Tine Logar O B S O Š K O - N A D I Š K A D I A L E K T I Č N A ME JA Onstran Kobarida se proti Nadiži, ki izvira nekje pod Plastišči, pod strmimi pobočji kobariških in borjanskih hribov razprostira ozka in čudovito lepa dolinica, ki me v mnogočem spominja na gornjo Selško dolino. Proti zapadu se vedno bolj zožuje, dokler se ob sotočju breginj- ske Bele in Nadiže pri Podbéli (podbiela) zopet ne razširi in preide v prodnato ravan, poraslo z vrbjem in jelšjem. Na severu dolinico zapira strmo in visoko pobočje kobariškega in breginjskega Stola, na jugu pa prav tako strmi Matajür, Mija in Lüpija. Visoko nad nadiško strugo se, stisnjene na pobočje Stola, ob cesti, ki vodi od vzhoda proti zapadu na Breginj, (bei j în ) vrste vasice Kréd (krêd), Potöki (potuoc), Borjäna (boriâna), Stanovišča (snobišča), Homèc (y.omàc) in Sedlö (sedlo). Dolina je odprta samo proti Kobaridu in zgornji Soči. Proti zapadu se svet vzdiguje, dokler se ne odpre na breginjski planotici, od koder je lahek dostop proti Logjem tik nad Nadižo, na Robidišča (arbisča) onstran' Na- diže, proti Prosnidu (prosa nd) in Plastiičem v Slovenski Benečiji. Po ozkem grlu nadiške struge, med Matajurjem in Mijo pri Robiču (ruobič, ruob) ter po stari rimski cesti iz Soške doline na Čedad vzdolž Nadiže je dolinica povezana s Furlanijo. Danes, ko je obveljala stara avstrijsko- italijanska meja kot državna meja med Slovenijo in Italijo na tem pod- ročju, razumljivo ves ta svet gospodarsko in socialno gravitira na Soško dolino in Tolminsko, kajti drugam je ljudem pot zaprta. Tako je moralo biti tudi že pod Avstrijo in kasneje pod Italijo, odkar je bila pokrajina v tej smeri povezana z dobro cesto in drugimi prometnimi sredstvi. Seveda je bila ljudem odprta pot tudi na zapad in jug, preko Plastišč v zgornji del Slovenske Benečije in po Nadiži navzdol na Čedad in Videm. V starih časih je moralo biti v tem pogledu drugače. Nekdaj je na Kobariško in v Soško dolino gravitirala le najbližja okolica Kobarida do Kreda in Potokov (Potoki, Kred, Robič, Staro sedlo, Sužid, Svina), vse hribovske vasi od Borjane dalje proti zapadu (Borjana, Stanovišča, Podbela, Homec, Sedlo, Breginj, Logje, Robidišča) pa so bile po svojih ženitvah in vsakdanjem gibanju prebivalstva usmerjene na zapad in jugozapad proti Slovenski Benečiji. Današnja dialektična slika teh krajev nam govori qrclo o tem, da nekdaj med dolinskimi vasmi v okolici Ko- barida in hribovskimi vasmi v borjanskem in breginjskem kotu sploh ni bilo stika, da sta bila to dva svetova, ki drug drugega nista poznala Da je danes drugače, kot je bilo nekdaj, je povsem razumljivo. Mislimo si samo, da bi ne bilo poti, ki pelje iz Kobarida v Breginj, da bi ne bilo modernih prometnih sredstev, ki so približala najbolj oddaljene kraje in težko pristopne vasi, da je bila nadalje grapa nad Nadižo mnogo bolj zarasla, kot je danes, pa bomo razumeli, da je n. pr. Breginjcem in celo Borjancem mnogo bolj kazalo iti po svojih gospodarskih, trgov- skih in drugih opravkih preko hribovskih steza in bližnjic na Čedad in Videm kot pa preko