C.  C.  Postale. —  Esce ogni   mercoledi   e   venerdi — 21   gennaio    1927.
Posamezna stevilka 25 stoiink.
lzhaja  vsako  sredo
in petek zjutraj.
Stane za celo leto   15 L.
» pol leta      8 »
» četrt leta    4 »
Za inozemstvo  celo
leto lit 40.
Na naročila   brez   do:
poslane   naročnine    se
ne moremo ozirati.
Qdgovorni  urednik:
Polde   Kemperle.
IT          ¦                    IT*
st 6       V Gorki, v petek 2L januarja 1927        tetox.
Nefrankirana pisma se
ne sprejemajo. Oglasi
se računajo po dogor
voru in he plačajo v
naprej. — List izdaja
konsorcij »Gor. Stra*
že«. — Tisk Kuioliške
iiskarne  v  Gorici.  Ri>
vn Piazzutta St. IS.
Vptuva  in  urednistvo:
ufica   Mameli  štev.   5.
(prej Sctiole).
Teles,    int.    štev.   308.
M HiTiEčhl dorn.
Slovenski narod je kmečki narod.
Kmečki dorn je varvh slovenske go;
vorice. Najboljše naše voditelje in
narodne delavce je zibuhi kmečku
muti. Iz častitljivega kmečkega sta;
nu rnsfejo naj bolj zdravi, čili in
umni ljudje. Slovenski narod je bil
v zgodovini večkrat do korenin po;
košen. A iz zdravega km ečk ega
debla je vedno zopet udariia silna
fast, du je ves narod prerojen za*
zivel v moa in slavi.
Spet je prišla doba, ko je življe;
nje slovenskegn nuroda v rokah
kmečkega stanu. Zakaj kmet je sa;
mosiojen in razmeroma svoboden.
Dokler bo v kmečki hiši živa na*
rodnn zavcst, bomo Slovenci moč;
ni. Dokler bo kmečka maii vzgoje;
vala otroke k Ijubezni do sloven:
skega naroda, slovensko ljudsivo v
boju ne bo irepetalo. Kmečko po;
šienje, siovenska zvestoba, kmeč-
ko zdravje — to je velika zakladnU
ca našega naroda.
Rane kmečkega stanu.
Kmečki stan je danes podoben
knrenjaku, ki trpi na hudih ranah.
Ne bomo vseh našievali — saj jih
poznamo. Dotaknimo se le iistih
ran, ki jih kmečke družine same
lahko 'zcelijo.
Pravimo, da kadar je človek la;
čen, stisne pas. Tudi naša kmečka
posestva so lačna. Zivimo v času
sedmerih suhih let. Zato je prvi
pogoj, da ohranimo kmečke domo:
ve trdne ta, da strogo varčujemo.
Ko je po vojni na Angleškem za;
vhidala silna dragin ja, so vellki ča;
sopisi prinesli pozive, naj ljudje
skozi eno leto ne kupijo oblek. In
res so milijoni deklef, žena in mož
zr.čdi varčevnti pri oblekah, nosili
so ponošena, obrnjena, na novo
prikrojena, a snažna oblačita, do;
kler dragin ja ni padla. K tern imo;
vitim, a umnim Angležinjam naj
gredo mnoga kmetiška dekleta v
šolo. Skrčimo izdatke za obleko, za
zabave in pijačo, za vožnje, za malo
Potrebne slvari, da ne začne po;
sestvo že pri prvi slabi letini lezti
v aofgove.
Drugu runa kmečkega stanu je ta,
da kmet v sili težko najde kredit.
Nase zadruge, ki so jih usianoviti
kmctte in duhovniki ,so sila mnogo
sterile, da so kmečka gospodar*
stva v sill našla cenena in zaneslji;
va posojila. Tu pa velja: Kmetje,
drzimo vkup! Nalagajmo svoje
pnluankev domače zadruge, da si
l]il iil nučin vzajemno pomagamo.
lako bomo tudi vedeli, da \e nas
denar  v  poktenih   domačih   rokah.
Iretja bolezen kmečkih gospo;
darslev jv - da jim prifcka premili
lo krvi, premalo dohodkov. Sire;
meti moramo za tern, da bomo več
pndehtli, več producirali! Zato
monuno kmet3c vedno bolj umno
izkoriščati zemljo, pravilno gleštati
živino in iskati novih virov za dos
hodke. Vsega tega pa gospodar ne
mere storiti, če se ne izobražu)e.
Napreden kmei mora citafi gospo;
darski list, mora zasledovati napre;
dek kmeiijstva. Potem bo zamogel
upeljati v svojem gospodarsfvu ti;
sta zboljšanja, ki so mu najbolj v
prid.
Naj bi se naši kmečki domovi v
tern letu ohranili in utrdili. To se
bo zgodilo, če bomo kmetje strogo
varčevali, držali vkup v zadrugah
in vedno bolj umno gospodarili.
Kaj se godi po svetu?
Svctovna pclitika se je v začetku
letošnjega leta na treh krajih za*
motala. Vozel je tako zapletcn, da
&¦& vsaj časopisi odmotavajo že ted*
ne in tedne. Niso pa našli konca še
niti ene niti. Ti trije politični vozli
so se zapleli na treh različnih in
skrajnih delih sveta.
Prvi je na Falkanu. Stari easni*
karji bi dejali: »Na Balkanu se ku*
ha« ali »Albanec škili čez me jo«.
Po^odba med našo državo in Alba*
nijo v Tirani je vzbudila vrcnje in
kipenje po vsej Evropi. Mi bomo
za danes to kuho pri mini pustili,
ker pravijo »da nobena juha se tako
vroea ne posreba, kot se skuha«;
tore] počakajmo da se juha na Al*
bansktm shladi, potem si bomo tudi
mi ogledali, kako stoji »albansko
prašanje«.
Za visoko svetovno politiko pri*
deta bolj v poštev ona dva politic*
na vozla: prvi v srednji Amcriki,
drutfi na daljnem vzhodu. Na obch
toc'kah se križajo političnc niti
najmoaočnejših svetovnih velesiil.
Izcimiti se ute^ne zatorej še kaj
hujšet,fa kot le diplomatični prepiri.
V srednji Ameriki se nekaj kuha.
Še predno preidemo na opisova?
nje dohodkov samih, moramo brav*
ea opomniti na ,neko posebnost, ki
so jo diplomatje po vojni vpeljali.
Če se kakšna velesila prične vme*
šavati v zadeve njcnih sosedov, se
opravieuje ,da jo je k temu prisi*
lilo boljševiško rovarenje. Agcnti
iz M(;skve so krivi, vzdihujejo po*
bo/no in belo gledajo proti nebu
diplomatje, čc kam pcšljejo vojne
lad je in vojaštvo. V koliko je bolj«
ševiška propaganda kriva raznih
»intervencij« sc ne da prav jasno
dokazati; bolj tfotovo je skoraj, da
je strah pred boljševizmom dobro*
došel plašč, ki zakriva marsikako
politično kupčijo.
Boljševiki so krivi, tako piše sve*
tovno časopisje, da se na vzhodu in
zapadu od nas vži^a.io novi plame*
ni. Zunanji minister Zedinjenih dr*
/av Severne Amcrike Kellog je
mend.a našel neke listine in t^ovore
rdečih poglavarjev, da je treba iz
Mehike in iz srednjeameriških re*
nublik ven zaeeti z boljševiškim
prodiranjem. Rusk a poslanica v
Mehiki, proslula ^ospa brez morale,
Kollontay take vesti odločno zani*
ka in trdi, da je vse kaj drugegn na*
gnilo Združene države. da so po*
s"lale brodovje in vojaštvo v repu*
bliko Nicarai*uo.
Da bodo bravci bolje poučeni
moramo pripomniti, da je republi*
ka Nicaragua že izza 1. 1916. pod*
vržena Združenim državam. Slučaj
jc namrcč hotel, da so inženirji na*
red Hi nov naert za prekop iz At*
lantskega v Tihi ocean. Ta prekop,
ki bi bil boljši od Panamsketja pre*
reže ravno Nicaragujsko ozemlje
čez sredo. Zdaj razumemo, čemu
imajo severni Američani staino po*
sadko v Managui, prestolnici »svo*=
bodne« republike Nicarague.
