3 nć.
69. številka.
za četrtek IO. junija, 1897.
(t Trsta, y četrtek zjutraj dne 10. junija 1897.)
Tečaj XXII.
„BDIROra«
Izhaja po trikrat na teden v testih ta* danjih ob tovklh, četrtkih !■ sobotah. Zjutranje izdanje izhaja ob S. ari zjatraj, večerno pa ob 7. ari večor. — Obojno iiduje stane: ■a Jfldonmeeeo . (. 1.—, izvan Avstrija t. 1.50 tri maaeo. . . 3.— ... 4.40
za pol lata . . . 6.— . a a 9__
a« vse tato . . a 13.— , , .18.— NarsAsles Je plačevati naprej m ssrefibe brai priložene »roonlne ae nprava an •zlra.
Posh.»iene storilke ae dobivajo v pto* dajalnica-h tobaka v Irstu po 9 nv6, izven Trita po * nvfl.
EDINOST
Oglasi ae račune po tarifa v petitu; aa aailove s debelini irkani ae plačuje
{rostor, koMkor obsega navadnih vratlc. 'oalana, osmrtnice in javne zahvale, do* nafti oglasi itd. ae rafuisajo po pogodb',
Vai dopisi naj se pošiljajo uredričtrn ulica Caserna it. 13. Vsako piano nora biti frankovano, ker nefrankovana ae ne sprejemajo. Rokopisi se na vračajo,
NaToJnino, reklamacije in oglas« spre-joaa upravmštvo ulica Molino pio oolo hSt. H, II. nadst. Naročnino in oglasa je plačevati loco Trst, Odprte reklaaa oije ao proste poštnine.
I
II
liti«
ko.
,W «MnomU /a moe".
Razmere na Primorskem.
Interpelacija posl, Spindica in dr.a Laginje in to-variiev do njegove ekscelence gosp. ministerskega predsednika, kakor voditelja ministerstva za notranje stvari in do njegove ekacelence, g. ministra za nauk in bogočastje.
Ozirom na interpelacijo poslancev Spinčida, dra. Laginje in tovarišev od dne 9. aprila t. I. in oziron na odgovor na isto od dne 11. maja t. 1. dobili so podpisani zanesljivih poročil o dotičnih dogodkih.
Iz istih izhaja, da radi vsakako neznatnega poškodovanja kapelice blizo Kopra — katero poškodovanje se je opazilo že ob ari zjntraj dne 6. aprila — ni možno kriviti slovenskih novincev, ki so šli v mesto še-le med 8 in 9. nro; nadalje, da ni res, da bi bili isti novinci pred svojim uhodom v mesto poškodovali neki tam nahajojači se vrt za sočivje, ker je dokazano, da se je ono poško-dovanje zgodilo še-le popoludne, io, kakor se zdi, ed roke, ki je nepoznana še sedaj, in je bilo istotako neznatno, ker je lastnik sam cenil škodo na k večemu na 1 gld.;
da torej vsaj teh dveh okolnosti ni možno pripisati v krivdo slovenskim novincem in da niso mogli biti povodom razburjenju mestnega prebivalstva, dočim se more dvomiti tudi o drugih okol-nostih, ki so se navajale v rečeuem odgovoru na interpelacijo kakor vzrok razburjenja, ker se je celo ravnatelj o. k. gimnazija, lastnik omenjenega vrta za sočivje, izrazil baje, da je vse izmišljeno, kar je bilo v tem pogledu pisano v »Piccolo* in torej tudi v drugih listih, ki so poročali slično;
iz poročil, došlih prvopodpuanemu, izhaja nadalje, da dne 8. aprila t. 1. ni bil le Ivan Muzla-vič iz Srednje Škofije napaden .od množice, sesto-ječe iz 30 glav, in ranjen od kamenja, sicer lahko, pa vendar ne neznatne* — kakor se je izljubilo izraziti v odgovoru, - ampak tudi Martin Ulčnik iz Šmarij je bil napaden v mestu koperskem o belem dnevu in ranjen tako, da je vsled rane moral
PODLISTEK
Fromont mlajši & Rjsler starši.
118
ROMAN.
— Francoski spisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
In vsi trije so se zasmejali glasno kakor da se stari blagajnik šali nekoliko predrzno. — Smešen človek, očka Planus! Tudi on se je smejal, dasi ni bil baš volje posnemati druge.
Slednjič se je razjasnila stvar. Fromont mlajši je bil pred pol leta sam prišel, da je prejel denar, ki so ga iuieli še v rokah Prochassonovi.
Žigi so se tresla kolena; vendar je imel toliko moči, da je odgovoril: „Seveda, seveda, spominjam se... Žiga Planus se stara, to se vidi... Rakovo pot gre z menoj, ljubi moji, rakovo pot..."
Na to je odšel vrli mož, brisoči si oči, iz katerih so vrele debele solze, pač od prisrčnega smehu. Mladina pa se je spogledovala za njegovim hrbtom in majoča z glavami, vse so uganili.
Blagajnik je bil tako pretresen, da je moral sesti na klop, ko je ostavil hišo. Zato torej Žorž ni jemal denarja iz blagajne! pobiral je zunanje dolgove... kajti kar se je zgodilo pri Prochassovib, se je ponavljalo lahko tudi pri drugih dolžoikih. Odveč je bilo torej, izpostavljati se še drugim poniževanjem I... a dan plačila... dan plačila!... Ta
ostati v postelji. Ta slučaj morda ni neznan oblasti, ker je ranjenega Ulčnika neki gospod sprovel do jednega orožnikov.
Nadalje izhaja, da ni res, da bi bili slovanski dijaki dne 6. aprila t. 1. odobravali .demonstrativno vedenje" slovenskih novincev; da ni res da so trije poznani postopači pretepli le „dva učenca na učiteljišču, ne da bi ju bili ranili", marveč je res, da je bilo napadalcev 15—20, da sta pri tem dva dijaka, Vales in Elavora, tako dobila po glavi, da sta morala zavezanima glavama ostati v postelji, da sta bila ranjena, četudi nekaj bolj lahko, še druga dva, Grželj in Kumar;
da bi se nadalje mo,;lo dokazati še drugih obžalovanja vrednih dogodkov v Kopru tudi po 6. dnevu aprila, da so bili slovanski dijaki uprav obkoljeni v štirih stanovanjih in se jim je žagalo razno, celo se smrtjo; dne 8. aprila jih je v stanovanju pri cerkvi sv. Blaža oblegalo kakih 30 oseb in jim je žugalo, tako, da je celo ravnatel j učiteljišča svetoval dotičnim dijakom, naj zapustć mesto, kar so tudi storili istega dne takoj po obedu in so bili insultirani, ko je odhajal parnik; istega dne ob 3. popoludne je žugalo kakih 25 oseb v njih stanovanjih gojencem Pavlicu. Kutina, Plesničarju in Mermolji, a ob 3Vi popoludne so napadli dijake Mermoljn, Marčelja in Kutina^ Une 3. aprila je oilo napadenih več slovanskih dijakov o odhodu iz mesta s parnikom; po velikonočnih praznikih o povratku v Koper, dne 20. aprila med 5. in 6. uro popoludne je bilo 5 slovanskih dijakov, na parniku „Carli", napadenih najprej od treh, pozneje pa od 15 — 20 oseb iž mesta koperskega, ki so dijake zasramovali in jim žugali z besedami: „non volemo ščavi", ,in mar con loro", ter so se jim o te« kričale besede: „sto anno non i ga udienza a Vieana" ; žugati so jim tako, da jih je mogel rešiti .usodnih posledic" le c. in c stotnik vitez Baronio v družbi z nekim vojakom in da so morali dijake, dospevše v mesto, spremljati štirje orožniki do njih stanovanj; dne 27. aprila je bil učenec Benažič v Calle Eugenia udarjen s palico
misel je navdala Planusa z novimi močmi; otrl si je potno čelo ter se zopet podal na pot, da poskusi še pri drugem odjemniku v predmestju. A ta pot je bil previdnejši. S praga je zaklical blagajniku, ne da bi ustopii: „Dober dan, papi tako in tako... uekflj bi vas rad vprašal".
