41. Komiſijonar s ſvojimi pomozhniki in vi-
bi ne bilo viditi nizh prasniga in puſtiga polja.
sharji drushbe prêzej pride, in ſhkodo ſposna
Le poglejmo na naſhe vaſi, terge in meſta,
in prezéni.
poglejmo na vſe, kar je okoli naſ, ſkorej pov-
42. Vſaka kantonſka goſpoſka ima dolshnoſt
ſod bomo negudnoſt vedili. Po vaſih je doſtikrat
pogoriſhe pregledati in svediti, kako je ogenj per-
tako neſnashno, de bi zhlovek v blatu ſkoraj
ſhel, in komiſijonar bo ſkerbel, de bodo vſi en
obtizhal. Od gnojnih kupov ali od ſhtal in hle-
dan perſhli, pogoriſhe pregledali in ſhkodo zenili.
vov ſe gnojniza po zeſtah in potih zedí,
43. Per ſhazilu ſe ne imenuje ſhtevilo, koli-
de ſe lushe is njih delajo, po kterih ſe ſvinje
ko de vſa ſhkoda sneſe, ampak ſe le rezhe: valajo ali druga shival zaklá.
ſhkoda je zela, ali ſhkode je pol, ali pa en del,
Povejte! kdo bi vinzharja sa pamet-
in koliki del.
niga dershal, zhe bi ſpreſhano vino po
44. To ſe saſtopi tudi od tiſtih pohiſhtev, tleh slil, sa prasne tropine pa vender ſhe
ktere ſo bile savolj ognja rastergane.
nekoliko ſkerbi imel?
Poglejmo na dvoriſha! tam vidimo kupe
VII. Rako ſe pogorelſka ſhkoda povrazhuje?
gnoja, ali od ſolnza prepezhene, ali od
45. Kadar komiſijonar in nameſtniki drush-
deshja ſprane, ktere ſhe verh tega ſvinje ras-
be ſhkodo ſposnajo, je bo k daljimu v ſhtir-
rivajo in kokoſhi rasgrebajo. Zhe v hleve ali
najſtih dneh pogorelzu pol plazhane.
v ſhtale pogledamo, najdemo blata, de ſe do
46. Drugo polovizo pa dobi, ko ſe bo vi-
shivine nemore. Shtala je polna ſmradú, v jaſlih
dilo, de pohiſhtvo ſpet poſtavlja, k dalji-
je po vezh dni ſtarihs jedi, po ſtropu in po ſte-
mu v ſheſtih meſzih. To de pogorelz vſe pla-
nah vſe s pajzhevno prepresheno. Govédi ſe pod
zhilo ſhe le takrat dobi, kadar od goſpoſke
vampam in po mezhih zela kloſhzhevna perſu-
piſmo (Zertiſikat) perneſe, de je pohiſhtvo tako ſheniga gnoja dershi; to kashe, de govedinjo
isdelano, de je proti ognju bolj obvarovano, zhediti ljudje zeló is nemar puſhajo.
namrezh, de ima velbano kuhnjo in dimnik.
Velika negudnoſt je v naſhih krajih per vosh-
47. Povrazhila pa vſiga na enkrat salo ne nji gnoja is dvoriſh in is ſhtalá. Tam ga na-
dobi, ker bi vlegnil kdo is kakiga drusiga na- loshijo na napzhne vosé, is kterih ſe ga po poti
G
veliko ſtreſe. Ravno tako nemarno ga na njivi
isloshijo, ga v majnjih kupih puſtijo, de ſhe
mervo ſoka, zhe ga ſhe kaj v ſebi ima, ali
ſolnze prevsame, ali pa desh ispère. Tako ſe
gnoj poſlednizh na njivi zelo sveſhi in vezhji del
ſvojo mozh sgubi, preden ga podorjejo.
Kmetje in kmetovavzi! Ako ſami ſebi dobro
hozhete, ako imate reſnizhne shelje kmetijſtva
pomnoshiti, naj bo nar vezhji persadevanje va-
ſhe, gnoja toliko, kolikor morete, perdobivati
in napravljati. Nabirajte in ſpravljajte ga ſkerbno,
ſkerbite, de ſe ga nikodar nizh ne sgubi.