Letos se je pa stvar še malce bolj
zaplela. Mchiški predsednik C^alles,
ne prej-'anja le katoliške Cefkve,
marvee je tudi dober trgovec. On
hoče doseči, da bi bili vsi petrolej*
ski vrelci v Mehiki, in teh je lepo
število, v rokah Mehikanov. rPo se
pravi z dru^imi besedami, da Zdru*
žene države zjiJube preccj svojega
dobieka tu doli.    Stari spor, ki  tli
med obema sosedinjama že od ta*
krat, ko so Združene države odtr*
gale od Mehike pokrajino »Nova
Mehika«, se je zdaj še bolj razvnel.
Ker ležijo srednje ameriške repu*
blike Guatemala, Honduras, S. Sal
vador in Nicaragua Mehiki ravno
za hrbtom, je Združenim državam
ravno prav prišlo njeno vojaško
opirališee v Mana^ui in brodovje v
Fonseca zalivai. Prekop preko Ni*
carague, mehiski petrolej, to sta
dva vzroka, da se izkrcujejo ame*
riške čete v srednji Ameriki, tretji
bolj navidezni je pa ta, da kaže
novi nikaragujski predsednik Saca*
sa bolj neprijateljsko lice sevcrnim
državam kot prejšnji Diaz.
Dva neprijatelja se srečata
na ozkem mostu.
Čc razgrneš na mizo zemljepisno
karto Amerike, opaziš, da novi kon*
tinent sestavljajo dva trikotnika:
severna Amerika in južna Amcri*
ka. Oba dcla pa veže kot nekak
most srednja Amerika. Na severu
imajo oblast anglosaška plemena,
na jugu pa ves vpliv romanska. Bus
v srednji Ameriki se pa ta dva na*
sprotna vpliva sreeata. Še pred ne*
davnimi leti smo se učili Monroeve*
ga nauka: Amerika Američanom.
Združene države severne Amerike
so na obeh polovicah smatrali za
poroke tega Monroevega testamtn*
ta še na zadnjem vseameriškem
zborovanju v Santiagu pred dvema .
letoma. Pri prihodnjem zborova* 1
nju, ki bo drugo leto na otoku j
Cuba, se bodo pa prav gotovo po* i
kazale razlike med germansko se*
veino in latinsko južno Ameriko.
Slo bo za to, kateri del bo obdržal
hegcmonijo ali nadvlado v Ame*
riki.
Ju/na Amerika je ogorčena na
severno, češ da skuša slednja pro*
dirati na jug. Mehiko da je /e ob*
kolila in vsak hip, da bo trčila ob
južno Ameriko. Najbolj prizadete
se čutijo ABC države. To so naj*
vcčje državo južne Amerike: Ar*
gentina, Brazilija in Chile. Po voj*
ni so si že tako opomogle, da od*
tehtajo skupaj Združcne države.
Kakšen bo izid boja obeh Amerik,
je težko prerokovati. Za zdaj je
borba še tiha, toda razlike piemen*
skega čustvovanja in m>šljenja bo*
do -bržkone bolj krepko udari'le na
dan. Če pride do oboroženega spo*
pada med Mehiko in Združenimi
državami, bodo slednje v sigurni
prcmoei posebno ker so zdaj vse
ostale velesile zaposlcne na daljnem
vzhodu, kjcr se zaplcta clrugi vozel
svetovne politike. Politikom v
Washingtonu je ta trenutek ravno
pra»v prišel, da se otrescjo ncvar*
nih latinskih tekmecev, ki dobtvajo
tudi iz starega sveta dosti pobud.
Mnenja so še sicer deljena. Sena*
tor Borah, ki predseduje senatni
komisiji za zunanje zadeve, se os*
tro protivi Keloggovim nameram,
naj Združene države zaropotajo z
orcžjcm. Vendar bodo kupčijski
intcresi in ameriška namera, da si
osvoji svetovno petrolejsko proiz*
vodnjo, zmagali. Saj so le trgovske
koristi in nenasitna želja močnih
po še večji moči tiste gibalne sile,
ki vstvarjajo nape tost in sovraštvo
v Ameriki. na robovih Azije in v
sreu Iwrope.
DNEVNE VESTI
Naročnikom.
Vse cenj. naročnike, ki so še v
zastanku z naroenino, prosinio, naj
nam eimprej vpošljejo skromnih 15
liric, pa bodo imeli do konca leta
redno svoje glasilo in nihče jih več
nc bo nadlegoval. Opozarjamo tu*
di na to, da bomo v kratekm v za*
četku februarja gotovo, primorani
vsem zamudnikom ustaviti »Stra*
žo«. Obnovite zato takoj naroč*
nine!
Trgovcem!
Udruženje trgovcev objavlja, da
je pripravljeno vsem trgovcem brez
razlike pomagj.ti pri prošnji za no*
vo obrtnico. Treba je poslati na
Udruženje: 1. poštni recepis; 2. po*
botnico od davkarije gledc davka
na dohodek (richezza mobile); 3.
koiekovan pai">ir za 2 L, potem za
4 L in končno kolek za 1 L; 4. za \
postne in pisarniške stroške se pla*
ča v Gorici L 3.50, izven mesta
L 6.50.
Za šoferje.
Pristojbine za 1. 1927. za šoferski
patent se razen pri pristojnih regi*
strskih uradih lahko vpkičujejo tu*
di na sedežih avtomobilnega kluba
za Italijo. Tako sporoča finančno
ministrstvo.
Za izvoznicarje.
Vsi  trgovci, ki izvažaio blago v
Nemčijo,  se lahko  pouče 0 carin*
skih pristojbinah za blago pri taj*
ništvu trg. udruženja    za    goriško J
pokrajino.
Davčni seznami.
Goriški občinski načelnik nas
obvešča,   da  bo  razobesen   na   žu*
panstvu iztirjcvalni seznam dcžel*
nih doklad na trgovsko * obrtni da*
vek za 1. 1927.
Odbor društva »Skalnica«
bo imel v nedeljo, dne 23. t. m. ob
4. pop. v društveni sobi sejo, ki naj
se je udeleže vse odbornice.
Predsedništvo.
Gripa.
Z dežcle žc prihajajo poročila o
lahkih slučajih gripe.    Toda ni še
nie hudega. V Gorici bodo menda
zaprli za. par dni sole in kinemato*
grase. Za slednjc ne bo prav nie
škoda.
Čudna zima.
Lctošnja zima je od vraniča hu*
domušna. Po Rimu in južni Italiji
je te dni snežilo in toča se je v Ri*
mu tako gosto vsipala, da je ulice
skoro pobelila. V New Yorku ima*
jo 30" C mraza, viharje pa take, da
da jim vse odna.ša. Pri nas pa zima
ne ve, kaj bi. En dan je jesenski,
potem spet dež in vlaga, pa naen*
krat mrzlo brije. Kakor kaže, bo
pomlad vlažna; prav pripravna za
kakšno »gripanje«.
Volivna mrzlica.
V Jugoslaviji imajo ta teden
dvoje mrzlic. Ena je gripa, druga je
pa volivna. V nedeljo namree bodo
imeli voiitve v oblastne skupščine.
Vse stranke se nanje prav pridno
pripravljajo. V Sloveniji proroku?
jejo Slovenski ljudski stranki si*
jajno zmago. Njeni nasprotniki so
sicer nekaj časa upali, da bodo v
stranki nastali razdori in da bo le»
va skupina krščanskih    socialistov
Stran 2.
»GORISKA STRAŽA«
pod vodstvom drja Stanovnika po*
stavila lastno kandidatno listo pro?
ti oficielni strankini listi. Nedeljski
volivni shod v »Unionu« v Ljublja*
ni, ki se ga jc udeležila velikanska
množica, je take upe razdrl. Poka*
zala se je enotnost v stranki in ve*
lika disciplina. Shod je otvoril dr.
