Strah Dobro desetletje je minilo, odkar smo se Slovenci vrnili med civilizirane in demokra- ti~ne narode. V tem ~asu smo dosegli lepe stvari. Na prvem mestu sta seveda svoboda in lastna dr`ava. V tem novem prostoru, ki omogo~a razvoj tako v materialnem kakor duhovnem, si Cerkev prizadeva, da bi zadihala s polnostjo svojih plju~. Njena skrb za duše se je razširila skupaj s prostorom svobode. Od leta 1991 se katoliško delovanje širi na podro~je šolstva z us- tanavljanjem vrtcev, srednjih šol in od naslednjega šolskega leta tudi z osnovno šolo. V bol- nišnicah, vojski in zaporih je prisotnost kuratov postala — kon~no — normalna. Njihovo delo so po~asi prepoznali kot potrebno in koristno ne le zdravniki, medicinske sestre in bolniki, vo- jaki in oficirji, pazniki in zaporniki, ampak tudi “sistemi”. Ministrstva in vodstva bolni- šnic so te duhovnike vzela v redno delovno razmerje. Isto~asno z normalizacijo delovnih po- dro~ij Cerkve in duhovš~ine pa se po Sloveniji širi strah med razli~nimi skupinami intelek- tualcev in nosilcev oblasti ali centrov mo~i, da bi izgubili svojo premo~. Mediji bijejo svojo plat zvona in svarijo pred rekatolizacijo Slovenije. V resnici sva- rijo pred klerikalizmom, kakor smo ga poznali pred revolucijo. Ka`e, da so mnogi t. i. “li- beralci” silno hvale`ni KPS, da je s holokavstom nad katoli~ani in nad Slovenci za dobro stoletje spremenila razmerja mo~i. Komunisti so bili tako temeljiti, da v Sloveniji prakti~no ni ostal niti en sam katoli~an, ki bi bil zvest Cerkvi in bi izstopal kot vodilni ~lovek na svo- jem znanstvenem ali poklicnem podro~ju. Razen zelo redkih izjem, ki so svoje izstopanje morale drago pla~evati, npr. Ple~nik, so se ostali morali potuhniti in je bilo najbolje, da se niso kazali navzven kot verni katoli~ani, ki spoštujejo nauk Cerkve in njeno u~iteljstvo. Prav gotovo pa so uni~ili za nekaj desetletji vsako sposobnost katoli~anov, da se pove`ejo v u~inkovita društva, strokovna zdru`enja in politi~ne stranke. Do današnjih dni trpi po- dro~je t. i. “civilne dru`be” pomanjkanje katoli~anov, pa ~eprav je katoliška Cerkev kot taka najve~ja zdru`ba civilne dru`be. Strah pred rekatolizacijo Slovenije je torej `e na prvi pogled odve~, predvsem pa je po- liti~no motiviran, njegove korenine pa smemo odkriti v starem boju med liberalci in kle- rikalci, katerega so prvi izgubili s kulturno, politi~no in gospodarsko prevlado katoli~anov v zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno. Revolucija je sicer minila, njene akterje `e prepoznavamo kot zlo~ince, njene ideale kot farso, njena prizadevanja pa kot fiasko, a njene posledice so še sedaj silno mo~ne in skupina ljudi, ki si je priborila velike privilegije s svojo partijsko knji`ico no~e in no~e oditi v ve~ni pokoj. Zaradi vsega tega smo se za pravo razu- mevanje stanja duha v Sloveniji prisiljeni vra~ati v ~as, ko je bilo vse postavljeno na glavo in so se ustvarila še danes prisotna razmerja mo~i. Res pa je, da Cerkev nikoli ne odneha. Vedno in povsod oznanja svojega umrlega in vstalega Gospoda in ho~e vse pridobiti za Kristusa. V evangeliju je napisano naro~ilo, #  da moramo kristjani vsakemu in vsem oznanjati evangelij in napraviti vse ljudi za Jezu- sove u~ence in jih krš~evati v imenu O~eta in Sina in Svetega Duha. V slovenskem pri- meru pomeni to v praksi novo evangelizacijo. ^e se torej nekateri bojijo rekatolizacije Slo- venije, potem jih moramo najprej potola`iti, da se motijo, v kolikor s tem mislijo na vra- ~anje v stanje, ko je škof kihnil, pa je vsa Slovenija rekla “Bog pomagaj!” — se pravi v pra- vi in resni~ni klerikalizem. Vmes je Cerkev do`ivela drugi vatikanski koncil, ki je to op- cijo zaprl `e s tem, da je klerikom prepovedal politi~no delovanje v strankah. V kolikor pa z rekatolizacijo mislijo “bitko za duše”, potem je njihov strah upravi~en, ker je glavna in edina naloga Cerkve zveli~anje duš. Za duše se Cerkev ne bo nikoli nehala boriti. Bitka za duše ni samo bitka z zemeljskimi stvarnostmi, ampak je bitka z “vladarstvi in oblastmi”, s ~imer mislimo na demonske sile. Cerkev ho~e prepri~ati vsakega, da svobodno pristane med verujo~imi v ob~estvu s pape`em. Bitka za duše, za na~in mišljenja pa je trda in ni~ ne ka`e, da bi Cerkev zmagova- la. Univerza je do današnjih dni trdnjava ateizma ali pa je vsaj agnosti~na oz. liberalna. ^eprav so morda mnogi profesorji verni, pa je ustanova kot taka prej veri nenaklonjena ka- kor nevtralna do nje. Vsekakor pa so