Reſnizhen je pregovor: Le poglej gnoji-
ſhe domá, boſh koj posnal mosha; boſh
svedil, koliko shivine redi, in kakſhne
ſo njegove njive in ſenosheti; boſh sve-
dil, kakſhne pameti in kakſhniga uma
je; boſh koj posnal, ali je v premoshnoſti
ali v pomankanji.
(Dalje ſledi.)
ſholſkiga leta" *) ktero je popred ſpiſano v. zh. g. De-
hantu podal, glaſno, s ponaſho (action) zhverſto govoril.
bres nar manjiga ſpodtikleja, in ſe lepo pred vſakim, kteriga je
nagovoril, perklanjal. Ko je poſleden rasdelek tega „ſloveſa"
Travnik', njive sdrav' bodite!
V roke ſnopke ljub' uzhénz'! —
Bog vaſ shivi! in nefite
˛Starſham' dam ſvoj ſholſki vén'z.
O! pa kaj? — ſhe nekaj vgledam —
Pa jeſt ſam omagal bi! —
Vaſhim ſerzam, ne beſedam'
Isrozhim, povejte vi! —
isgovoril, ſo uzhenzhki vſi naglo vſtali in ſerzhno prijetno
sapeli naſledne rasdelke zeſarſke peſmi v kranjſkim
jesiku, po v vſim zeſarſtvu dobro snani melodiji; peta je bila
ta melodija (visha) veliko ſtokrat, pa is nedolshniſhih ſerz
gotovo nikolj.
Ferdinanda Bog ti varji,
Ferdinanda nam ohrán',
So ozhetje nam zeſarji,
K' ſo po miloſt' Tvoj' poſlán.
Naj Bogu viſok' altarji
Proſhnje dajo vſaki dan:
„Ferdinanda Bog ti varji,
Ferdinanda nam ohran'!"
Noviza is ſhol na kmetih.
Ljubi Slovenzi! vam bo gotovo veſelje, nekoliko sve-
diti, kako ſe vaſhim otrokam po ſholah kaj godi. — Berite,
poſluſhajte!
Bilo je 13. kimovza letaſ, ko ſo vſakdanjſko ſholo v
Moravzhih sa to leto konzhali. Jeſt ſim bil v prizho. —
Otrok, mladenzhkov, fantov in deklet je konzhano ſholſko
leto zhes 60 obiſkovalo.
Povedan dan ob otih pred poldne ſo ſholarzhki imeli v
dehantiſki farni zerkvi peto ſ. maſho s hvalno peſmijo,
potem ob rotih zhaſtinſko poſkuſhnjo (ekſamen) v tem, kar
ſo ſe med letam uzhili. Ob 12tih, ko ſo ang. zh. glaſno
odmolili, je bila poſkuſhnja konzhana. Sdaj pa: — ˛Shola
je bila tako le ta dan olepſhana :
Nar ſpredej na sidi je bila velika podoba njih Veli-
zhaſtva Zeſarja Ferdinanda dobriga v ſhiroki poslazheni
obdaji (romu); nad podobo to ſta dva angelja tri kite venza, ſa-
mo is zhernih in rumenih zvetliz ſpleteniga, dershala. Tudi
je podobo bélo peplo (Schleier), veliko vatlov dolgo oſen-
zhevalo, nekoliko s shivo-plavimi shidnimi matosami (shno-
rami) povesano. Pod podobo je bila rudezhe pregernjena
misa na rudezhe pogernjenih tlah. Nad vſim tem pa je bil
debel venez is berſhlinovih in limonovih en dan poprej na-
terganih vejiz.
Na levi ſtrani od zeſarſke tako olepſhane podobe je
bila na ſtranſkim sidu lepa podoba, miloſtljiviga knesa ljub-
ljanſkiga ſhkofa s rudezhimi in belimi shivimi zvetlizami
ovenzhana. Po drugim sidu ſo bile viditi manji podobe pre-
ſvitle zeſarſke rodovine in zeſarſtva. Tudi je bila viditi po-
doba kméta vezhne ſlave „Andreja Hofer" ker vſim ſto-
letjem sapopadno govori: „koliko samore shiva ljube-
sen, zhe je tudi le v kmetijſkim ſerzu."