Stanovnik. glavna govora sta ime*
la dr. Korošcc in naš rojak, zdrav-
nik dr. Brecelj. — Istočasno so ime*
li na trgu Tabor svoj shod tudi de*
mokratje, ki pa ni bil tako obiskan.
Ne preganjajte ptic!
Spodnje vrste smo dobili od ne*
kega posestnika iz goriške okolice
ter jih radi objavljamo, da bi do*
bri stvari koristili.
Okoli našega mesta po bližnjih
vasch se vidi na mnogih krajih, da
lovijo ptičke. Kolika škoda se na*
pravi s tern kmetijstvu! Saj ptieki
lovijo razni mrčes in črve. Pred
vojno nismo imeli toliko škodljiv*
cev, ker niso tako lovili prekorist*
nih ptiičev. Vse tarna in toži: muši*
ce so v pšenici, v koruzi, hrošči v
fižolu, a to je vse zaradi pomanj*
kanja ptieev. Koliko komarjev in
raznih music jc bilo v pretečenih
letih! Koliko škode povzroča na
sadju mznovrsten mrčcs! Enkrat
nismo poznali na breskvah, češnjah
in na vsem sadju toliko mravljinca
in drugega mreesa, ker so jih ptič*
ki pridno obirali. Da bi bilo vendar
enkrat konec lova na ptiče, dosti
dobička bi imeli kmetje od tega.
V goriškem fašju.
Nckaj časa ie trajalo v goriških
fašistovskih krogih majhno raz*
burjenje, kdo bo imenovan za po*
litičnega pokrajinskega tajnika. No,
zdaj se je razburjenje poleglo, ker
je za to mesto določen fašistovski
komisar iz Trsta poslanec Bar*
duzzi.
Podpisovanje.
Goriško je podpisalo za liktor*
sko posojilo 6,200.000 lir. Precej*
šnja svota. Po celi Italiji so pa na*
brali 2 miljardi in pol.
Za zboljšanje dinarja.
Jugoslovanski finančni minister
je najel v Ameriki posojilo 10 mi*
ljonov dolarjev. S tern denarjem
nameravajo finančniki zboljšative*
ljavo jugoslovanskega dinarja.
Ministrska bolezen.
Iz Belgrada pišejo, da je obolelo
precej poslancev in ministrov. Med
bolniki je tudi novi zunanji mini*
ster dr. Perič. Nekateri listi se ču*
dijo, da se je bolezen prav zdaj
razpasla, ko se ima sestati narodna
skupščina.
Manjšine v Avstriji.
Tudi majhna Avstrija ima na
svojem ozemlju drobce tujih manj*
šin. To so Čehi, Hrvatje v Burden*
landu in Slovenci. Čehi na Dunaju
in v Gradcu imajo izborno organi*
ziran »Manjšinski svet« s scdežem
na Dunaju. Ta svet bo te dni skli*
cal na Dunaj k zborovanju zastop*
nikc vseh treh manjšinskih na*
rodov.
Političen razgovor.
V  soboto pod noč je angleški za*
kladni minister  Churchill    obiskal
prve.^a ministra Mussolini j a ter se
z njim razgovarjal več ko eno uro
časa.
Francoz in Romun.
Ta dva sta sklenila prijateljsko
pogodbo. Kolikor se more zvedeti,
je vsebina pogodbe taka, kot nešte*
vilnih drugih pegodb, ki so jih di*
rlcmatje sklcnili v zadnjih časih.
Prijateljskim potom hoeeta obe po*
godbenici poravnati medsebojne
snore. Čudno pri celi reči je le to,
da rumunski vodilni listi grdo pi*
šejo čez »zaveznico« Jugoslavijo,
ki je v prijateljskem razmerju s
Francijo. Morda so se Romuni
sprcobrnili.
Kolera.
Slabe novice prihajajo od pov*
sod. Same bolczni na vseh straneh.
V Galiciji je še kolera izbruhnila.
Vsak dan vrže na posteljo do 100
ljudi. Kaj bo, kaj bo!
Sprememba konzulov.
Te dni jc prvi minister imenoval
na razna mesta konzulov in gene*
ralnih konzulov dobre pristaše fa*
šizma. Že prej so se pojavljali gla*
sovi, da se mora tudi diplomacija
fašistizirati. Za generalnega konzu*
la v francoskem obmorskem mestu
Marseju je imenovan tržaški in go*
riški fašistovski vodja poslanec
Barduzzi. Toda pravijo, da Barduz*
zi visokega mesta noče prevzeti,
ker bi rad prej popolnoma uredil
razmerc v goriškcm fašizmu.
Novi udje Društva narodov.
V  Ženevo so prišli    odlični    za*
stopniki političnega in časnikarske*
ga sveta iz Južne Amerike. Preštu*
dirali bodo na lieu mesta ali kaže
južno ameriškim republikam stopi*
ti v  Društvo narodov.    Med  temi
odposlanci  je tudi profesor Stepa*
nic,    ravnatelj      enega     največjih
dnevnikov v Paraguayu. (Po imenu
sodeč bi bil to Hrvat, če    ne    že
Kraševec tarn izza Komna.)
Vojaška služba se zmanjša
in sicer na Francoskem. Vlada je
predložila zakon, ki pravi, da bodo
francoski    fantje    nosili     vojaško
suknjo odslej le 12 mesecev. Socia*
listi zahtevajo pa samo 9 mesecev.
Pri nas služijo fantje leto in pol.
Vojska v zraku.
Moderne države polagajo veliko
skrb v to, da so v zraku močno
oborožene. Največ vojnih zrako*
plovov ima Francija, nato slede Se*
verne države Amerike in Anglije.
Italija je bila doslcj na četrtem me*
stu. Letos se pa pomakne kar na
drugo. Njeno zračno brodovje bo
štelo namreč 1600 letal. Pri zrako*
plovcih je uslužbenih 2310 častni*
kov in 24.000 mož. Za gradbo no*
vih letal dobi vlada v tern letu 600
miljonov lir. Tako oboroževanje,
pravi jo, da ie potrebno, ker sloni
italijansko gospodarstvo predvsem
na elektriki. V slučaju vojne bi za*
dostovalo par sovražnih letal, da
razrušijo z bombami jezove in
»vodovje bi vničilo tovarne, popla*
vilo doline ter povzroeilo strašne
nesreče«.
Med »Bele očete«.
V nedeljo se jc nudil prebivav*
cem    mesta Toulona,    velike    po*
morske luke na Francoskem, iz*
reden prizor. V kapeli svetega
Jožefa so bili zbrani številni
visoki častniki francoske vojne
mornarice in so spoštljivo pri*
sostvovali prvi sv. maši, ki jo je
daroval.krepak in eleganten mož.
Ta je bivši francoski admiral R. B.
Malcor, ki je vstopil v red »Belih
očetov«. Zamenjal jc svoje visoko
mesto z revno haljo misjonskega
reda, ki oznanja Kristusovo vero
med črnci ob ekvatorju. Njegovi
bivši tovariši so se na dan njegove
prve sv. maše poslovili od svojega
admirala, ki jih je med svetovno
vojno vodil do slavnih dejanj. Čud*
na so božja pota ...
Strah na Albanskem.
Nekateri inozemski in italijanski
listi so prinesli vesti, da je Jugoslav
vija poslala na albansko mejo šte*
vilne vojaške čete. Na tako pisanje
jc bilo naročeno iz Belgrada jugo*
slovanskemu poslaniku v Rimu, naj
take vesti prav odločno zanika.
Jugoslavija za enkrat še nima vo*
lje, da bi se s kom lasala.
Pristojbine za razna dovoljenja.
Kr.o dlok*zakon od 29. decembra i
1926 St. 2191, ki je bil razglašen v j
»Gazzetta Ufficiale« jc znatno po*
višal takse za nekatera in posebno
za obrtna dovoljenja.