težko prehodne, strme in utrudljive nadiške grape na prav tako oddaljeni Kobarid, Tolmin in Gorico. In o tem nam dejansko priča današnja dialektična podoba tega zapadnega koščka slovenske zemlje. Debela čr ta označu j e mejo med obso lk imi in nad i šk imi govori Slovenskih govorov v zapadni okolici Kobarida in ob zgornji Nadiži doslej še nihče ni podrobneje raziskoval. Vse, kar smo vedeli o njih, nam je povedal prof. Ramovš v svojih Dialektih, ki se zaradi obširnosti predmeta razumljivo ni mogel ukvarjati z govorom vsake vasi posebej. Zato je umljivo, da je bilo naše poznanje jezikovne podobe omenjenega dela slovenske zemlje pomanjkljivo in zlasti v pogledu klasifikacije samo približno. Ko sem letošnje poletje pri zapisovanju dialektičnega gradiva za LAS prišel tudi v te kraje, sem začuden obstal spričo nekaterih dialek- tičnih pojavov in njihovega geografskega obsega. Zato sem ее lotil podrobnejšega raziskovanja govorov vasi ob zgornji Nadiži sploh. Preiskal sem govore vasi: Robič — Kred, Borjana, Podbela, Breginj in Robidišča. Samo mimogrede sem se ustavil ob govorih Svin, Sužida, Starega sedla. Potokov, Stanovišč, Homca, Sedla in Logov, kajti spoznal sem, da tu spričo zapisovanja in študija v prej omenjenih vaseh kaj posebnega ne bom več odkril, saj mi je bil tudi kobariški govor sam poznan že iz prejšnjih let. Pri tem sem prišel do naslednjega splošnega zaključka: Kobariški govor se govori le v najbližji zapadni okolici Kobarida : na Svinah, v Sužidu, Starem sedlu, Robiču, Kredu in Potokih. Govor v Robiču, Kredu in Potokih se od kobariškega sicer že malo razlikuje, in to po akustičnem vtisu kakor tudi po nekaterih glasoslovnih in mor- foloških pojavih, po celotnem razvoju, usmerjenosti in strukturi pa je to seveda govor, ki spada v obseg kobariškega govora oziroma obso- škega dialekta kot širše geografske in razvojne enote. Meja obsoškega dialekta je na zapadu prav v Kredu in Potokih. Do tod in samo do tod so se vsaj v starejši dobi širile obsoške inovacije, naprej pa jim je bila očividno pot zaprta. V Borjani, vasici pol ure hoda nad Potoki, se namreč že začenja nov jezikovni teritorij, ki je v mlajšem času, ko je bila upostavljena zveza z obsoskim, sicer sprejel marsikako inovacijo od vzhoda, pa je vkljub temu ostal v bistvu tisto, kar je od nekdaj bil, teritorij beneško-slovenskih nadiških govorov. Naslednje vrstice naj to pokažejo in dokažejo. Dasi gre na teritoriju zapadno od Kobarida do naše državne meje v tem predelu za dva dialekta, so vsem tem govorom vendarle skupne nekatere jezikovne poteze, ki jih vežejo v obsežnejšo enoto zapadnih in jugozapadnih slovenskih govorov. Čeprav so ta dejstva znana že iz Ramovševih dialektoloških del, na katera se tudi sicer v razpravici opi- ram, jih bom vendarle še enkrat omenil, da bodo bolj nazorna kasnejša izvajanja. Predvsem moram poudariti vsepovsod ohranjeno oksitonezo psi. akcentskih tipov žena, nogà, maglä. Končni akcentuirani zlog je danes večinoma že daljši, kot je bil nekdaj, kolikor v počasnem govoru sploh že ni prišel v pravo dolžino. Razen