Vrata je držal na pol odprta, njegova roka je krčevito držala kljuko.
„Kdaj smo poravnali naš zadnji račun ? pozabil sem zapisati to točko*.
Dolgo, dolgo je bilo že tega, kar je bil poplačan njih zadnji račun. Pobotnica Frcmonta mlajšega je imela septembrovo dnevnico — pet mesecev je bilo torej od tedaj.
Vrata so se zaprla trdo
Številka drnga! in gotovo je povsod tako.
.Ob, gospod Žorž, gospod Žorž 1" je mrmral ubogi Žiga, in med tem ko je z upognjenim hrbtom in tresočimi se koleni šel dalje, se je peljala tik mimo njega gospa Fromonta mlajšega proti kolodvoru orleanskemu. A Klara ni videla starega Planusa, kakor tudi malo prej, ko je ostavila svojo hišo, ni opazila dolge vrhnje eukoje gospoda Chč-bea in cilindra slovečega Delobellea; tudi ta dva sta bila mučenika plačilnega dne in sta skoro istočasno zavila okrog vogla ulice „Rue des Vieilles Haudriettes" ter bitela proti tvornici in Rislerjevi
po ustih tako, da mu je močno tekla kri, in t® vsled žuganja od strani nekaterih italijanskih učencev, ki so svoje slovanske součence v šoli zmerjali s .ščiavi" in katerim je zapretil Benažič, da jih ovadi ravnatelju; dne 20. maja ob 8. uri zvečer na sprehodu je bilo izzivanih raznimi vskliki 5 slovenskih dijakov od njih italijanskih tovarišev; o tej priliki so jim poslednji zaklicali tudi besede: „and& dove che vo!6, dal direttor o dal ispettor, noi non gavemo paura de nessun".
Glasom istih, prvopodpisanemu došlih poročil šlo je dne 8. aprila t. 1., v četrtek, ko ni bila šola, nekoliko slovanskih dijakov do postajevodje orožnikov prosit ga varstva; ta jim je rekel, da je v jako težavnem položaju, ker je prebivalstvo zelo zdivjano in ker ima malo število možtva; ob 2. uri popoludne jifti je sporočil voditelj c. kr. okrajnega glavarstva, namestnistveni svetovalec Schaifenhauer-Neys, da jamči za njih varnost.
Vzlic temu zatrdilu so bili insultirani trije slovanski učenci kmalu popoludne o ukrcanju; ob 3»/t uri popoludne so se, kakor že rečeno, ponovili napadi na slovanske dijake.
Slovanskim dijakom po takem ni preostajalo druzega, nego misliti na to, kako zapustć mesto, v katerem niso bili varni. Smatrali so za svojo dolžaost, da to naznanijo svojemu šolskemu ravnatelju. Šli so k istemu nekateri iu so mu izročili dotično pismeno izjavo. Ravnatelj ni hotel vspre-jeti iste in je ukazal dijakom, na] pridejo v šolo naslednjega dne, dne 9. aprila. Umevno je vsakemu pravično mislečemu, da ob opisanem stanju stvari niso mogli ubogati temu ukazu: večina njih je zapustila mesto ob 2. popolunoči, ostali pa zjutraj s
parnikom, o kateri priliki so bili napadeni kakor rečeno.
In zato, ker so storili tako, nvel je ravnatelj preiskavo zoper nje, in jim, tem pravim mučenikom, odtegnil štipendije, dočim ni ničesar storil 1 zoper italijanske učeuce, ki so celo v šoli s ščiavi j zmerjali svoje slov. tovariše in ki so se udeleževali demonstracij proti poslednjim, pač pa je odredil, da so še nadalje uživali štipendije.
denarnici. Mlado ženo je preveč zajemal korak, katerega je imela storiti, da bi gledala na ulico.
In to je bila res težavna, da, strašna nalogal Prositi je imela itarega Gardinoisa stotisoč frankov, moža, ki se je bahal, da vse svoje žive dni ni posodil ali izposodil niti solda, in ki je pripovedoval o vsaki priliki, da je štirideset frankov, katere si je bil moral izposoditi od svojega očeta za hlače, plačeval nazaj v majhnih obrokih. Ne samo nasproti drugim ljudem, tudi nasproti svojim otrokom se je stari Gardinois držal naukov sko-puštva, s katerimi navdaja zemlja vse kmete, ki je trda in večkrat zeld nehvaležna tistim, ki jo orjejo. Dokler je živel on, niso smeli njegovi otroci nič dobiti od ogromnega njegovega imetja.
„Vse dobć, kar imam, kadar umrem', je dejal često,
Držć se tega načela, ni dal nikakega prinosa svoji hčeri, Klarini materi, ko se je omožila, a pozneje svojemu zetu nikoli ni mogel odpustiti, da si je brez njegove pomoči pridobil znatno premoženje ; kajti med posebnosti tega ravno tako bahavega kakor sebičnega značaja je spadala tudi zahteva, da naj vsakdo potrebuje njegove pomoči ter se klanja pred njegovim premoženjem.
(Pride še.)

K-'i* so pa p vb*-m it Iji h i'Oi čila, do^la prvopodp '.nii.a .1 doK'0.kiii d >1 .i vinci, dne 6. apri t t. 1. a 1<) en ini učenci c. kr. iiileljičga v Kopra Jjika railiknj j- 9Jžis* . dogodkov v oJ^ovum ai iutriv-l^j, dne 11. ; naj",;	,
k r ie oni odgovor navdal slovanska meuce ^ z obupom in \ e pravično misleče in ra/,..cre po- j znajo e >tf iin nje «.
ker se kaže, da so tuli tu, kakor sic.-;' obla- < stveni organi, v prvi vrsti voditelj c. k. okrajnega . glavarstva in ravnatelj c. k. učiteljišča, kazali jako ! veliko pristranosti, in jako malo objektivnosti, do- J voljujejo si podpisani staviti nastopno vprašanje do ministerskega predsednika, kakor voditelja mini-stprstva za notranje stvari in do njegove eksee-lence gospoda ministra za nauk in bogočastje:
1.	Ali sta pri volji njiju ekscelenci, da dasta od ne zavzetih ter nepristranskih funkoijonarjev preiskati dogodke glede slovenskih novincev dne 6. aprila t. 1. v Kopru iu glede gojencev c. kr. učiteljišča istotam in da-Ii sta pri volji, eventuvelno postopati ne le zoper dotične izgrednike, ampak pozvati na odgovor tudi dotične oblastvene organe? in sosebno
2.	ali sta pri volji njiju ekscelenci, čim prej ukreniti potrebno, da slovanski dijaki rečenega zavoda dobe svoje štipendije, da ne bodo trpeli nadalje oni siromašni ljudje, ki jim dajejo hrano, in da bodo dijaki sploh mogli nadaljevati svoje študije ?