V našem listu hočemo omeniti
samo nekatcre pristojbinske po*
viške, v kolikor pride jo za naše
razmere v poštev.
Prireditve.
Za dovoljenja predstav, akade*
mij in drugih podobnih prireditev,
ki se ne vršijo v glcdiščih, je treba
plačati za pristojbino:
a)  v občinah, ki štejcjo do 10.000
prebivalcev, L 50;
b)  v občinah nad 10.000 prebival*
cev L 100.
Plesi.
Taksa za plese in plesne sole je
tako visoka, da bo prireditelje pic*
sov spametovala.
Pristojbina za žganjarne.
Znano je, da mora prefektura
dovoliti prodajo na drobno višjeal*
koholnih pijač Za tako dovoljenjc
l>refekture morajo lastniki plačati
za pristojbino:
1.  za obrate 1. razreda L 1500;
2.  za obrate 2. razreda L 1000;
3.  za obrate 3. razreda L    500;
4.  za obrate 4. in 5. razr. L   200;
Za vskaoletno obnovitev te licen*
ce bodo morali lastniki plačati
L 1000, L 750, L 300 in L 150; višina
pristojbine je tudi v tern slučaju
odvisna od razreda, v katerega spa*
da obrat. Razred obrata se pa do*
loci po zakonu od 30. decembra
1923 št. 3274.
Za kremarsko in žganjarsko (li*
kcrji itd) licenco plačajo udruženja
(zadruge, društva) L 300 letnih in
za vsakoletno obnovitev licence
L 150, če poslujejo samo za člane.
V letu 1927.
Lastniki gostiln s prenočiščem,
navadnih gostiln, kavarn in vseh
podobnih javnih obratov, v katerih
se razprodaja ali pa konsumira vi*
no, pivo, razprodaja jo likerji in
druge alkoholne pijačc, morajo pla*
čati pristojbino za leto 1927. in si*
cer do 31. januarja 1927:
L 500 za obrate 1. razreda;
L 250 za obrate 2. razreda;
L 150 za obrate 3. razreda;
L 50 za obrate 4. in 5. razr.
Ti obrati so navedeni pod točko
3. tabele C. zakona od 30. decembra
1923, St. 3279. Razprodajalci višje*
alkoholnih pijač bodo morali pla*
čati zgoraj imenovano obnovitveno
l^ristojbino in še tudi pristojbino,
ki jo morajo plačati za leto 1927.
Za potne liste
bo treba plačati L 60 pristojbine.
Za praznike in šagre.
Ob priliki razstav, praznikov tr*
žnih dni itd. smc krajevno oblastvo
javnc  varnosti  izdati  začasno   do*
Cuvaj se senjske roke!
Zgodovinska povest.
Hrvatski spisal Avgust Šcnoa,
poslovenil F. Š. Cvetkov.
Ali bi se našla katcra duša, ki bi
javila ta žalocten glas, ki bi pori*
nila nož v to dobro, staro sree? Saj
bi sc zgrudila mrtva na mestu. Bilo
je poldne. Solnce je svetilo skozi
majhna okna, silovita burja jc trc^=
sla okna, tresla vso hišo. Starka je
molila. V tern hipu so se odprla vra*
ta. Starka je obnila glavo tja. V
sobo je stopil visok, širok človek,
silnih prsi. Lice mu je bilo podol*
gasto, bledo ali krasno; črno oko se
mu je igralo kakor blisk na morju,
črna brada mu jc padala do pasu,
lasje so mu bili kratko pristrižcni.
To lepo, močno moško tclo je ode*
vala obleka iz plavkastega sukna,
ozke, črne hlače, a na glavi je imel
rdečo kapico. Za njim je stopala
deklica, prava očetova slika, s spuš*
čenimi dolgimi kitami, s povešeno
glavo, črno odeta, a nazadnje je
vstopil v junaški zlati obleki s sab*
ljo, poln, zdrav, črnolas mladenič,
sokolovega očesa, jakih obrvi in
majhnih brk. Dekličino oko je ne*
; stalno blodilo scm ter tja; sedaj ji
j je vzplamtelo pod dolgimi trepalni*
cami, sedaj ji je zardelo lice, kakor
roža in polne prsi so se ji silovito
vzdigale; mladenič je stopal slo*
bodno, veselo, kakor jelen v gori;
oko mu je sevalo kakor srebrni
guinbi na junaških prsih: rdeče, pol*
ne ustnice so mu od radosti in bla*
ženstva    drhtele pod črnimi    brki.
»Kdo je?« je vprašala starka
otvorivši usta, »si*li ti Martin?«
Imaš käk glas od Nike, imaš*li, sin*
ko?«
»Nimani,« je odgovoril ponositi
junak z mehkim, blagim glasom,«
a jutri j)ride oče gvardijan z Reke;
on nam donese gotovo dobrih vesti,
ker mi je obečal ob slovesu, da bo
povpraševal na vse strani.«
»Bo*li? Bo*li?« jc odvrnila star*
ka, »to je dolgo, sinko Martin, ah,
predolgo! Sinoči sem lepo sanjala o
njem. Poljubovala, objemala in gle*
dala sem ga, čuješ li, Martin! gle*
dala ga, slepa sirota. Dolgo je te*
mu. Pomagaj mi Mati Božja s Tr*
sata! A po kaj si prišel, Martin?
Vas je vec tukaj — tudi Klarina je
tu. Si*li, zlato moje? Si*li?«
»Sem, sladka babica!« je zavpila
Klara, spustivši se na kolena in po*
loživši lepo glavo v starkino krilo.
Starka se je pripognila in jo prijela
z obema rokama za glavo. »Ali si
objestna! Kako sem se preplašila!
Pa glej! Mokre oči! Kaj se je pri*
petilo mlademu sreu? Zakaj ste do*
šli, Martin, da mi. nosite nemir v
moj mir!«
»Draga mati,« je rekel knez Mar*
tin, »nismo Vam donesli nemira,
marveč srečo in radost!«
»Srečo in radost, sinko? je po*
kimala starka z glavo, »oj, to so
redki gosti pri meni; ne znam jim
več imena.«
»Zares, mati,« je nastavil Martin.
Danes je doletcl na dvor bel golob
in me vprašal na junaško vero,
je*li tu bela golobica. A jaz sem mu
odgovoril, da se ne spominjam
prav. A golob mi je rekel, da jo on
prav dobro pozna, in da bi mu bila
lepa družica ter jc še pr.istavil, da
je dobre rodovine in da mu je hiša
prazna. Nato sem pozval golobico,
a sedaj jo vprašaj, kaj bi rekla, ako
bi golob zagolčal, videla boš, da ne
poreče: »Nočem!« Doleteli so tudi
bratje golobi in so rekli, da jo bodo
varovali s svojimi krili in da ji ne
bo nikdar ncdostajalo prosa.«
»Kaj mi pripoveduješ tu bajke
kakor na božič in čemu tc sale; ne
ves*li, da je danes velik post?« se
je starka nckako razsrdila pritiska*
je živahneje Klarino glavo. »Govo*
ri trczno, Martin! Kaj je! Svati? Da
mi oženite Klarico moje dete, mojo
Klarico?«
»Da, mati.« je odgovoril knez.
»V par bescdah reccno: Mojo Kla*
rico snubi vrli plemič in junak Ju*
rij Daničič, sin mojega pobratima
Ivana. Vi veste mati, da je to slav*
na kri. Vi poznate njegovega oče*
ta, Vi ste poznali slavnega strica
njegovega Jurija, radi čegar junaš*
tva je podelil cesar Rudolf vsemu ro*
du Daničičcv ogrsko plemstvo; Vi
ste bila, mati, posestrima Klare An*
tulovičeve, babice tcga mladeniča,
katcremu je junaštvo preraslo brke;
sin je našega naroda Senjan in via*
stelin. Jaz sem rekel: v božjem
imenu! Deklica je pordečela kakor
rožica in glejte nas, dobra starka,
pred Vami, da rečete tudi Vi svojo
in da blagoslovite zaročenca.«
»A ti, ti?« je dvignila starka de*
kličino glavo in gostc kaplje so jej
drhtele v ugaslih očeh, »kaj praviš
ti, Klarica?«
»Jaz —« je šepnila deklica in sil*
no zardela, — »jaz sem tako< srečna
— srečna, sladka babica!«
(Dalje prih.)