tega je večinoma tudi že rastoč. V tem je pač tudi razlog, da se je oksitoneza še ohranila, saj je s tem odpadel element, ki je premik sploh omogočil: zçnà, zçnè < ženi, sastrà, buxà, mayyjà, stçzà, rabrç, waknç, ôraslç, celç, iezak, clowçk, prestçr, tarbçx, kaiçx, warçx > orêx, woyan, popèr, sçsçd, moß konà < moji ko ni, nasçn, -çà, -ç, naslà, nosù < nosil (Robič — Kred — Potoki); kçzà, noyxà, ivodà, ucà < ovca, belika yxorà, mayy.là, stazà, tamà, daskà, ysokô, sarokp, moimù snû, delçc, pçlçlàn, kostàn, oràx, nesçn, -çs (Borjana); oyin, skedin, kotù, s koilàn, pelàn (Podbela); ôalç < éelô, ухог na calç, daskà, dablô < deblô, woknç, ta na woknç, patalàn < petelin, kotù, ta s kotla, sakù > sokôl, clowàk, woràx, palàn < pelin, talç < telè, zanà < ženi, dabù < debèl (Breginj); ienà, peta, media < metla, zemjà, ucà, kozà, daskà, wadà, uyxin < ogàn, lonàc, loncà, neyxà kuna, par kunàx, dux clçwçk, Sri stupù < stopil, debù < debèl (Robidišča). Tonični višek dvozložnih ali trozložnih besed z akcentom na pred- zadnjem zlogu je vsepovsod na zadnjem zlogu: zbiezdà, yxniezdç, sn £(bù < iivêl (Robič — Kred — Potoki); briezà, lunà, strie'xà, krdwà, mliékç, mâlô, zûnà (Borjana) ; na iariédç = na vrsti, brada (Breginj) ; etupâlù, cierku, wçkù < vekal, mçlàn < molim (Robidišča). Isti razvoj ê in б prav tako veže vse govore zapadno od Kobarida do Robidišč v širšo enoto. Današnji refleksi sicer od vasi do vasi neko- liko diferirajo (ie, ia, te — uo, ua, и'), vendarle so vsi rezultat in od- raz enakega razvoja: ér'êëna, kol'eno, stHe'xa, w'êter, ir'ês, l'esnk, war'e'x (n. pl.), tu kost'e'x, l'étan < lêtam, b'edu, b'édala < vêdêl, -a (Robič — Kred — Potoki); yn'ézdo, s'eme, p'esk, pob'en < povêm, pos'eklà, bç- dr'et < vydrêti (Borjana) ; m'esac, n'eman, dl'eto, Clob'éka, br'eme, terp'ét, t'et < h%têti, tu tr'ébus < v trébusë (Podbela) ; s'ec'an, -as', s'éku < sêkal, dr'êbe < drêvê (adv.), ml'ét, sr'edu < srêtlb, na b'en < ne vêm (Breginj) ; m'çsac, tarpïet, lîeto, sïçme (Robidišča); nues, tu nûas, nabûa, nuôxt, zyuôn, masûa, kyst (Robič, Kred — Potoki) ; n"ôi, tuôs'ka < toze-ka, mçsû, blayu, uxu, plu'J, kujt (Borjana); sn"ôika, kaku°s, u/i?, y nu'i (Breginj); uxu", nu"š, senu", stu", nu'c (Robidišča). IZa vse govore je značilna močna labialna artikulacija. Labiodentalni v je zato pred e, i prešel v w, nato pa povsod razen na Robidiščih, kjer je tudi v še poznan, nadalje v b. V Kobaridu in okolici do Starega sedla in Robiča se govorita w in b drug poleg drugega, v tej besedi w, v drugi b. Starejša generacija večinoma govori b, mlajša pa pogosteje w. Tu gre pač za vpliv knjižnega jezika na dialekt. Od Kreda dalje proti Bor- jani do Breginja in Logov je b tako rekoč regularen zastopnik prvotnega v, čeprav tu in tam slišimo tudi w. Iz istega razloga je jezik eliminiral tudi labiodentalni /, ki je veči- noma prešel v X kot substitut bilabialnega nezvenečega spiranta. Danes v teh govorih labiodentalnih nezvenečih spirantov nimamo več, kolikor jih ni ponovno uvedla v glasovni sistem mlajša generacija pod vplivom knjižnega jezika ali izposojenk. Edino na Robidiščih, ki se tudi sicer v jezikovnem pogledu nekoliko razlikujejo od ostalih govorov breginjskega kota, se / še vedno sliši, in celo x tuintam preide v /. V ilustracijo nekaj primerov: skoz, ko/è, xâruz, yanl, xîno, furbàc = zvit (Robič — Kred — Potoki); уасдџ, yacoïic, ko/ç, za yâru.