mnogi vidni profesorji nenaklonjeni Cerkvi, ~eprav nimajo pravih argumentov za tako dr`o, saj jim Cerkev ni storila nobene krivice ali jih v ~eimerkoli oškodovala. Njihovo odklanjanje je veliko bolj neracionalno, kakor se v~asih zdi neracionalna vera sama. Odnos med vero in razumom so pape`i osvetljevali z razli~nimi okro`nicami, saj se morajo katoli~ani `e vsaj dvesto let soo~ati z o~itkom, da vera zavira na- predek razuma, ker je po svojem ustroju vera neracionalna. V~asih pa se pojavijo celo o~itki, da vera nasprotuje znanosti, ki je sistemati~no zbiranje znanja o dolo~enih stvareh, na vna- prej dogovorjen na~in in se akumulira skozi stoletja. Zdi se, da mnogi svoje nasprotovanje Cerkvi prenesejo na podro~je vere same in nikakor ne morejo razumeti skladnosti med zna- nostjo in vero, med vero in razumom. Preprosto ne razumejo, zato pa jih je strah. V Sloveniji se širi strah pred morebitno katoliško univerzo. ^eprav smo v zadnjih le- tih pri~a inflatori~nemu nastanku razli~nih dr`avnih in paradr`avnih visokošolskih zavo- dov, pa je za nekatere problemati~na edino tista univerza, ki jo namerava — ni nujno, da jo kdaj tudi dejansko bo — ustanoviti katoliška Cerkev. S katoliško univerzo bi dobili pr- vi~ v zgodovini pluralnost na vseh ravneh vzgojno-izobra`evalnega procesa. To pa bi pome- nilo, da bi majhen odstotek otrok rasel izven vpliva laicisti~no-ateisti~ne miselnosti, ki je vgrajena v celotno šolstvo. Cerkev se zaveda, da iz njenih šol ne prihajajo samo svetniki, am- pak tudi kakšen revolucionar, kakor je npr. Fidel Castro, vendar je prepri~ana, da se tej vzgojno-izobra`evalni nalogi ne sme odre~i. Brez prisotnosti katoliških srednjih šol bi bili v Sloveniji vsi prepri~ani, da je naša šola ideološko neobremenjena, tako pa spoznavamo, da je “gabrovizem” silno škodljiv pojav za dušo in na~in mišljenja naše mladine. Prav razbijanje monopola dr`ave, ki ga pomeni morebitna ustanovitev katoliške uni- verze, je eden od mogo~nih razlogov v prid takemu koraku. Drugi, ni~ manj pomemben, pa je prakti~en dokaz — na naši zemlji, kajti drugod je to `e povsem obi~ajno —, da vera in znanost lahko skladno `ivita pod isto streho in v istem srcu. Tudi tu bi ustanovitev kato-    liške univerze pripomogla k širjenju prostora svobode in odgovornosti. To pa lahko dr`avi in narodu le koristi. Izzivi sodobnega sveta so postali pere~i in skupni, ne samo dr`avni, ne samo konti- nentalni, ampak povsem globalni. Segrevanje ozra~ja veliko bolj prepoznavajo na Grenlan- diji, kjer je bolj malo povzro~iteljev toplogrednega efekta, kakor na Mad`arskem. V naših Alpah veliko bolj ~utimo umazanijo Padske ni`ine kakor v Italiji sami. Narava pa~ ne pozna in ne priznava politi~nih meja. Mnoge te`ave ~loveštva izhajajo iz uporabne zna- nosti, rešitve pa bomo morali iskati s pomo~jo ne samo znanja, ampak tudi moralnih iz- bir. Pred nami je izziv interdisciplinarnega dela. Znanost, ki mora še naprej raziskovati skrivnosti narave oz. stvarstva, se mora vedno bolj sre~evati z religijo, ki jo mora opremiti s primernimi orodji za odlo~anje o tem, kaj sme in ~esa ne. Prihaja ~as, ko bodo morali še tako zagrizeni laicisti in ateisti prisluhniti vernim in s spoštovanjem pretehtati, ali niso re- šitve, pomisleki in prepovedi, ki jih izra`ajo, vredni, da se jih upošteva. Kaj pomeni zna- nost brez vere, `e vemo. O~itek, da vera deluje na znanost le kot zavora, zlahka relativi- ziramo s primerom iz avtomobilskega sveta. Noben avto ne sme na cesto, ~e mu zavore ne deluje pravilno. Še tako hiter avto mora biti sposoben prav tako hitro zavirati, sicer je ne- sre~a naravna posledica nespametnosti šoferja. V znanosti je podobno. Res je, da vera de- luje na znanost kot zavora, a ta zavora se oglaša le takrat, ko vnaprej sklepa na nesre~o, ki se ji lahko izognemo tako, da malce zaustavimo tempo raziskovanja, omejimo podro~ja znanstvenega dela in pretehtamo posledice `e odkritega. Prav na katoliških univerzah je ta simbioza naravna. Kljub tej delujo~i zavori pa so mnoge katoliške univerze na samem vrhu med univerzami. Dobro bi bilo, da se tudi pri nas v praksi prepri~amo, da vera in znanost nista po naravi na nasprotnih bregovih, ampak da je nasprotovanje le navidezno, ~eprav je kdaj napredek znanosti zaradi vere druga~en, bolj po~asen, a zato bolj harmoni- ~en in tudi bolj ~loveški. Mislim, da bi morebitna katoliška univerza pri nas neko~ lah- ko pripomogla k prakti~nemu odnosu med vero in znanostjo. Andrej Marko Pozni~