»GORISKA STRA2A«
Stran 3.
voljenje za točcnjc vina in drugih
pijač, v smislu čl. 101 zakona o jav*
ni varnosti. Isto sc zgodi lahko na
letoviščih in zdraviliščih, če je vc*
liko ljudi.
Za tako cnkratno dovoljcnjc bo
treba plačati L 500 pristojbine.
Za izvrševanje tiskarske, litografs
ske, fotografske in oodobnih obrti
jc treba plačati L 100 pristojbine.
Za vsakoletno obnovitev pripusta
pa L 50.
Oprošeena je kolkovne takse, ki
jo doloeujc zakon od 30. dccembra
1923 št. 3273, prodaja tiskanih
knjiL in tiskanih ter litografiranih
glask (not).
Iz sirohega svefa.
Ruska vernost.
Boljševiki se na vse načinc tru*
dijo, kako bi iz ljudskih plasti iz?
ruvali zadnjo koreninico vere. To*
da ta posel jim ne uspe. Boljševi*
ški listi sami prinašajo ta*le značil*
ni zglcd iz vasi Stcpanovkc. Dušni
pastir jc kljub vsem prcpovedim še
nadalje opravljal mašo. Zato ga je
ljudski komisar kaznoval z globo
300 rubljev. In glej! Dobri in revni
vaščani so mesto 300 rubljev zbrali
3000 in jih dali svojemu dušnemu
pastirju. Takih zgledov, kako je
priprosti Rus vdan svoji veri in du*
hovšeini, je širom dežele nešte*
vilno.
Nesrečna cesarica.
V  Bruslju je umrla v sredo pred*
poldne  princezinja   Karlota,    žena
bivšega      meksikanskega      cesarja
Maksimilijana,    ki so  ga uporniki
ustrelili v Queretaru.    Mlada prin*
cezinja je s svojim    možem    vred
sanjala o bodoei slavi, a ko je Na-
poleon    III.    pustil   Maksimilijana
sramotno. na cedilu, je morala ce*
sarica   v   Evropo    prosit    pomoei.
Toda nikjer je ni našla, iz Meksike
so pa prihajala poročila, da prista*
šem njenega moža slaba prede. Te*
daj se je nesreeni cesariei zmračil
um in je videla povsod krog sebe
same preganjavce. Edino še v Va*
tikanu se je eutila varno. Iz Rima
so blazno cesarico prcpeljali v Mi;
ramar pri Trstu, kjer je zvedela za
nesrceno smrt svojega soproga .Iz
Miramara so jo prepeljali    v    neki
grad v  Bclgiji,  kjer je  Karlota 61
let    preživela v blaznosti do pred*
včerajšnjem,    ko    jo je Bog    rešil
trpljenja.
Turška morala.
^e je svoje case v naših krajih
kdo slabo in nenravno živel, so mu
dejali, da živi ko Turek. Ce bi pa
«Janes tako rckli, bi storili Turkom
Knvico. Pri nas se še malo ve, da
so na Turškem oblastva strogo za*
branila mladoletnim obiskovanje
plesov. Prepoved velja za dekleta
se preko 18. leta. (":c hočcjo na pies,
morajo imcti s seboj dovoljenje
staršcv s fotografijo. Plesati pa
smejo samo osebe istega spola sku*
paj. Sicer jc pa tudi vprašanje, ko*
Jiko časa bodo Turki in se bolj
Jurkinjc vzdržale pri takih tenko*
vestnih postavah.
Mera za ropot in sum.
V  Chicaßu ic mestni zdravstveni
urad pnscl na miscl, kako bi se dal
merit! ropot in sum na  promctnih
uhcah.  Seve,  potem  hi  tudi  iskali
sredstva, da bi ga omejili. Za en*
krat so iznašli le aparat za merje*
nje. Kot enota tc mere velja sred*
nje moean človeški glas.    Dognali
so,    da  je na  najbolj    promctnih
točkah sum 657 krat tolikšen    kot
srednje močan eloveški glas. Da jc
to že hud sum  si  lahko  mislimo;
da so pa meščani slabih živcev je
tudi razumljivo.
Revež noter — miljonar ven .
Veliko vpitje je napolnilo arae*
nske Hste, ko je znani ameriški mi*
Ijarder Wrigley, ki izdelujc za A*
meričane tako priljubljeni žvečilni
gumi, razpisal preko miljon lir na*
grade za tistega, ki prenlava mor*
ski prcliv med otokom Catalino in
suho zcmljo v Kaliforniji. Za tek*
mo in bogato nagrado se je prigla*
silo preko 100 tekmovalcev. Med
temi je bil tudi 16*lcten reven de*
ček iz Kanade po imenu Jurče
Joung. Tckmovalci, nekateri od
njih že nagrajeni pri mednarodnih
tekmah, so se posmehovali revnc*
mu fantu, ki se je nameraval z nji*
mi kosati pri tako nevarnem pod*
jetju. Prcliv je namreč širok 22
milj in ima mrzle ter deroee valo*
ve. Jurče pa se ni oplašil. Skoeil jc
v vodo in no 15 urah plavanja je
izmed vsch 100 tekmovalcev edini
prišel na drugi strani ven kot zma*
govalec. Množica, ki je na plavače
čakala, jc mlademu junaku navdu*
šeno ploskala. Fant je samo dcjal,
ko je videl, da je zmag-al: »Povcjte
mami, da sem še živ.« Mami pa ni*
so samo tega povedali, marvee tudi
to, da je sin Juree dobil miljonsko
nagrado.
Odškodnina
za vojaške ceste in poti.
Mnogi vprašujejo pismeno in list*
meno tajništvo Kmečke * delavske
zveze, kaj je s cestami in potmi, ki
jih je zgradilo med vojno vojašt*
vo? 2,c dolgo let plačujejo lastniki
zcmljišč, na katcrih so bile zgrajc*
ne med vojno vojaške ceste in poti,
davek. Takih slueajev je na tisoče.
Poscstniki niso prejeli za škodo,
ki so jo trpeli in jo trpijo, niti vi*
narja vojnc odškodnine, čeprav je
škoda vclika, davek pa morajo vse*
cno plaeevati. Položaj prizadetih
posestnikov je prav res nerazvese*
ljiv. Zato s tugobo v sreu vprašujejo
nas in druge: kdaj bo to vprašanje
rešeno, kdaj nam bo izplačana od*
škodnina, kdaj bomo smeli te vo*
jaškc ccste in poti s svojim delom
spremeniti  v rodovitno polje!?
O tern vprašanju smo v »Goriški
Straži« že poročali. Rekli smo, da
je treba potrpežljivo čakati. Pred
kratkim smo se ponovno informi*
rali pri pristojnem uradu v Gorici
(Gcnio civile), kjer so nam dali na*
slednja pojasnila. Priobcujcmo po*
jasnila, da prihranimo prizadetim
nepotrebne poti, stroške in nepo*
trebna popraševanja.
Vedeti je treba.
1.  Danes ni mogoče    v posamez*
nem  slučaju  nikomur    pomagati  s
kakšnim posredovanjein.
2.  Imenovani pristojni urad je že
razposlal na    vse občine , posebno
okrožnico. Zahteval je v tej okrož?
nici seznam vseh cest in poti, ki jih
je vojaštvo    med vojno    zgradilo.
Nekatcre občinc so> tudi žc vročilc
Genio    civile    zahtevani    seznam.
Umcstno je, da prašajo    prizadeti
posestniki  pri  občin^kih uradih  za
morebitna pojasnila ter da    ugoto*
vijo, če je tudi njihova cesta (pot)
v seznamu.