Na Dunaju, dne 28. maja 18H7.
DOPISI.
Iz Pomjana, začetkom junija 1897. (L a dittatura Mlekus-Tomsic a P u u g n a-n o.) [tzv. dop.] Tržaško laži-trobilo, ki čuje na ime „Piccolu", je v svoji večerni številki 5620 od dne 29. maja zopet jedenkiat zadelo ob občinsko j upravo v Pouijauu. Seveda nekdo, ki bi bil silno rad občinski upravitelj ali vsaj prisednik upraviteljeva, ne more mirovati, ker se mu noče spolniti srčna želja njegova. Lažnjivi dopisnik pač ne stanuje v Kopru, ampak v Pomjanu, saj to vsakdo lahko vidi, ako le pozna razmere. Sicer pa naj le piše, kar mu drago, samo da bi pisal reanico. No, za verne čitatelje „Piccola" je to dobro, saj so vajeni prebavljati same laži. — Dopisniku ni pov-šeči dosedanji občinski upravitelj, g. Mlekuš ; ob jednem se pa zadeva ob župnika v Pomjanu. Oba sta mu na p-»t«. In zakaj? Go*p.upravitelj Mlekuš je postopal popolnoma nepristransko in zakonito, iu zato ni povšeči koperski gospodi in njihovim podrepnicam v Pomjanu. Nasprotniki bi namreč Bilno radi imeli na krmilu občine v Pomjanu, tu« kajsnjega upravitelja c. kr. pošte, znanega strašnega agitatorja in kolovodja italijanske stranke oa Pomjanščini. To diši nasprotnikom in nič dru-zega, in gotovo tudi še bolj njemu.
Glede župnika v Pomjanu moremo pripomniti le toliko, da ima isto pravico vtikati se v občinske stvari, kakor g. Bartolicb, in morda še večo, ker plačuje namreč več davka, nego poslednji. Kedo je pa v svojem postopanju bolj neodvisen, ali g. župnik ali g. upravitelj ces. kr. pošte, naj nam blagovoli odgovoriti slavno c. kr. ravnateljstvo v Trstu. Sicer pa pustite g. župnika pri miru! Njega ne vstrašite, tudi če še toliko pišete o njem, ker gotovo dobro v6, da si mora vsak pošten duhoven šteti v čast, ako ga graja židovsko trobilo .Piccolo*, kajti: hvale .Piccolove" nas Bog varuj!
In kaj je L6dlo tako v oči lažnjivega dopisnika ? Edino to, da je gosp. upravitelj stanoval v župuišču. Kam drugam naj bi bil šel P Ali v kako drugo hišo steuice pobirat! Kje naj bi se bil hranil? Ali naj bi jel sleherni dan po trikrat le polento in kapus! Najbrž je želel dopisnik, da bi se bil hranil pri g. Bartolichu 1
Veste kaj, lažnjivi dopisnik iz Kopra recte iz Pomjaua: „de gustibus non est disputandum", to velja tudi za kuharice, posebno če so že prekoračile pol stoletja v svojem življenju. Upam, da nas razumete I
Tudi to boli dopisnika, da je g. upravitelj občeval z g. župnikom? Na tako predrznost ži-dovskega lista bi pač ne bilo treba odgovarjati, a vendar odgovorimo, da tudi to malo pojasni razmere na Pomjanščini. C. kr. avstrijski uradnik pač
ni m K-l p. ia't	< • ■ z use uui, ki kliče
o v v i ■ ki :	I a ! evvi\V UV- erto!,
še i- .ij pa a Bohovim kul o., i!
D ^ is, k tsavi-., tu-ii a ko«-'. t,na slučaja, ako je vl.i lalo v / mi? u pod diktniaro napade ..h go podov, čei, glejte! glejte I tržaški .fiju-k' i iu ij eiać , u .wo de v Ud a ^oii v Pimjauu 1 Oba .'lu nja sta Iažnjho / ita, torej popolnoma neresnična. (Je je g. upravitelj naziiauil na pri-d'.'-jno im ito nemiiiu-že v Pomjanu in drugod, tega n sturil btez vzroka, ampak je to storil, ker je moral po zakonu. ALo je ue opravičeno naznanil razgrajale*, zakaj so pa bili kaznovani ?! Pa to b idi opomnjeno v oklepaju, da g. upravitelj ni naznanil samo j e d n e g n, ki bi bil j e d n e g a nadlegoval, aapak takrat jih je bilo več. Dopisnik naj le gre povprašat na c. kr, sodišče v Koper, tam izve natanjčno, zakaj jih je naznanil. Odgovorite, pa g. dopisnik, na to vprašanje, saj ste se dostikrat posmehoval! na tihem, ko je vaša verna sodrga, napila irredentističnim duhom — in tudi žganjskim — zaničevala naše ljudi edino le zato, ker so volili po svojem prepričanju. Kaj mslite, da bodete pometali z nami 1 Motite se, minuli so oni Časi.	(Z vr Se tek pride.)
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 9. junija 1897.
Simptomatično. Poloficijozni .Fremdenblatt" javlja, da je Njegovo Veličanstvo posebnim zadovoljstvom vsprejelo adreso gospodske zbornice. Ako povdarja to list .Fremdenblattove" vrste, potem mora biti že res. To povdarjanje zadovoljstva na najvišem mestu z adreso gosposke zbornice je simptomatično. Saj vemo, da se je ta adresa vsprejela po kompromisu srednje stranke z desnico, a da so proti tej adresi iutrigovali na vse mogoče načine — liberalni členi gosposke zbornice. To povdarjauje zadovoljstva na najvišem mestu se lepo vsporeja z dogodki o vsprejetaanju parlamentarcev desnice in zbornice poslancev.
Proti jezikovnim naredbam. V Brnu je bil te dni shod županov nemških mest. Na shodu so pro-testovali proti jezikovnim naredbam in potem so šli iu so zapeli na javnem trgu — Die Wacht am Rhein. To je bilo vsaj odkritosrčno, da so povedali, da borbo zoper jezikovne naredbe ne bijejo z nemško-avstrijskega, ampak z vsenemskega stališča. Sklenili so tudi, da ne pošljejo deputacije do avstrijskega ministerstva, ampak peticijo parlamentu. Nadejamo se pa, da protestantje dobe pojasnilo, da tudi parlament sodi z avstrijskega stališča o potrebah naše države ter da tudi njemu ne določajo smeri gromoviti zvoki pesmi .Die \Vacht am Rhein".