žari (Borjana); zà/, zç'ya (=Jože); sn šinhu — sinful, sn %u6tru < fotral (Breginj); skçx, Xiyn (Podbela); fébrç, šufàt, fr'ika, furmunânte, fçran, hozùf (Robidišča). Vsepovsod so ohranjeni palatalni n, č, šč. V Kobaridu in okolici do Kreda in Potokov sta с in šč prešla že v č in iS, od Borjane naprej pa sta se vedno izkazana kot с in šč. V Podbeli pa še danes gorore t' in samo za to bom navedel nekaj primerov: t'àn, i'às < hbt'ç, xt'î, xt'êrç, obrât'at, obrät'am, mât'axa, brft'a (zebelj za čevlje); t'amïn (dimnik), t'eb'ila (velik žebelj za streho) itd. Velarni zapornik g se je razvil v ustrezni pripornik y, ki pa veči- noma že izgublja svoj zven in prehaja v yx• Tudi artikulacijsko mesto je pomaknjeno nazaj proti grlu. Refleks za psi. / je seveda tudi povsod п: kunçn, ûk, рйхэп, tust zuna, una, must, тйгэп (Robič — Kred — Potoki); uk, bedubçmo < vydlbemo (Borjana); kûnan, züna (Breginj); рйпи, buxç, kûnen, must, žilna, ûk (Robidišča). Končni -m je prešel v -л. V Kobaridu in zapadni okolici do Starega sedla se -m in -n še menjavata, dalje proti zapadu pa je -n edini za- stopnik prvotnega -m. Vsepovsod je še danes živa nevtralna končnica sestavljene sklanje •e < oje: ta dab'êlç masu, tç xûdç (Robič — Kred — Potoki); te drûyxç l'çto, te debêle mesu (Borjana); tujste prad'îwç, ma[dno imç drûyxç, tu mçxnç mçsu, tu parwe (Breginj); to čarne, to stârç senu", to nçwç senu", to drûyxe uknù (Robidišča). Povsod je skupina -rl, -pu > -и: drù, cru, umrù, ubrù, 6rù, postrù (Robič — Kred — Borjana — Breginj — Robidišča). Povsod je ohranjena skupina crê-, žre- v različnih dial, variantah: crïuç, čreival', Cr'êsna, cr'êz, crash), žrepc (Robič — Kred — Potoki); čer1 es, čereuj1, zdrçbç, zdr'pe'c (Borjana); čaiJewa, čarleda, čafez, zrabç, žrepc (Breginj); čerifšna, zdrebç (Robidišča). Vse do Robidišč govore gen. pl. oksitoniranih a-osnov na -e (do Potokov kot ie, ia, od tu dalje pa kot -f). Ta končnica prehaja tudi na sam. m. sp. s premičnim naglasom. Tudi psi. glag. prefiks vg- je poznan na celotnem teritoriju v raz- ličnih dialektičnih variantah, tu kot ba-, tam kot bç-, spet drugod kot ivi-: badr'ét, baynât, bçlît, bçlatïà, bçlatù (Robič — Kred — Potoki); bçrût, beynât, bedr'éi, bedûbemo (Borjana); bekopdt, belobït, bepodit, berut (Podbela); barût, badr'ét, baynât (Breginj); vedr'et, vil'ezlä, vinesù < vynesl*, viyânat, viynnli smo (Robidišča). Lokalni adverbi so povsod ojačeni s tarn-, tu-] gor-, dol-; tu kç- st?x, tu Utax, tçune (adv.) (Robič — Kred — Potoki); ta ylàp, tu yläb (Borjana); tu kçtlu, ta na krampi rje, sirke, bobç, ta na woknç, yxçr na 6alç, tà na pçtç don c'erkwç (Breginj); tu izbè, tù uxàx, tù listàx, ta na pçt, ta na cvçk, tù plûcah, tù Içtrax (Robidišča). Povsod je ohranjenih mnogo