3.  Morebitno odskodnino za vo*
jaške ceste in poti bo plačal vojno*
odškodninski komisarjat v Trevizu
ali pa vojno ministerstvo.    Čc pre*
vzame vojaško cesto v oskrbo ob*
čina, bo plačal odskodnino imeno*
vani urad v Trevizu; če občina   ne
bo hotela prevzeti   ceste v oskrbo,
bo plačalo odskodnino vojno minis*
terstvo.    Lahko pa ostanc vojaška
cesta   tudi na razpolago frakeiji, v
tem   slučaju jo morajo   vzdrževati
prebivalci  dotične  frakcije.
4.   Lastniki vojaških cest in poti
sedaj vedo, da se je pričclo tudi to
i vprašanje reševati, vendar bo tra*
j jalo gotovo še par let, predno bo
vse urejeno. Če se med tem kaj
spremeni, bomo v »Gor. Straži« še
govorili. Zaenkrat vas pozdravlja*
mo in vam priporočamo potrplje*
nje.
GOSPODARSTVO.
Zakaj vlagamo v domače
hranilnice?
Novo leto je za nami. Mali var*
čevalci premišljajo, kam bi vložili
svoje prihranke. Stvar jc bila pred
vojno in je danes taka, da so za
zbiranje ljudskih prihrankov ustva^
rjene in edino poklicanc našc do*
mače hranilnice in posojilnicc ali,
kot jih imenujemo, rajfajzenske
posojilnice. Zakaj? Naj zadostu*
jejo sledeči razlogi.
1.  Previdmno    gospodarstvo.    —
Nase hranilnice in  posojilnicc vo*
dijo možje   iz ljudstva,   ki jih po*
znate sami kot dobre, previdne go*
spodarje in ki ravno tako dobro in
previdno gospodarijo pri posojilni*
ei s posojilničnim    denarjem.    Oni
se dobro zavedajo, da za pravilno
gospodarstvo  pri  posojilnici  odgo*
varjajo s celim    svojim    prcmožc*
njem.
2.  Velika varnost. — Vsi člani po*
sojilnice jamčijo za denar Vlagatel*
jev s celim    svojim    premoženjem.
Članov pa    imajo našc   posojilnice
po deželi 100 do 200, večje tudi 300
do 400. To jamstvo    članov   pred*
stavlja torej 100 do 200, pri večjih
posojilnicnh tudi 300 do 400 kmeč*
kih gruntov. Vsak clan posojilnice
namreč jamči za nje obveznosti    s
celim svojim premičnim  in nepre*
mičnim premožcnjcm.
3.  Trajna    varnost.    —    Kmcčki
grunti, ki jamčijo za varnost    do*
mace posojilnice, ne morejo kar ta*
ko izgubiti svoje vrednosti in po*
polnoma  propasti,  kakor  popolno*
ma propadejo    in    iz.Ljubijo    svojo
vrednost razna spekulativna    pod*
jetja, na katere posojajo denar raz*
ni mestni denarni zavodi in bankc.
Zato so vsa posojila, ki jih dovo^
ljujejo naše    domače    posojilnice,
najbolje zavarovana.
4.   Ljudski denar za ljudstvo. —
Denar, ki ga vložitc pri domači po?
sojidnici, mora služiti v prvi    vrsti
za domače kreditne potrebe. S tern
denarjem se nudi cenen kredit go*
spodarjem za izboljšanje njihovega
gospodarstva ali za    pomoč v nji*
hovi gospodarski    nesreči.    Marsi*
kateri posestpik, ki danes denar še
vlaga,  bo  mogoče  čez  leto  ali  äe
prej potreboval posojilo. Čc mu do*
mača posojilnica ni dobra sedaj za
nalaganje   prihrankov,    tedaj    pač
nima pravice, da bi se na njo obra*
čal in od nje zahteval posojilo, ko
bo v potrebi.
5.  Gospodarska samouprava.    —
Naše    domače posojilnice so usta?
nove, v katerih    si ljudstvo    svoje
prihrankc samo upravlja, zato upra*
vlja najbolj  varno in najbolj    po*
ceni. Ljudstvo samo ima od denar«
ja posoj'ilnic korist, nc pa kak po*
sredovalec.
6.  Jez proti oderuštvu. — Namen
naših  domačih  posojilnic    je,    da
nudi jo go'spodarjem  za    gospodar*
stvo potrebni kredit po kar najnižji
obrestni meri. S tem naše posojil*
nice ščitijo   kmeta    pred    oderuš*
I tvom. Odkar delujejo rajfajzenske
I posojilnice na slovenski zemlji, je
j oderuštvo   ubito. Pač pa odcruštvo
evete in vsled njega propada stoti*
ne kmečkih domačij v krajih, kjer
ni posojilnic.
Kdor torej hoče svoj denar var*
no naložiti, kdor hoče, da bodo ta
denar upravljali dobri gospodarji
in ga upravljali pred vsem v korist
ljudstva, kdor hočc v resnici delati
za gospodarsko samoupravo ljud*
stva in nastopati proti brezsrenemu
oderuštvu, ta bo nosil svoje pri*
hranke rcdno v domačo hranilnico
in posojilnico.
Ali ste že obnovili naročnino
za „Goriško Stražo"?
Storite to čimprej, da „ Goriška Pratika" ne bo pošla. Za-
vedajte se, da se armada okrog „Straže" veselo in pogumno
množi! Kdor se sam odmika ali odteguje druge od te ne-
zlomljive vojske, ne kaže biti zaveden goriški Slovenec in
umen gospodar.
Kaj je novega na deželi?
Bilje.
Dne 15. t. m. je vsiljeval neki
mladenič okoli 24 let star v črni
srajci knjige »Su Roma«. Kjer je
dobil samo žcnsko v trgovini ji jc
žugal, da ako ne kupi cne teh knjig,
jim bodo vzeli takoj koncesijo in
jih zagnali s cclo družino čcz mcjo.
S takim žuganjcm jc mladcnič mar*
sikje naredil dobro kupčijo. — Pro*
simo merodajnc oblasti, da bi en*
krat za vselej taka žuganja prepre*
čila in kaznovala doticnega prcdr*
zneža! (Prizadetim svetujemo, naj
slične slučajc javijo kr. karabiner<*
jem ali pa našemu političnemu
društvu, scveda s toenimi in resnic*
ninii podatki. Op. ui\).
Šmarje.
(O smrti g. Poljšaka smo siccr /1
poročali,  na  žcljo g.  dopisnika  pa
dodatno    priobčujcmo    še sledcč
vrstice.    Op.    ur.) V nedcljo 9. j;^
nuarja    1927. ob 11. uri   zvečer je
umrl previden s sv. zakramenti po
te/ki  mukapolni  bolezni  tukajšnji
i uglcdni  posestnik Karol  Poljšak  v
; 77 lctu svoje starosti. Pokojnik  jc
\ bil nad 30 let v občinskcm odboru.
j Kako je bil pokojnik čislan, spošto*
! van in priljubljcn pri vsch, jc naj*
; bolj pričal veličastni sprevod ljud*
stva, ki  so  pokojnika  sprcmili    iz
hiše žalosti na domače pokopališče.
Bodi mu lahka domaca zemljica, ki
jo je vedno iskreno ljubil. Pokoj
njegovi duši, — preostalim doma*
čim pa naše iskreno sožalje.
Vsem. ki so na katerikoli način
v času bolezni pomagali in nam iz*
kazali sožalje, zlasti čč. duhovščini
se domači najiskrcnejše zahvalju*
jejo. Bog plačaj!
Sežana.
V lctu 1926 je bilo na trgu v Se*
žani na prodaj 25891 glav živine in
sicer: Krav in volov 10256, telet
1648, konj 4068 in prašičev 9919.