Klin s klinom. O zaključenju drž. zbora piše „Glas Naroda44, da bi se zbornica toliko časa ne smela zaključiti, dokler se ni sprejela adresa. Po tem kaže, da je zares omagala obstrukcija in je podlegla — večina. Stvar je kočljiva in se ne ve, kako se izerpi. Nemci, oziroma liberalna levica, poslužila se je v dosego svojih namer skrajnega sredstva, proti kateremu se je nemogoče boriti — inteligentnemu človeku. Kos ulice se je preselil v parlament, koji gospodje so si nadeli krinko svojati, kakoršno vidimo v kaki piranski ali koperski luži, za toliko časa, da preženo plemeniti živelj. In posrečilo se jim je — kako bi se jim ne! — seveda na račun svojih volilcev. Toda kaj jim je tudi volja ali nevolja naroda, samo da zmagajo nad — Slovani, katerih se menda boje kakor hudič križa! Menijo, da proti Slovanom je vsako plemenito postopanje nepotrebno in tako si domišljajo, Jda so storili črn junaštva sć svojim neolikanim vedenjem. To si morajo dobro zapomniti naši poslanci. O bodočem zasedanju, ako bodo vztrajali, godilo se jim ne bode nič bolje, toda, to jim pribijamo na srca: ako se bode levica vedla proti njim, kakor da ne bi zaslužili boljega vedenja, vede naj se tudi naša večina proti levici tako, kakor taka družba zasluži. Klin s klinom!
Kongres avstrijskih socijalistov na Du-uaju. V včerajšnji seji je bilo predloženih mnogo predlogov. Nekateri teh predlogov nas zanimajo, ker dajo slutiti, da je vendar med socijalisti tudi takih, katere je začela peči vest radi postopanja vodstva socjjalnodemokratične stranke proti avstrij. skim narodom. Tako je asodrugu dr. Berstl jako ostro govoril zoper vodstvo stranke, katero poslednje
, sta bi ii (fczn-ina Adi-r in Poru r-doif r Česk' : delegM i p a so o b ž p. 1 o v a 1 i, da jj bila izjava i flaci|alnil "kratov čtikih v »borirai po ancev scbtaUji . o, da so ju iuo&Ii Ml d č< »i t( ma-; žiti neug. Ibo za sccij:l;stiyko itranko. To bi ka« j zal<>. la - ugi imajo vendar nekoliko reapekta , picd oii.uj, i. i.- se imenuje — narodna volja! Pa . še jed u pi je b:l zuačilen. Nekoliko d le^atov J1 je obžalfiva. da se postopanje socialistične stranke tolr. ači t k\ kakor bi ista podpirala židovstvo; glavno delovanje socijalLodmokratične stanke da je urejeno v zmislu mednarodne socijalne demokracije. O vest, o vest! Kako vendar priznavaš, j kadar preteguješ ! Kar se pa dostaje poslednje trditve, da se tudi socijalno demokratična stranka avstrijska ravna po programu mednarodne demokracije, moramo pa že opaziti zopet in zopet, da na dotičnih poslancih v drž. zboru smo videli do-sedaj bore malo „mednarodnega", pač pa smo videli iste v divnem a tudi ropotajočem soglasju z nacijonalizmom najodurneje in najneliberalneje oblike.
Med ostalimi predlogi bi bilo omeniti še treh: a) socijalnodemokratični poslanci naj delajo na to, da se bode zbornica obveščala o važniših dogodkih v vnanji politiki; b) da je prirejati shode po vsej Avstriji s točko na programu: .Klerikalni šolski načrt in njega posledice" in c) da se je bo* jevati z vsemi sredstvi za uvedenje splošnega volilnega prava.
Rusija na straži. Rusija mora biti zares često stražnica Evrope. Ruski listi so pričeli resno vojno proti nakanam Anglije v Transvalu (južna Afrika) in opozarjajo evropske vlade, naj ne do-i puste, da bi se Anglija na njih škodo preveč j razširila v Afriki. Veliki kramarici ugaja zlato blesteči Transval in njega plodna zemlja, kakor so jej ugajali Ciper, Malta, Egipet in zadnji Čas že tudi — Kreta. In kar ugaja kramarici, to bi rada imela. Seveda, vse to bi šlo, ako bi — druzih ne bilo na svetu. Večna deviza v bojih človeštva!
Sveti oče carju. Lev XIII. je poslal carju Nikolaju posebno zahvalno pismo radi naklonjenosti carjeve katoliški stvari. Carju samemu se je zahvaliti, da so se nad tri leta trajajoča pogajanja glede namestitve izpraznenih škofij konečno poravnala ugodno stolici. — To dejanje carjevo bode menda pa žrja\ica na tćme nekaterim našim gospodom, ai vidijo v Rusiji in v osebi carjevi j nasprotnika naši cerkvi l
Različne vesti.
Mestni svat tržaiki bode imel nocoj svojo XII. javno sejo. Seja utegne postati jako .zanimiva", ker bode ua dnevnem redu razprava o poročilu komisije o prošnjah zaosnutje slovenske šole; mimo tega harangira .Piccolo" mestni svet, da naj poda .slovesno mauifestacijo' ter izrazi kako misli o „prizorih divjaškega nasilstva" pred vratmi Trsta. — Ker pa je že tako, da glas „Piccola" seza tudi v mestno dvorano, pričakovati uam je za gotovo jako .zanimive* seje.
P. S. V trenotku, ko smo zaključili list, došlo nam je poročilo, da je seja odložena.
Birma. V torek je prevzv. škof tržaški delil zakrament sv. birme v cerkvi pri oo. jezuvitih. Birmancev je bilo 92. Včeraj je bila birma v cerkvi sv. Antona novega.
Slovenec novomainik v Ameriki. Gospod Andrej Smrekar iz Kueže pri Tolminu je daroval na binkoštno nedeljo novo mašo v To\vru v Minnesoti.
Zopet „opominski listi". Te dni se mi je pritožil neki posestnik iz sv. Mar. Mag. spodnje, da so mu poslali laški .Opominski list", katerega pa ni hotel sprejeti. Davkarski sluga pa mu je odgovoril : .Menije ukazano od v 1 a d e (??), da, ko bi kdo ie hotel sprejeti italijanskega .Monitorio", naj listič kar pustim in odidem«, Rad bi vedel, kaj ima .governo" ukazovati na davkariji in ako je poslednja res tako energična, da daja taka navodila ? Davkoplačevalci pa, katerim se laški opomini puščajo proti njihovi volji, naj dotične nesejo na vodstvo davkarije m uaj tam zahtevajo slovenskih ali pa naj iste vrnejo v priporočenem pismu. Na vsak način pa naj take dogodke javijo uredništvu .Edinosti" da isto povzdigne svoj glas proti takemu nezakonitemu postopanju.
Nebodigatreba.
O d i- dk'h pad Skednjem. Pravi i"r,->n>n •pod IS	!te vrtsi siaii i bilo oi'-ikih
isgreftov. It*ltf»eski ti. ti kar besne zoper domačine. V ij „Indipendente" je bil zapl> jn baj6 ' ljut'h napadov na slovensko nurodn1 it. Tudi „?' Jo" ne zaostaja v zagovarjanju — tuje v, uo/emcev, in v zasramovanju domačinov, avstri iržavljanov. Kako divno in brezpri-mernr Ij 'nijo ,slika „romagnole", ki gredo v skrajne m« j p p: trpljenja; tudi oni Onorato Fu-seoni, V; t i. ho odveli v ulic* Tigor, je nosil pri se'i dolg nož le zato, da bi — se branil. Kdor ne veruje, ne b<#le smel nikdar več Citati .Picco-lovih" — laiij.