oblikovnih in besednih arhaizmov ter drugih posebnosti: Čim bolj gremo proti zapadu, tem več je tega blaga: oetankov II. psi. palatalizacije: na n"6zax, na r"ocax itd. (Robič - Kred) na rpc, na patçc (Borjana); tu birtos, na biîtosi (Podbela); stari dat. in lok. na ç < -ê: manç, tabç (Robič — Kred — Potoki — Borjana); man$, tabç, dpfi c'erkwe, nçt na dnç, ta na pçtç, ta na bobç itd. (Bre- ginj); däwe, dr'êwe (Robič); dâbe, dr*ebf zunç, nuçtre (Borjana - Breginj); oblike adv. brez i so povsod vsesplošne: pcu6, zdà, ziutrç, zûna itd.; oblike bràtra, -и, ki so prav tako poznane povsod do Robidišč, harwçs, perç't, vpraš. k"çre, besede iêdla, čar1?.da za vrsto, dçb, brçzar, ši[a, losth kläst, poyserçd itd. itd. Teh starin je tu toliko, da bi bila potrebna posebna razprava, če bi jih hoteli pregledati. Vsem govorom je skupno tudi bogastvo izposojenk iz furlanščine. Breginjščina, zlasti pa govor Robidišč je naravnost prepleten z njimi. Tudi tega gradiva je toliko, da ga tu ne morem navajati. S tem smo pregledali tiste poglavitne pojave, ki so značilni za vse govore zapadno od Kobarida do Robidišč in še dalje proti zapadu. Ti pojavi torej povezujejo vse omenjene govore v širšo enoto zapadnih in obenem obrobnih slovenskih govorov. Nekateri izmed njih so starega datuma in so rezultat razvojne usmerjenosti obsežnega dela slovenskega jezikovnega ozemlja, saj segajo še dalje proti zapadu, vzhodu, severu in jugu, čeprav današnji rezultati niso povsod enaki (ê > ie, ia; ö > uo, ua; v > w(b) itd.), drugi pa so ostanki starih razvojnih stadijev in so bili nekoč značilni za slovenski jezik sploh (c, se, л, oksitoneza, obli- kovni in besedni arhaizmi). Pojav f > X je verjetno mlad in se je raz- širil po omenjenem ozemlju šele v novejšem času, ko je prišlo do tesnejše socialne povezave med kobariškim in borjansko-breginjskim področjem. Ti skupni pojavi zato še ne dokazujejo, da sta bila kobariški in borjan- sko-breginjeki teritorij tudi nekoč tako tesno med seboj povezana, kot sta danes, da so torej rezultat živahue socialne, ekonomske in kulturne povezanosti ljudstva v teh krajih. Nasprotno: med govori do Potokov in govori od Borjane dalje proti zapadu je cela vrsta takih razvojnih razlik, ki z gotovostjo pričajo, da to ozemlje nekdaj ni moglo biti med seboj tako povezano, kot je danes, da je bilo ljudstvo do Potokov v svojem gibanju in vsakdanjem življenju usmerjeno na vzhod proti Soči, Borjanci, Breginjci in prebivalci ostalih vasi zapadno od Borjane pa so bili povezani s Slovensko Benečijo in zlasti s prebivalstvom, ki onstran današnje državne meje govori nadiški dialekt. Trdimo lahko celo še več. Ljudstvo breginjsko-borjanskega teri- torija je prišlo sem od zapada, iz Slovenske Benečije, prebivalci Potokov, Kreda, Robiča in Starega sedla pa so prišli tja od vzhoda, od Soče. Današnja dialektična slika področja zapadno od Kobarida in breginjskega kota nam torej govori tudi o dvojni smeri naseljevanja teh krajev. Še vec. Če bi med obema naselitvenima teritorijema prvotno in še dolga stoletja kasneje ne bilo naravnih ovir (gozdovi, nadiška grapa, pomanj- kanje komunikacij), bi se ta različna smer naseljevanja danes ne mogla vec odražati tako drastično v govorih teh krajev, kot se v resnici odraža, ampak bi vkljub temu pričakovali postopno in skoraj neopazno, neza- znavno prehajanje iz govora v govor. Zato sklepam, da med obema teritorijema dolga stoletja ni prišlo do živahnejših stikov, ampak sta živela in dihala vsak po svoje. Tu ima izvor današnja dialektična meja med obsoškim in nadiškim dialektom: Robič — Kred — Potoki, ki so zadnje vasi obsoškega dialekta. Katere so torej tiste razvojne razlike, ki pričajo, da gre tu v resnici za dva različna in dolga stoletja ločena jezikovna teritorija? Gre predvsem za razvoj psi. e, e, ç, ö in ç in današnje njihove reflekse. Govori Kobarida in vseh vasi do Potokov nad Kredom imajo danes za te psi. vokale ozke diftongične reflekse tipa ie, is, uo, ua; vsi govori od Borjane dalje proti zapadu pa imajo še danes za vse te pel. vokale široke monoftonge ç, Ç, ki so značilni tudi za nadiške beneško- slovenske vasi onstran današnje naše meje, ki torej borjansko-breginjski teritorij povezujejo na zapad oziroma jugozapad s Slovensko Benečijo. Preden nadaljujem z razpravljanjem, nekaj gradiva v ilustracijo: na n'êb, jçs'ên, sarci", bus'êla, m'êd, dab'êlnca; i'éyn, z'eynca, t'esan < tešem, kt'epan < kleptem (pod vplivom inf. osnove), s'edan < sedmb, yl'edla, y l'ç da t, p'éta < pçtà, zrabiê, г1 ep, p'etk, das'e't; k"6ža, skuöria wu6san < osam, muôlan, d"öbar; z"öb, mu6š, muöka, yxuöba, na r"ocax itd. (Robič — Kred — Potoki) — mçd, bušela, lesen, rnusêla, kulçsa, karbçs, usés; zç'yn, mçinar, sç'dan, parnç'su, џгетрп (gen. sing.), kmç'ta ; yzçu, џгрЧа, prç'st, yxrç'n, preyxlçdal, и rç'du, spçt, debç't, desç't; ivçsn, kçza, nçsan; mçs, zçb, mçka, IÇX, pouserçd (Borjana — Podbela); lêt, po lêdu, wec'çr, pod drabêsan, musela, fiôç'ra, dabç'la < debela, rçbra (pl.), uramena, klç'pan < klepljem (po inf.); klç't < klçti, klfa pçst, zç'ia, dabêt, dasêt, yyjç'dat, yxrç, plçsan, plç'su (ptc.) ; kçza, dçbar, mçyxu (ptc.); rxpba, zçb, Içx, mçs itd. (Breginj Logje); busêla, Щпа, iesç'n ; imçn (gen. sg.), џс?га, zfte nçsu (ptc.), klç'pan, sç'dan < sedam; imç, tà na pçt, zrebç't, prasç't (gen. sg.), spê < spe(t), plçsen, plç'sat; kçza, çsan, nçsan, mçlan, иЩэп; zçp, Içx, dçp, z yxlawç', nacç" < noco(j) itd. (Robidišča). Med razvojem ç in ie je seveda dolga časovna razlika. Pot od Ç do ië je dolga. Borjansko-breginjsko-robidiški refleksi so seveda s stališča praslovanščine in alpske slovenščine mnogo bolj arhaični kot kobariško- potoški, so pravzaprav šele prvi korak v razvoju od praslovanščine do slovenščine, kajti pri ê, è in ö je tu nastopilo šele podaljšanje, pri £ in Q pa šele raznazalizacija, in od tod do ozkih diftongov ie, uo je pot še zelo zelo dolga. Vmes je še zoževanje in šele nato je možna diftongi- zacija. Za vse to pa je treba več sto let jezikovnega razvoja. Razvoj zgoraj omenjenih psi. vokalov ni edini dokaz, da gre tu res za dva različna dialekta. Poleg teh je še več drugih dejstev, ki