Gene goveji živini v I. polovici leta
od 400—480 L stot, v II. polovici od
300—350 lir stot žive teže. Teleta
v I. polovici od 700—750 lir mrtve
teže, v II. polovici leta od 550—
650 lir stot. Prašički 5—8 tedenski
v I. pol. 80—120 lir, v II. polovici od
60—150 lir. Kupčija s prašiči in te*
lcti prav dobra, z ostalo živino
srednje dobra. Živinski sejmi se
drže dne 12. in 22. vsakega meseca
in 3. maja ter 3. novembra. Želcz*
niške in avtomobilne zveze na vse
strani ugodnc. Dne 12. januarja t. 1.
je bilo na prodaj 1020 glav živine
in sicer: Krav in volov 493, konj
159, prašičev 332. Cene goveje zi*
vine od 300 do 350 L stot žive teže,
telet od 550 do 600 L stot mrtve
teže, prašičkov 5 do 8 tedenskih
od 80 do 150 lir.
Stran 4.
»GORIŠKA STRAŽA«
Bovec.
Zavarovalnica za govejo živino
v Bovcu je imela 16. januarja svoj'
XIX. redni občni zbor za 1. 1927.
Predsednik g. Leopold Durjava je
otvoril občni zbor ob p.recej pičli
udelcžbi r> strani članov, posebno
tistih izven Bovca. Vzrok jc bil
sneg in slfibo vreme. Iz izčrpnega
poročila blagajnika g. Franca Breš?
čaka je razvidno, da je imelo društ?
vo v prcteklcm letu 384 članov, ki
spadajo pod sledcče kraje: Bovec z
okolico, Oezsoča, Log, Soča in
Trenta. Preiemkov je imelo društ?
vo L 18.001.74, vštcvši saldo L 2418,
izdatkov L 19 826.70. Tako se je
torej poslovno leto 1926, vsled ve?
likega števila ponesrcčcne živine,
končalo z dcficitom L 1824.96, koji
znesek si jc drustvo izposodilo. Zab
varovanlh je bilo 700 krav v skupni
vrednosti L 1,010.400 in 402 teleti.
Zavarovalnina od krav je znašala
L 10.104 od tclet L 1608. Padlo in
poginilo je v pretcklem letu 11 krav
in 14 telet ter znaša skupna izpla?
čana odškodnina L 15.783. Izkupič?
ka od prisilnega zakola je bilo Lir
3337.25.
Za 1. 1927. se je sklenilo na ob?
čnem zboru, da se zavarovalnina
poviša na L 1.25% in pri teletih, ki
sc zavarujejo pred tclitvijo za L 1,
tore] odslej bo za zavarovanje te?
leta treba vplačati L 5. Želeti bi
bilo, da bi v tem letu čim več čla=
nov v svojo kcrist k društvu pristo?
pilo in zavarovalo svojo živino, kcr
bi marsikdo v današnjih časih ob
nesreči, ki ga lahko zadcne, le težko
prišel do krave, ako bi ne bilo za?
varovabiice. Torej v skupni vza?
jemnost; in samopomoči je rešitev!
Slap pri Vipavi.
Na Silvcstrovo nas je zapustila
tukajšnja učiteljica g.čna Iva Justin,
ki je službovala pri nas od mcseca
maja 1. 1915. Odšla je v Trst, ker
je prejela odlok o odpustu iz služ?
be. Vrnila se ni več na Slap, ampak
se je kar s Trsta odpeljala v jugo?
slavijo. Zelimo ji tarn več srcče kot
j(o je imela tukaj.
Dnc 6. januarja na praznik sv.
Treh kraljcv, je umrl v 83 letu sta?
rosti Martin Domenik. Bil jc stara
grča, niož krščanskega značaj-a,
kakršnih srečamo dandanašnji ma-
lo več. Pokojni je bil do zadnjcga
zvcst naročnik in čitatelj »Goriške
Straže«. Vescljc do čitanja jc imel
še iz mladih let. — S pokojnikom
je legel v grob zadnji moški poto>?
mec tukajšnjih Domcnikov; tako
je zdaj en priimek manj na Slapu.
Pokoj njegovi duši!
Preteklo leto so se izselile tri dru?
žine iz naše vasi, dve v okolico
Banjalukc, cna na Štajcrsko. Iz
Bosne pišejo, da jim gre dobro; če
je res jim nismo nevoščljivi, je pa
tukaj  drugače . . .
Štanjel na Krasu.
Prireditev našega društva zadnjo
nedeljo se je dobro obnesla. Zbralo
se )e mnogo občinstva od vseh stra?
ni. Odbor čuti dolžnost, da sc vsem,
ki so pripomogli k lepemu uspehu,
javno zahvali. Zlasti se zahvaljuje
zastopnikom oblastev, ki so nam
šli na roko, les. trgovcu g. Furlanu
za izposojene deskc in hrušcvljan?
skim deklctom za okrasitev dvora?
ne. Topla hvala tudi kobiljeglav?
/ skemu Prosvetnemu društvu in
kobdiljskemu Mladinskcm društvn
za prijazno sodelovanje.
Idrija.
V zadnjih dncvih je zapadcl pri
nas precej visok sneg; promet pa
ni radi tega skoro nič oviran. Se
vedno se lahko z avtomobilom pe?
ljcmo v Gorico. — Tako imenovana
»španska bolezen« je hudo pritisni?
la na našc mesto. Zahtcvala je že
eno žrtev, v torek ponoči sta pa
še dve osebi težko zboleli. Bolezen
napade človeka kar ncnadoma.
Bolnika od torka sta bila popoldnc
še pri delu, na večer ju jc bolezen
v hipu prijela in ju vrgla v postelj.
Kmalu nato jima je telo nekako
ütrpnilo in sta paella v nczavest.
Še le po daljšem času in po trudu
domačih sta prišla zopet k sebi.
Upajmo, da bosta mraz in sneg
nevarno bolezen pregnala.
»^panska« ali gripa.
Letošnjc lcto se je tudi začelo v
znamenju «španske« bolezni. Časo*
pisna poročila o njenem širjenju
so kar vznemirljiva, kajpada tu pa
tani malce pretirana. Svoje slabo
ime inui gripa izza .1 1918. Malo
vsicd tega, ker je tedaj obiskala
skoro ves svet, malo pa od tega,
ker še do dancs niso nasli bacihi,
ki jo povzroča. Letos gripa bržko-
ne ne bo imela tako hudih poslc^
die kot pred osmimi leti. Treba je
pa tudi vedeti, da se ta bolezen v
presledkih vrača; razsajala je leta
1850., potem 1889., potem 1918. in
letos.
Kdor je že enkrat prestal »span*
sko«, ta jc proti njej že »imun«,
t. j. sc ga nc prime več tako rada.
Nekatere pa ponovno napada. Se?
veda je pa treba premisliti ali je res
vsaka iniluenca že »španska« kot
ljudstvo meni. Ko se letos govori
in pise o 100.0000 bolnikih, bo nc*
mara tu vmes dokaj pfchlajenj, ki
nimajo z gripo ničesar opraviti.
Kcr jc od zadnje gripe do danes
pretcklo le mal oeasa v razmerju s
prcjšnjimi dobami, smemo smatra*
ti, da je med niimi že dokaj »imu=
nih« oseb. Ti bodo obvarovani vsaj
hude gripe (Lungenentzündung ali
Pneumonic), ki ima smrt za posle*
dico. Zdravniški krogi so splosne?
ga mnenja, da jc*letcsnji val gripe
precej lahek.
Znaki gripe so kaj razngvrstni.
To je pač odvisno od tega, pri ka*
terem organu se vnetje pričnc. Gri*
pa (beseda pride od francoskega
»grippcr« — zagrabiti, namreč
mrzlica zagrabi) začne z mrzlico,
temperatura zrase, bolnika se po?
lasti obča trudnost, tudi tcka nima
več. Obramba proti gripi je raz-
Iična: ponckod cepijo, v splošnem
pa pride jo v poštev širokopoteznc
zdravstvene odredbc. S tcmi so za?