Ia kako liberalen — in kako skrben je „Pic-colo" za varnost „nedolžnih roma*nolov" ! Kar solz« pretaka in kremži se liki užaljeni snmn-arajčnik, ker so — po njegovem menenju — zaprli ▼eliko premalo Slovencev in še od teh — to ga peče najhuje — so jih zopet izpustili nekaj. Štirje, le štirje so v zaporu! To peče „Piccola". „Non po8siamo naseondere la strana impressione che lasciano in noi queste notizie".
Seveda, kar vse Slovence n^j bi zaprli ali pa odpodili odtod, da bi mogli po tem „romagnoli" svobodno gospodovati na — slovenskih tleh.
Iu potem psuje .Piccolo" dalje, da proti delovanju vseh, ki se trudijo, da se reši stvar, kakor zahtevajo pravica, civilizacija in kultura dežele, stoje — kamenje in motike barbarov (111), ki ne poznajo druzega, nego „impulze divjaštva", .instinkt brutalnosti«. — Tako pišejo laški listi o gvojih soobčanih, o ljudeh, ki točno vrše svoje dolžnosti do države in do občine in ki niso storili druzega, nego da so se bali za svojo kožo. Naj se nam ne šteje v zlo, ali mi moramo povedati odkrito, da strmimo, da je dovoljeno ,Picc.*, pisati tako sramotno o avstrijskih državljanih iu in na ljubo — inozemcemll Slavne oblasti naj vedo, da taka drzna pisava mora ustvariti razburjenje tudi tam, kjer ga Se ni. Pomislijo naj le, da se tako nezaslišano piše o prav tistih Ške-denjcih, ki so bili najbolj mirni med vsemi okoličani v vsem tem burnem času. Po takem sramotnem postopanju morajo biti napeti odnošaji med mestom in okolico.
In ker „Piccolo" vedno povdarja .sloveni", .aloveni" in „sloveni", ga pa že moramo vprašati, ali je tudi slovensko sovražtvo krivo, da ne morejo trpeti italijanskih delavcev skoro nikjer po svetu P! Ali je bilo le „uzorno vedenje" krivo, da je bilo strašnih izgredov proti Italijanom opetovano že v Švici, na Francozkem in v Ameriki ? I
.Piccolo" govori o »barbarstvu", ki proganja Italijane. No, mi konstatnjemo še enkrat, ker smo dobro obveščeni, da so tudi nemški delavci popolno soglašali se Slovenci in da so istotuko ostro obsojali drzno in arogantno postopanje italijanskih delavcev. Torej so tudi nemški delavci — barbari I Čudno res, nemški in slovenski delavci gredo tudi križem sveta in — dasi so .barbari" — nikjer ni izgredov radi njih; kamor pa prihajajo italijanski delavci, te pohlevne, nedolžne dušice, je pa izgredov skoro — povsodi 1 Res čuduo, zelo čudno 1 Mari pa žive povsod po svetu sami barbari in da le zato ne morejo trpeti italijanske — kulture ? 1
Slovanska čitalnica je imela v soboto 31. maja t. 1. svoj letni občni zbor in volitev novega predsednika in odbora. Predsednikom je bil voljen gospod Dr. Otokar R y b a f. Novi odbor se 'je konstituiral v prvi seji nastopno : gosp. Ante Truden podpredsedni , Ante Bogdanovič blagajnik, Franc Toro? tajnik, Ivan Mankoč oskrbnik, Viktor Klinar knjižničar, Dr. Josip Abram, Ivan Šabec in Gregor Bartel odborniki. Dr. Drago Lukež, Ivan Abram in Ivan Krivožič namestniki. Gracijan Stepančič, Drag. Paternost in Vinko Perušek pre-gledovalci računov.
Pevsko društvo .Zarja" v Rojanu priredi prihodnjo nedeljo dne 13. t. m. izlet k sv. Mariji Magdaleni spodnji. Sestanek bode v krčmi gosp. Miklavca.
Svetoivančanom se naznanja da se otroški vrtec odpre gotovo v dveh največ treh tednih. Kriva zamudi ni ne vrtnarica ne kdo drugi, ampak le prošnja, ki roma od kraja do kraja. Ko se pa enkrat odpre, trajal bode ponk naprej brez počitnic,
XXXII. občni zbor .Slovenske Matico" bode v sredo dne 23. junija ob pol petih popoludne v
klubovi sol i .N r - ,a d ma" Izubijani ua Fran-Jo-ipovi ce- ti št. 10.
Narodoi fond. P jt'elj našega lista nam pi3e: V t !i d b ih, V r dni' 'ni k'ipit H'- m zatira in ; voii javno življenje, ko j-1 v nevarnosti ne samo politični, marveč tn II jjo-pod t ■obstahek našega naroda, potreben bi bil t nI n denarni jez, ki hi ze.branjeval nadaljnje prodiranje mednarodnega gospodarstva v nas. V to svrho naj bi pe zbrpl ves narod slovanski, da donaša kamenje za ta jnz. Vsaki, tndi ra.r\!i kamen p^leg velikega, je dob^r, da so vzida v krepko obrambo.
Slovenski bogataši naj bi položili tis oče v v .akcijsko svoto, mali posestnik ali delavec naj bi položil samo petak ali tudi manje. V kratkem času bi se nabrala velika svota, s pomočjo katere bi se lahko delovalo plodonosno na korist družbe in na korist vsega naroda! Kjer bi kazalo, pričelo bi se delati skupnim narodnim kapitalom, kar po-samičnikom nikakor ni mogoče in v kratkem bi prišlo veliko gospodarskih podjetij v narodne roke. Poreče se morda, da je to nemogoče. Ne, vse je mogoče t Le treba se lotiti dobre stvari z razumom iu — resno voljo 1 Na Goriškem se je pokazalo, da se d£t veliko doseči z vztrajnostjo in umom. Zakaj bi se ne dosegla gori označena svrha, kar bi bilo velikanskega pomena za naš narodni in gospodarski napredek? Samo hotsti moramo, ako hočemo — živeti. (O tem se je razpravljalo že ne-številnokrati, ali brez vspeha. Nekateri nočejo in to so navadno oni, ki bi zamogli in ki imajo. A oni, ki bi radi, ne morejo sami, ker so preslabi. No, pa vsaka stvar more dozoreti jedenkrat; morda dozori kedaj tudi ta. Ravno sedaj je vročina na prravi stopinji. Op. ured.;
Štajerski poslanec Berks je v seji državnega zbora, dne 25. maja t. 1. stavil jako važen in umeiten predlog. Nasvetoval je namreč, da se kmetijske zadruge omejijo po narodnosti. Ako se to izvede, ne bodo zamogli narodnostni prepiri vtikati se v stvari kmetijskih zadrug, kar bi sosebno veliko koristilo na Štajerskem, Koroškem in Primorskem. — Da, vzlasti na Primorskem!