nam kažejo v isto smer. Poglejmo najprej razvoj psi. * in ь v kratkih zlogih V Kobaridu in njegovi zapadni okolici do Potokov imamo za ta dva vokalaManee a. Ko pa stopimo v Borjano, nas že preseneti beneški oziroma nadiški a < ъ, ь. In ta refleks je značilen tudi za vse ostale vasi do Robidišč. Kar poglejmo: staža, skedan, dai, dçzà, pas, mayxlà (Robič — Kred — Potoki); mayxlà, stazà, daskà, wié daskç, xarbàt, senàn, dàs dazà, t'edan, m'esac; i < a v woyin in skçcfin pa sta plod asimilacije na palatalni n (Borjana); staklênca, tanâk, mayxlà, stazà (Podbela); čabar, mayxlà, daskà, dazà, xlâpac, käman, xomàc, pas, skadm (glede i velja isto kot v Borjani!) (Breginj); mayxlà, stazà, päialc, pç'tak, zçiac, sçdan, çsan, nïzak, donàs, 6esnàk, pas, dàs, tašč (Robidišča). V isto smer nam kaže celo razvoj nekaterih drugih kratkih vokalov, katerih današnji dialektični refleksi so plod primeroma mladega razvoja, saj vemo, da so posledica in rezultat moderne slovenske vokalne reduk- cije, ki se je začela v 15. — 16. stoletju. Po primerjavi današnjih refleksov v govorih kobariškega področja do Potokov s tistimi od Borjane naprej proti zapadu lahko sklepamo, da stiki med obema teritorijema tudi še v 16., 17. in 18. stoletju niso mogli biti bogve kako tesni in živahni. Vidimo namreč, da so velike razvojne razlike tudi tu. Predtonična a in e sta namreč v govorih do Potokov prešla v {t, э, §, v govorih Borjane, Stanovišč, Homca, Sedla in Podbele pa sta se danes a in f. V Breginju, Logjeh in na Robidiščih pa je razvoj tu ubral svojo lastno pot. V Breginju in vsaj deloma tudi v Logjeh je vsak kratki e, najsi bo predtoničen ali kratko akcentuiran, prešel v a. Breginjski prehod e > a", ki je za ta govor tako značilen, saj popolnoma spreminja njegovo vokalično sliko, nam prav tako govori o tesnem sožitju prebi- valstva breginjskega kota z beneškimi Slovenci. Po podatkih iz Ramov- ševih Dialektov, str. 53, namreč sklepam, da se je ta pojav porodil ravno v govoru Breginjcev, od tu pa je segel še dalje proti zapadu v Logje in proti severozapadu na teritorij terskega dialekta, kjer je danes šele sporadičen, če so Ramovševi podatki popolni. To dejstvo kakor tudi današnja oblika številnih breginjskih in robidiških izposojenk iz furlan- sčine, o katerih na tem mestu nisem govoril, nam prav tako pričajo, da so bili nekoč stiki breginjskega kota z beneškimi Slovenci in celo Rezi- jani posebno živahni. Robidiški govor pa je v razvoju predtoničnega e in tudi o ubiral povsem svojo pot. Ta govor je namreč vse take vokale zožil v elèli ter o/ô/u, medtem ko je а ostal nedotaknjen kakor v Breginju. V ilustracijo nekaj dialektičnega gradiva : lasi', lasie'x, r/.laiv^o, pastir; tamç, rabrç, dabii, c'çlç, jçzak, patalàn, maxûr, staynç čçsnak, tasât, balàk < vefik, ušenica, madç, snazï (Robič - Kred — Potoki kakor tudi Kobarid); prasç, zac'çu, zafy'tç, dçbç'la, perè, perç't, urçmç, sçstrà (Borjana); narédn, sçdlç, pledlà, belak, telç, trçbùx, klçpât, klepù (Podbela) ; zapràn, zanà, џгате, parlatï, bes'êda, čaca, patalàn, tabè, yxôr na 6alç, par