Po konzhani tadaj poſkuſhnji je bilo poklizano 11 u-
zhenzhkov, deklet in mladenzhkov, in ſo prejeli ſholſke
ſpominjke (prämium), bukve v ſhkerlataſtim uſnju s slatim
poreſkam (Goldschnitt), letnizami in pervimi zherkami imena;
dekleta is rok neke goſpé, mladenzhki is rok zhaſti vred-
niga goſpoda Dehanta; bilo je pa goſpéj in goſpodov in
kmetijſkih poſluſhavzov veliko, teſno natlazheno, kolikor je
proſtora bilo.
Ko ſo nar boljſhi ſholarzhki ſvoje ſholſke ſpomine in
*) Shal nam je, de savoljo pizhliga proſtora vſih devet rasdelkov
te peſme v novize niſmo djati mogli. Vzhrédniſhtvo.
pohvalke imeli, je uzhenez Franze Zirar, 10 let ſtar is
Gorize dertiſke, (on ſe je to leto ſhe le zherke v pervo **) po robu tolarjev naſhiga preſvitliga Zeſarja je vdobljen rek
njih Velizhaſtva Ferdinanda: „Recta tueri" kranjſko:
uzhiti sazhel) ſtopil sa pogernjeno miso, golorok, bres vratne
„pravizo varovati".
rute, terd kmet, v pertnénih hlazhah, in je „ſlovo od
Dopir is Shempafa.
(11. dan kosaperſka.) Hvala Bogu! V nekterih
krajih je letaſ vindima (terganje) obilna, — v nekterih ſredna,
v nekterih malo vezh ko nizh. Nekteri ſmo shé ſpravili,
nekteri ſhe sdaj ſpravljajo. — Okoli Gorize in na Ogerſkim
bodo ſhe le v drugim tjednu 16. dan kosaperſka tergali. —
Per tej perloshnoſti ſhe shaloſtno pergodbo is naſhiga
kraja povem, ki ſe je v sazhetku tega meſza sgodila in matere
opominja otroke varovati; sakaj neſrezha je bliso! Bres varha
ſo namrezh o meſzov ſtariga otroka na ognjiſhu v ſtolizhu
puſlili. Nad ognjem je kotel poln vreliga luga viſel. Otrok
ga s rozhizo popade, naſe potegne in ſe tako opari, de je
J. Oberdank.
zhes ſhtiri ure umerl!
Posna kadar pride koſa ,
Nam Ozheta hudo ran' ,
˛Sols miljonov naſhih roſa
Naj pred ſmertjo Njega vbran'!
Bodo ljudſtva vſaki sarji
Peli lik u ſerzih snan!
Bog eſtrajſhke Zare varji,
Ferdinanda nam ohran.
Viditi je bilo goſpéj, goſpode in kmete, ki ſo ſe jim
ozhi ſolsile; to ſo bile gotovo ſolse veſelja is globozhin
ſerza, veſelja redkiga.
C. Rud. H.
Potem ſmo ſhli vſak - ſebi.
Ferdinand u ſrebru piſhe:
De pravizo varval bo —
Varji Bog Ti take hiſhe!
Angelji naj m' venz pletó!
Naj potihnejo viharji
Od obljube take vgnán'.
Ferdinanda Bog ti varji,
Ferdinanda nam ohran.
břálin brdhatdhmmh
GS
Urno, kaj je noviga?
(Potrèſ v Dobrovniku.) 14. kimovza je bil ſtra-
ſhán dan sa meſto Dobrovnik (Ragusa) v Dalmazii in
sa njegove prebivavze. V nizh vezh kakor v 2 urah ſe je
semlja ta dan 5 krat potréſla, kar je prebivavze tako opla-
ſhilo , de ſo is meſta pobegnili, de bi ſaj ſvoje shivljenje
otéli. Od 6. ure popoldne do polnozhi ni bilo vezh potréſa.