P080jilniC0. Kmetslca posojilnica ljubljanske okolice je že vdlik denarni zavod, lani je imela 1,575.842 gld. prometa in 3100 gld. dobička. V svojih rezervnih zakladih ima 17 302 gld.
Posojilnica v Radovljici je imela v svojem 6. upravnem letu 583.970 gold. prometa, 2130 gold. dobička in 6736 gld. rezerve.
Posojilnica v Mokronogu na Dolenjskem napravila je 1896. leta 25.571 gld. 88 nč. prometa. Čisti dobiček je vnašal 233 gld. 42 nč. Prihranjena zaloga pa znaša 510 gld. 30 nč.
Posojilnica v Ribnici na Dolenjskem je imela lani 599.768 gld. prometa, 5092 gld. dobička in 18.414 gld. rezerve.
KmetijsJsa posojilnica na Vrhniki je imela lani 741.402 gld. prometa, 3856 gl. dobička in 29.759 gld. rezerve.
Posojilnica v Kopru je imela lani 34.248 gld. prometa, 654 gld. dobička in 5998 gld. zadružnega kapitala.
Podporno druitvo za slovenske visoko&olce v Gradcu. Skoro bo dve leti, odkar je po večinoma znanih nepremišljenih homatijah krenilo delovanje .Graške podpiral ne zaloge" na pot, kamor ji ni moglo slediti zaupanje slovenskega podpirajočega občinstva. Ker pa so usahnili viri, skrčile so se tudi poprej toli izdatne in mnogoštevilne podpore na redke in neznatne zneske in konec je ta, da strada mnogo slovenskih visokošolcev v Gradcu. To ni na škodo samo njim, temveč vsemu narodu slovenskemu, kateri živo pogreša izučenega naraščaja v vseh slojevih javnega življenja. Pomislimo le na novi civilnopravdni rtd ! Kje dobimo potrebno število pravdnikov, ako si jih ne odgojimo sami ? A kako pomoči ? Prosjačiti doneskov zavoženi »podpiralui zalogi" bilo bi brezuspešjo v sedanjih razmerah. Čakati utokov, s katerimi so se bahali nekaterniki da sami obračunajo z akademiškim senatom ? S tem bi se le podaljšala doba stradanja za sedanje uboge dijake v Gradcu. Edino sredstvo iz te zagate je bilo, osuovati novo popoln e~m neodvisno .podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu". Pravila temu društvu, sestavljena po uzoru jed-nacega Dunajskega društva je potrdila visoka vlada.
Društveno delovanje se začne z osnovalnim občnim zborom dne 23. rožnika t. 1. Osnovalni
od or pa se o V i " pogrebnih slovensi i slovenskega, obči -t blagovoli inklonit. Ijeuemu dnštvn
Gra*
lil U
vrednih in do ■ * Ta ri, . ) prošnjo, naj ko novo u.- mov-0*n.> valni odbor.
Strajki na vseli koiicih in krajih. Te dni so ostavili delo delavci tukajšnje tov ene Modian). Stvar pa s u je poravnala takoj naslednjega dne in seuaj so zopet pa dolu vsi delavci. —- Tiše je šlo se štrajkom služnikov tramvaja na Dunaju. Štrajk je bil skoro popol n, tako, da je moglo le malo voz na progo. A ravno ob tej priliki se je pokazalo, kolike važnosti j* tramvaj- za veća mesta. Ljudstvo je prav živo občutilo to in je težko pogrešalo promet po tramvaju Včeraj še le so dovela pogajanja do sporazumljenja med ravnateljstvom tramvajeve družbe in služniki. Družba je dovolila nekoliko olajšav. Važneja koncesija je ta, da služabniki tramvaya po dveh letih službovanja postanejo stalno nameščeni, a po 12 letih definitivno.
Kraški portreti/)
Spisal Anton Zaje.
I.
Postavna, mična, duhovita in korenjaška: pravi original zavedne kraške Slovenke. Iz njenega govorjenja veje čisto in odkritosrčno rodoljubje, radi česar ti postaja simpatična takoj, ko si se spoznal ž njo. V njenem stanovanji se nahaja Cirilova nabiralna pušica: v zalogi pa ima društvene vžga-lice, svinčnike, knjige in podobice slavnih slovenskih mož. Širom Slovenije poznana v raznih krogih, kajti njeno stremljeujo je jedino le to, koristiti rodu in domovini. O vsaki priliki bodri narodno zaspano ženstvo; zato pa je slabo v čisli pri nekojih zaspankah. Celo mož je dvomljivih značajev v narodnem pogltdu, ki jej niso naklonjeni in ki pravijo, da je pretirana — panslavistinja.
Gospoda, ne tako I... Cenimo, spoštujmo in podpirajmo v delovanju značaje, ki žrtvujejo vse moči za domovino, ako hočemo, da nam jedenkrat prisije ona zlata svoboda, ki ogreva sedaj le naše zagrižene nasprotnike in sovrage.
II.
Kmetic je; v rodoljubju pa prekaša marsikaterega olikanca, ki je narodnjak na glasu. V potu svojega obraza preživlja pošteno sebe in svojo rodbino; pičlo odmerjeni čas pa prevede z čitanjem dobrih slovenskih knjig in svobodnih časnikov. Ako govoriš žiijim, diviš se njegovemu narečja, k&koršnega bi si želel našim tržaškim gospicam ; če te pa je sprovel na svoj dom, občuduješ umno gospodarstvo in čistočo, ki vlada v njegovih dvorih. Med svojimi sosedi vzbuja narodno zavest ter je tudi vedno pripravljen žrtvovati gmotno domovini v korist. V kratko rečeno: to je mož, da moraš pred njim sneti klobuk z glave .... Bog nam daj samih takih Kraševcev!
*) Ljubezniva učiteljica naj oprosti dobrotno, da po-dajom danes mesto „tržaških" dva „kraška" tipa, katera boiii pred nekoliko dnevi fotografoTal mimogrsde se svojim amaterskim aparatom. Op. pis.
Zgodovina slovenskega slovstva m. zv. in pragmatična slovenska hvaležnost.*)
(Dr. K. GUsor.)
(Dalje)
Pred devetimi leti, ko sem začel spisavati to delo, sem določil, da pripada najvažnejši del Stritarjevi dobi. S pokojnim Jerebom, ki se je, sam spreten opisovatelj slovenskih književnikov, zelo zanimal za zgodovino književnosti, sva se mnogokrat pogovarjala o osnovi takega dela. Najbolj bi rajnemu Jerebu bila ugajala knjiga sč slikami kakor je npr. .Geschichte der deutschen Literatur* (Heinrik Kurz) v 4 zv. ki se je 1873. 1. v Lip-siji natisnila šestokrat, ali pa .Geschichte der dentsehen Literatur* (Otto v. Leixner) ki je zdaj začela izhajati v Lipsiji v tretje.
To smisel pa sva zavrgla, ker bi delo stalo mnogo več in ker bi se tudi teško dobile slike. Znani ste meni osnovi obširnih nemških slovstvenih zgodovin, n. pr. Kobersteinova in Gervinusova. Ozirati se moralo vsakako na osnove večjih del, ker je podpisanec a priori namenil izvršiti večje delo. —
i	*) V T&erajinjem oddelku vrsta 22 ae namesto: jas
! b e m, glasi: jaz som zato.