čeli najprej v Švici 1. 1918. v juliju;
tu je vlada prepovcdala vsako zbi?
ranje več ljudi na javnih prostorih,
da se ne bi bolezen razpasla; po
šolah jc začasno ukinila petje, otro-
ci so morali grgrati s slano vodo in
se po večkrat na dan umivati. Sta?
novalci iz his, kjer so bill bolniki,
niso smcli vcn. Letos pretckli teden
so na Norveškem nrepovedali vse
javne plese, da bi se španska nc
razpasla.
K jcr ni mogočc bolnika od dru?
gih ločiti (n. pr. v tesnih družinskih
stanovanjih), ga je treba prencsti
v boinišnico. Nckatcri zdravniki
so mnenja, da bi bilo treba bolnike
kot pri vseh drugih kužnih boleznih
ločiti od neokužcnih. Toda pri
»španski« so tudi taka lahna obo?
lenja, da ni niti zuravnika treba
klicati. Vcndar je pa zopet pomi?
slek na mestu, da prav taki na
lahno okuženi trosijo bacile (n. pr.
v ccstni zelcznici).
V slučajih, da se gripa močno
razširi, jc treba ljudstvo poučiti:
varujtc snago, ker je to najboljse
obrambno sredstvo proti bolezni;
poleg tega je še potrebno grgranjc,
razkuževanjc pcrila, zlasti nosnih
rut, in raba pljuvalnikov. Zdravi
naj ne hodijo prcveč k bolniku,
zlasti naj se varjejo, da ne bi vdi?
havali njegove sape. Treba se je
posebno varovati prchlada; dosti
krivde nosi pri tcm mo-da tankih
sviienih nogavic in prckratkih kril.
Ccpljenje je tudi sredstvo proti
gripi, a kolikšno, sc šc ne da do?
gnati. Glavno ostanc le, dokler ne
odkrijejo bacila te bolezni, profi?
laksa t. j. obrambna sredstva.
Pri prvih znakih bolezni jc treba
leči v postelj in rajc ostati v njej
par dni več kot prcmalo. Zdravnika
je tudi treba pozvati, da dožene
pravo stanje bolnikovo.
Valuta.
Dae 20. januarja si do'">il :
»a   ltt> iranc. irankov      91 50 do    92.50 Li[
r/A   UXJ belg. frankov       315.-  do  325.- t;r
za  100 Svic. frankov       440 -   do  450.— Li:
r.z   100 češ.-slov. kroti      (5S. - do    69.     Li'
id.   10Ü dinarjev                 40.75 do    41 50 Li'
/.a   I      üteriing                11125 do   112 25 Li«
za   1      dolar                     23 05 do    23 25 Lir
Novci po 20 frankov       82.— do    87,— Lit
za   100 avst. krön           U.0330 do  '\0345 Lir
Vojnoodškodninske     obvezriice:
61.70."
Urnik vlakov v Gorici.
Glavni (južni) kolodvor.
Prihod u Yidma: potni.ški vlak ob 6.02;
brzi 7.51; dir. 9.41; 12.54; brzi 16.14; potn.
18.16;  dir.  18.41; brzi 21.03.
Iz Trsta: brzi ob 7.18; dir. 8.12; brzi
10.32; dir. 14.23; dir. 16.22; dir. 19.01;
potn.  21.12.
Iz Ajdovščinc: mc.šani ob 6.00; mcš. 12.32;
potn. 18.30.
Odhod v Videm: potn. ob 6.06; brzi
7.22; dir. 8.15; brzi 10.25; brzi 14.28; dir.
16.27; dir. 19.10; potn. 21.20.
V   Trst:     potn.   ob   6.08;   brzi   7.29;   dir.
10.15;    dir.   13.02;     brzi   16.23;     dir.   18.42;
brzi 21.13.
V  Ajdovščino: incš. ob 7.57; potn.  13.05;
mcs.   19.35.
•Scvcrni kolodvor (na Blančah).
Prihod iz Podbrda: potn. ob 6.40; dir.
10.01; brzi  13.22; potn.  18.40; dir. 20.55.
Iz Trsta: dir. ob 7.48; potn. 8.47; brzi
14.03; dir. 19.14; potn. 20.40.
Odhod v Podbrdo: dir. ob 7.56; potn.
8.53;  brzi   14.08;  potn.   17.10;  dir.  19.22.   *
V  Trst:    potn.  ob  5.17;    dir.   10.09; brzi
13.30; potn.  19.21; dir. 21.03.
Izrcžite in prilcpitc!
Darovi za poplavljence.
Slovenci    in    Slovcnke    v    Kairi
250 lir.
Odbor del. kons. društva Podgo*
ra v Podgori vabi svoje Clane na
IZREDNI OBČNI ZBOR,
ki bo v nedeljo dne 23. januarja
1927 pri gosp. Štcfanu Brcgantu ob
3. uri popoldnc, s sledečim dnev?
nim redom:
1.  Prcgled računov.
2.  Likvidacija in razdružitev dru?
ŠtVil.
3.  Slucajnosti.
V slučaju, da se nc priglasi za?
dostno štcvilo članov, se bo vršil
občni ;;bor eno uro kasnejc ob vsa?
ki udeležbi.                       Odbor.
Krtove koze
kupuje
W. Windspach
Gorica - Via Carducci 6
Na željo  daja  pojasnila
in ppeskrbuje pasti.
IZVRSTNA JED
za kosilo   in   večerjo   so   testenine
Kiidar jih kupujete, zahtevajte Mj
ali 1 kg zavoje z napisom Pekatete.
Javna dražba. — Dnc 25.  t.  m.
sc bo vršila v Kanalu javna dražba
posestvu v Banjšicah št. 89, obsto?
ječega iz hiše in 15 johov zemlje.
Hiša je poleg glavne ccste in pri?
pravna za vsako obrt.
Pcsnemalnik. — Zadružna mle?
karria v Dol. Tribuši, p. Slappe di
Idria bi kupila posnemalnik, žc
rabljen, ki posname v 1. uri 200 kg
mlcka. Kdor ga ima na prodaj, naj
sc oglasi na naslov: Jakob Božič,
pos., Dol. Tribuša 106, p. Slappe
di Idria.
Iščem posojilo 20.000 Hr na prvo
vknjižbo. Naslov pove uprava »G.
Straže«.
Kanarčke, pristne Harzseifcrt?
Edelrollcr, ki so izvrstni pevci, pro*
dam; Sv. Peter pri Gorici 199.
Išče se Merljak Ivanka, ki je bi?
la nckdaj v begunstvu v vasi Krti?
na v scdanji Jugoslaviji. Oglasi naj
se pri župnem uradu v Renčah.
Lloyd Sabaudo.
i^riliodule vqznie;
v Severno Ameriko:
»Conte Rosso« 11. 2. 1927,
»Conte Biancamano« 1. 3. 1927.
iz Geneve v Njujork v 9. dneh;
v Južno Amenko:
»Principessa Giovanna« 29. 1. 1927.
»Principe Udine« 10. 2. 1927.
»Conte Verde« 17. 2. 1927.
»Prindpessa Maria« 2. 3. 1927.
Iz Genovc v Buenos    Ayres    v
m<2 dneh.
v Avstrah'jo s
»Re d' Italia« 25. 2. 1927.
(nformacije daje in sprejerna piwl-
Hcirücila na vozne listke zastopaik
F. Rosich, Gorka*
Via Contavalle št 4.
ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE
ROBERT   BERKA
Gorica, sedaj Corso Verdi 36,
Laboratorij  otvorjen že leta  1918.
Sprejcma od 9. do 12. in od 2. do 6,,
ob ncdeljah in praznikih od 9.—12.
Placam nsijvišje cene za kože
lisic, podlasic, kun, zajcev, mack,
krtov, veveric, jazbecev itd. itd.
Prodajam PASTl in POSEBNO MESO
'                za lov na divjačino.
Delavnica za strojenje in barvauje
I Nihče   nima   pravice   kupovati   zame
WALTER WIKDSPACH
GORICA - Via Carducci 6 - GORICA
Pozor na izpremenjeni naislovl
* -—zr_