To je Dobrovnizhanam ſerze ſtorilo in v ſvoje pre-
bivaliſha ſo ſe sopet nasaj vernili. Pa njih ſtrahú ſhe ni bilo
konez. Ob eni zhes polnozhi 15. kimovza ſe je semlja sopet
tako mozhno potreſla, de je vſe ljudſtvo v kviſhko planilo.
˛Starzhke, bolnike in otrozhizhke ſo tiſti, ki ſo beshali,
ſeboj vlekli. ˛She vezh potreſov po verſti, ob 11. uri sjutraj
malo, in ob eni popoldné mozhno, ſo ljudſtvo primogle, meſto
zlo sapuſtiti in bejshati.
Od tiſtiga zhaſa, ko ſe je semlja pervi pot potreſla, ſo
bile zerkve odperte in molili ſo proti Bogu, de bi ſe uſmilil.
Ako ravno je potreſ ſilno velik bil, pa ſe vunder
vezhji neſrezhe ni primerilo, kakor sidovi nekterih hiſh
ſo ſe ſim ter tje raspokali in ſe vezh in menj poſedli; na ne-
kterih hiſhah ſo ſe ſtrehe vderle.
Tudi v drusih krajih Dalmazije, slaſti na otókih ſo
velik potreſ iméli.
Sheſtnajſtiga kimovza ſo ſe Dobrovnizhani ſhe le vpo-
kojili in ljudſtvo ſe je sopet v meſto vernilo. ˛Shtazune ſo
sopet odperli; rokodelzi in drugi delovzi ſo sopet pri ſvo-
jim délu in ſtrah ſe pozhaſi is ſerz preſtraſheniga ljudſtva
vmika.
Poſebno ſtraſhno je pa pri tem potréſu v Dobrovniku
bilo, de ſe je na nebu ravno tak v prek leshezh oblak
prikasal, kakor v létu 1667, kadar je tak ſtraſhan potreſ
tukaj bil, de je to meſto vezh del pokonzhal.
Poſledne novize is Dobrovnika piſhejo, de ſe je
potreſ 16. 24. in 26. pretezheniga meſza sopet povernil in
de je poſledno tako hudo bilo, de je veliko hiſh poſhkod-
valo; ljudje ſo ſkoraj bres vſe obleke is ſvojih prebivalſh
pobegnili.
15. kimovza je bil tudi v Zelu na Shtajerſkim po-
treſ, tode malo zhaſa in bres ſhkode. — Tudi v Terſtu
in v Réki ſo te dni potreſ zhutili.
(Kamniten desh.) Na ˛Shpanjólſkim v vaſi Tores
je 2. kimovza po pol dné ob ſhtérih tako ſtraſhno sazhélo
kamenje med deshjem padati, de je 12 hiſh popolno-
mu rasbilo in vezh ko 200 ljudí pobilo. Shivine in blaga
je veliko konzhalo, vinograde rasdjalo in vihár je vézhdel
drevja poderl. —
„Kamniten desh! —to je zopernija!“ bóde mar-
ſikdo rékel. — „Ta je prasnal“ bodo drugi rekli. Nizh
od tega ni; glejte to je vſe bres zopernije tako: Kadar s
deshjem velik poſében vihár vſtane, ſe vzhaſih sgodí, de vſe
ſorte rezhí s ſeboj v viſhavo petégne in s deshjem smeſha.