Učitelj klasičnega in slovenskega jezika in slovstva podpisaaec pozna Bernhardjevo grško in Tauffeljevo riasko in Šafarikovo slovensko književno zgodovino. Ker pa je na višji realni gimnaziji v Weidenavi nčil v višjih razredih francosko (in klasično) jezikoslovje si je pa tudi že iz lastnega nagiba poprej pobliže ogledal Plotz-ov „Ma-nnel de la litterature frangaise*. Uravnava Pypin in 8pasoviče knjige o slovanskih književnostih mu je tudi znana.
Iz novejše dobe pozna podpisanec nemške književne zgodovine, spisane v druge namene od Wilb. Schererja (Berlin 1894.) Kirchnerja (Hei-delber^ 1894.) Če premišljnjem, da sem pred 14 leti na Dunaju odgovarjal pred izpraševalno komisijo na prašanja iz literarne zgodovine tistega naroda, med katerim
Ganga in pa Bratmaputra Ribe, krokodile futra, kakor je pel takrat nek pesnik dunajske .Slovenije14 in da mi je man tudi Kirchnerjev „Grtin deuschland" Wien 1893. (Slovenci tudi že imajo •voje „Zelence* ali Kuščarje) potem me sili na smeh, da me gospod vseučiliščuik Vidic hoče poučevati, kaj je literatura.
Razvoj našega Blovstva se je vršil po zgodovinskih dogodkih, ki so zadevali naš narod; zarad tega se celo po suženjski ne more ravnati po drugih razmerah, to pa že zarad tega ne, ker sploh priznanih del iz te stroke nimamo razven Šafarika, ki pa sega samo do 1832. 1. Tudi še v začetka našega stoletja ni rabila tista diploma-tura natančnost kakor sedaj; Marnovi JeziČniki na svojo stran jako koristno niso jednotna knjiga. Iz starejše dobe je Elze dobo reformacije razjasnil v toliko, da Šafafik iz daleka ne zadošča več. Trebalo je torej vsemu poslopju postaviti novi temelj. Bernhardy piše v predgovoru (II. izdanje) svoje omenjene knjige: ,Der erste Gesichtspunkt ging auf die Forschung, auf Wahrheit und Voll-standigkeit des historischen Bestandes'. Jaz sem povedal v predgovoru III. zv. .Prva naloga slovstvene zgodovine je ta, da se pove, kaj so napisali posamezniki saj še nimamo celotne slike našega duševnega gibanja*. S tem izrekom sem popolnoma v soglasju s priznanim učenjakom. Gosp. Fr. Vidic pa izreka: ,To načelo ni pravo". Ko bi tndi sam ne imel nobene razsodnosti, nikakor ne dvomim, komu naj pripisujem več veljave, Bern-hardvju ali vseučiliščnemu dijaku Vidicu. Jaz tudi nisem povedal: „E lina naloga je ttd. itd. Gosp. Vidic pravi: „To je bibliografija" in prav ta napaka se je najbolj grajala pri prvih dveh zvezkih*.
Dasi nihče ne more biti popolno nepristranski sodiik v svoji stvari, si dovoljujem vendar izraziti svoje misli o svojem delu. Z ozirora na bibliogratsko stran moje delo ni povse izborno ali dovršeno, ker ne živim v takem mestu, ki bi imelo popolno biblioteko slovenskih del iego je prav dobro. Da; sem dobil vsaj jedno leto dopust med devetletnim izdelovanjem svoje knjige, ki bi ga bil preživel na Dunaju, v Ljubljani in drugod, kjer se nahajajo slovenske knjige, bi bila knjiga izborna v tem obziru. Z ozirom na prag-matičuo predelovanje in porabljanje spisov slovenskih pisateljev, z ozirom na opisovanje duševnih struj dotičnih dob moje delo zadošča (genugt) za sedaj. V celoti se more o knjigi reči, da je dobra književna zgodovina. V tem obstoji načelno nasprotstvo med ocenjalci in med menoj, da njej odrekajo pragmatičnost in njej prisojajo samo bibliografski moment, in to od prvega do tretjega zvezka. Na to dajam ta le odgovor. Pokojni V. Oblak mi je dne 22. feb. 1895. (torej pred njegovo kritiko v »Ljubljanskem Zvonu') z dopisnico*) naznanil, da sem izpnstil knjigo .Kri-stianske Bukvize". Celovez 1784. 200 in dostavil doslovno: „Bi tie bilo sploh mogoče, vse bibliog. podatke, natanČniše in obširne naslove, popis knjige, z dotično literaturo združiti v dodatku na koncu knjige? Tako 6 i dobili ob jed nem slovensko bibliografijo. Zdaj 9bširniši naslovi močno motijo v knjigi; take bibl. podrobnosti niso prav umestne v književni zgodovini; zadostuje, da se omeni v knjiž. zgodovini kratek naslov z letnico. Prepričan .sem, da bi se potom knjige dosti bolj prikupila širšemu občinstvu in ne samo strokovnjakom.
liajnovejie vesti*
Trst 9. Sloveči slikar in filozof Diefenbach je dospel danes semkaj iz Aleksandrije. Ljudstvo ga je radovedno spremljalo po ulicah radi njega originalne obleke. (Hodi v halji iz raševine in je brez pokrivala.)
Dunaj 9. Shod avstrijskih socijalistov sklenil je v današnji seji, da izrazi svoje simpatije hrv. sodrugom in ogorčenje nasproti vedenju hrvatskih oblasti nasproti ondašnjim soc. demokratom. Shod je poklonil 150 f. za družine zatvorjenih.
London 9. .Times" poročajo iz Aten : Grška viada je dobila poročilo, da vslel težkoč o pogajanja miru nekatere velevlasti delajo pri porti na to, naj se ista pogaja direktno z Grško v principu od velevlasfij stavljenih pripomb. Direktna pogajanja se boda vršila stoprav še le potem, ko se sklene mir.
Trtfovinak« brzojavhe ln vsatl.
iindlmpaita. Pšenic* sajoaen 7.63 7.64 P&enioa juni 1897 813 do 8.15 Oves za jesen 5.32—5.34. — Hi za jesen 5.39 5.B4. Koruza za juni 18»?. 3.96' 3.98 PAenioa nora od 78 kil. f. 8.35—8.40 od 79 kilo. 8 40 8 50 od 80 kil f. 8.50—8-55., od 81. kil. f. 8 55
0 60 , od Si! kil. for. —.--.—. ležmen 6» —8'—
proso 5-75' 6 20
PSenica: dobre ponudbe, izvirno povpraševanja. Prodaja 85000 mt. st. rastoče do 10 nS. dražjo Vreme : lepo.
Noraiinirani sladkor for. H.65 do --•—. Nori
po f. 11.72.
Htvrt. Kara Santo« jfood i.vernjfi vn juni 47.— ■a oktober 48.25 mirno.
Haiefsarg. ^ontos »verago /,« juli 38 50. xr september 39.—, za december 40.— za mare 40.&0. mirno.
Zobobol olajšujejo zobni kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani
(Dunajska cesta) katere so bile odlikovane z NajviSjim priznanjem Nj. c. in k Via prejasne gospe prestolonaslednice-ndove nadvojvodinja |T Štefanije H Steklenica velja 20 kr.
cQ
Dnnnjika bovsa
Državni dolg v yp,jiirju . . .
B „ y »rebrn . . . Avstrijska rent* v zlatu
Kreditne akcije London 10 Lat. Napoleoni . . 20 mnrk 100 italj. lir
v kramth
junijA
včeraj . 102-35 . 102-80 . 122.95 . 99.90 . 867.75 . 119.45 . 9.52'/,
11.73 . 45.45
danes 102.25 102.25 1*23.25 100.80 866.75 119 50 9.52'/« 11.73 45.40
Fran Valetič	<|>
<3£> krčmar	<3»
ulica Solitario štev. 12	<3j>
s, p. toči jako fina vina črna in bela, ka-
^ ^ kor tudi pravi hraSkiteran po zmernih	^
^ & cenah. Drži izborno puntingamsho	^
<3 pivo v sodčekih in v steklenicah.	<3 ^
Ima tudi tropinorec, brinjevec, slivovec,
<3£> vermouth itd. Krčma je odprta od 7.	<3 £>
^ zjutraj do 1 popelnoei.	^ ^
Za ranogobroini obisk se priporoča	^
jv prav toplo rojakom svojini, zali valje vaje	jr rv
^ se jim v naprej, spoštovanjem	^ ££
Fran Valetič	$ £
krčmar,
Svečar v I IfflPAP	Solkanska cesta
Gorici J- l\Ur«U	it. 9.
priporoča velečastitemu svećenstvu,	cerkvenim upravam, ter slavnemu občinstvu pristno
Voščene sveče
kilogram po 2 gld. 45 nfi.
Ha so ono svežo, koje nosijo pretokolirano fcvornično znam* ^ko, nepokvarjeno, jamčim se svoto 1000 kron.
Sveče slnbeje vrsto za pogrebe in postramko ne svotljavo cerkva dobivajo se po jako nizkih* cenah.
Prodajem tudi tamijan za csrfcve:
i Lacrima najftneji.......klgr. po gld. 1.20
i	* običajni....... „ „ „ 1.—
J Granis............ „ „ „ —.60
Blago poSilja ae na vse strani avstro-ogorsko monarhije poštnino prosto.
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
(Jnill« ieleunloa (Postaja južne želemice.)
Od dni 1. maja 1897. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak nn Dunaj, zvezn z Reko. 8.25 „ brzovlak r N&brežino, Benetke, Rim.
9.—	. omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 n poštni vlak na Dunr^j, zveza a PeSto in Zagrebom.
12.50 popol. omnibus v Konnin. 4.40 n omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.25 „ poštni vlak na Dunaj, zveza i Beko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pečto, Reko 8-05 „ brzovlak v ICormin. 8.45 n mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim.
10.—	„ mešani vlak do Murzzuschla^a.
Lokalna vlaka obr praznikih. 2.— w v Gorico, Kormin, červinjan. 4.25 „ v Nabrežino,
DOHOD:
6.55	prodp. mešani vlak iz Miirzznschlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Ns&rrfine. 8.35 „ brzovlak is Kormina,
9.25 „ brzovlak z Dunaja. 10.25 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.37 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.20 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežin«. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.45 „ omnibus iz Verone, Kormina, NaVrcžine. 8.30 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidmu, Nabrežino—
8.56	„ brzovlak z Dunaja zveza z Reko,
Lokalna vlaka ob praznikih. 10.50 popol. z Nabrežino. 11.25 „ iz Kormina,Gorico, Gervinjan.
Riunione Adriatica di Sicurta
24-2	v Trstu.
Zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in na morju, proti toči, na živenje ▼ vsih kombinacijah.
Glavnloa In reservn društva dne- 31. deoenftra 1892
Glavnica dmfitva	gld. 4,000.000'—
Prcmijna reserva aavarovanja
na Življenje	„ 13,326 346'98
Premijna reaorvn zavarovanja
proti ognju	1,632.248-22
Premijna reserva zavarovanja	„
blaga pri prevažanju	40.465.07
Reserva na razpolngnnje	, 500.000"—
lieserva zavarovitnja proti pre-
minjanju kurzov, bilancu (A> „ 333.822.42 Reserva aavarovanja- proti prn-
minjanju kurzov,bilanca (B) „ 243.331 83 Rezerva speeijalnih dobiSkov
zavarovanja na življenje 9	500.000'—
Občna reserva dobiflkov	n 1,187.164.86
llrad ravnateljstva : "Via Tnldlrivo ,bp. * (v lastnoj hiš).
Rojančani pozor!
Te doi je prevzel naš B uf on
rojak Ivan
pekarno in prodajalnicojestvin
Arcon, nahaj^očo se v Rojanu it. I
(pri cerkvi).
On je uredil nekavno pc^oluoma, varja na vse str&ni. Priporočn se, tla se ga pogostoma podpii-ii r>o cresln „Svoji k svojim*. Ima na prodaj v8»»kovisliio mok^ in slmlščiij po primernih cenah in sprejema doaači kruh v peko Postrežba jo tofirm in poštenu.
Nadojajo so obilnega obiska se v naprej prav toplo zahvaljuje
Ivan Bufon.
•) Dotično dopisnico sem priložil temu spisu, da j< Y uredništvu „Ljublj. Zvona" more videti VBakdo.
C. kr. dvorna tovarna orgefl
bratov JRieger v Jagerndorfa avstr. Silezija. Zastopstvo v Budimpešti, VII., Garay-utcza St, 48
v lastni hiši. Dobre, cene cerkvene orgije pod jako ugodnimimi pogoji.
Katalog za orgije zastonj.
c. Kr. uril avstr. krefliliiBP imf&
zbl trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vradn. papirjih na	V napolaanlh na
4>dnevnl odkaz 2'/» I 30-dnovni odkaz 2°/o 8-	,	2s/4 , 3-moseini , V/fU
80- „ 3% 1 6- , „ av.%
Za pisma, katora se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avutr. volj., stopijo novo obrestne takse v kropost z dnom 5, febrara, 9. febrara in odnosno 2. marča t. 1. po dotičnih objavah.
Okrožni od del.
V	vredn. papirjih 2% vnako Bvoto.
V	napoleonih brez obrosti.
JSakn/.nice
za Duuuj, Prago, Peftto, Hrnn, Lvov, Tropavo, Roko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gublonz, Grudic, Bibinj, Inomoui, Colovo«., Ljubljana, Lino, Olomue, Hoichcnberg, Saaz in Solnogrnd, — brez tro^kav
Kupnja in prodaja
vrednostij, dlviz, kakor tudi vnovčenje kiinonov
proti odbitku l°/00 provizije. akftSO vseh vrst pod najumestnoj&irai pogoji.
Predujmi.
OB Jamoevne listine pogoji po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu Parizu, Uero« linu ali v drugih mastih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma ua katerokoli mesto.
Vložki v polirano.
Sprejemajo so v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni tleuar, ino/.uiuuki bankovci itd. — po pogodbi.
KnSa blagajna izpla6uje nakaznice nurodne banko italijanske v italijanskih frankih, ali papo dnevnem oursu.
Trst, 2. febrara 1896.
Lastnik kensorcij lista .Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godilik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.