Vzhaſih tudi pri tej priloshnoſti shabe in druge shivali is
ſvojih lukinj pridejo, ktere véliki vihar tudi s ſeboj v vi-
ſhavo vsdigne. — Od todi rumeni ali shveplení desh
pride, zhe ſe rumen prah od nekterih zvetliz od
viharja v viſhavo saneſhen s deshjem smeſha. De vzhaſih
kervav desh pada, ſe tako le sgodi: Vſaki metulj puſti,
kadar is meſhizha islese, na perju od drevja nekak ſók,
kakor kri rudezh, slaſti pa ene ſorte metulj; ta ſók ſe tudi
s deshjem smeſha in ga rudezhiga ſtori, kar nekteri mi-
ſlijo, de je kervav desh. — Ognjen desh pada, kadar
desh veliko tiſte materie s ſeboj prineſe, is ktere ſe bliſk
naredí. Shabe, merzheſe, ersh, pſhenizo, péſek.
kamenje in druge rezhí deshuje, kadar vihár to ali
uno rezh s ſeboj potégne, ktere zhes kaj zhaſa, savoljo
ſvoje teshe sopet na tlà paſti morajo. Ravno tako tudi laſje
med tozho pridejo, od ktere tozhe neumneshi miſlijo,
de od zoperniz pride. Glejte to ſo ſtare vrashe, kterih ſe
vſak uméten zhlovek in dober kriſtjan ſramuje.
Dr. B.
Vganjka.
Nr. 1.
Kdó vé imenovati ſtvar,
Ki ſe s petimi zherkam' piſar'?
Od sadaj in ſpredaj enaka —
Pa k shaloſti ſlednjiga zhaka;
Nekter ſi jo ſam oſkerbi,
Deſravno ſe tud' je boji.
Poshenzhan.
Popravik.
V liſtu Nr. 16 v opombi na pervi ſtrani nameſt: ſhtir
tavshent, ſheſt ſtó in ſédem pet deſét beri: ſhtir
tavshent, ſheſt ſto pét in ſedemdeſét.
U Ljubljani
U Krajnu
Shitni kup.
18. kosaperſka.
18. kosaper-
ſka.
kr.
fl.
kr.
1 mernik l'ſhenize domazhe
„
banaſhke
1
Turſhize
1 „ Sorſhize .
Ershi . .
„
1 „ Jezhmena .
1
Proſa . . .
„
1
Ajde .
Ovſa
30
30
1
31
.
.
1
1
12
37
40
Pogovori vzhrédlhtva.
Ker vzhredniſhtvo nima vſelaj zhaſa in tudi perloshnoſti ne, zhaſtitim goſpodam poſebej odgovoriti, ki sa naſhe-
novize piſhejo, bodemo sa naprej tukaj odgovor dajali. Ime bodemo le takrat imenovali, kadar nam bo perpuſheno.
Goſpodu M. V. „Mojſter ſkasa — in kaj je bolji, pozhaſno ali naglo obogatenje?“ bomo natiſnili,
pred ko bo mogozhe. Se perporozhimo sa prihodno — g. J. Oberdanku v Shempaſu: Piſmo in bukvize ſmo prejeli.
Sa bukvize bodemo poſebej odgovorili — g. M. N. na Shtajerſkim: Kar ſo poſlali, naſ veſeli. Kar ſo sheleli, ſmo poſlali
in miſlimo, de ſo ſhe dobili. — Is ſ. Lovrenza per Temenizi: Pred ko bo mogozhe! — ls ſpodne roshne
doline na Koroſhkim: Shal nam je, de ſe njih piſanja ne moremo poſlushiti, ker rezhi, ki le jesik utizhejo, v
naſhih novizah natiſniti nemoremo; kaj drusiga proſimo — g. R. Savljanſkimu: Ta péſem ne gre v naſhe novize,
ako ravno je miſel lépa v nji — g. Jas. Sadnerju: Proſimo ſhe vezh dopiſov — g. J. S. nauk shidne goſenze rediti
i. t. d. bode v kratkim dalje ſledil. Poſebno ſe jim perporozhimo in proſimo ſhe drusih ſoſtavkov — g. M. Po-
shenzhanu: Prav rasveſelili ſo naſ s poſlanimi uganjkami; natiſnile ſe bodo vſe, kadar bo le mogózhe — g. A. B.
Njih pravliza je preſtara; kaj drusiga! — P. H.: Kováſhka ni ſlaba; tode sa naſhe novize ni. Svetovanja, ki nektere
druge ſoſtavke noviz utizhejo, bodemo ſpolnili. —
V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Joshef Blasnik.