Težak položa) vinilari€Ą. Med tiste delavske sloje, kateri so po goapodarski, predvsem pa po socijalni krizi najbolj prizadeti, pridemo kot prvi v poštev viničarji. Brezposelnost vsako leto, katera redno traja od jeseni do spomladi 4 do 5 mescev, nani je celo poklicna in že tako laslna, da najbrž ne bi mogli več biti brez nje. Xaše delo in zaslužek sta torej sezonska. Kakor se začne probujati narava in se razvijati vednO bolj naprej preko cvetoče pomladi črez bujnd poletje tja do dozorele jeseni, tako vzporedno gre tudi viničarjevo poklicno življenje. Zdaj pa tako životari, za.služka nobenega nima, tam kjer so ga poleti klicali in kjer je delal, se mu zdi, da so zelo neradi, če pride, živeža tudi najbolj skromnega mu že manjka. Ogrel bi si vsaj sobo, pa drv primanjkuje, za kupiti so predraga, pa saj še za fajfo tobaka nima. Tako samo vzdihuje, mrko zre y svet skozi ledeno okno, upa in čaka, kdaj '>o konec zime, ker je iako že navajen. Otroci so mu bosi, morajo pa vendar le v šolo. Čevljar počakaj, ko zaslužimo, pa vse poplačamo. Trgcvec, za žajfo, moko, sol in petrolej potrpi enako, kokoši nič ne nesejo, pomoči ni nobene. Skdtila bo kravica, dobil bom za tele, poleti vzredim še zraven eno prase, bom prodal in poplačal vsaj najhujše dolgove. O resnični viniearski mizeriji raorejo najzgovornejše pričati knjige dolžnikov, med nami živečih trgovcev. *Tak trgovec celo dosti-: krat tvega svo.j lasten obstoj, samo radi prevelikega števila dolžnih konzumentov. Znan je slučaj, da je radi dolga 25 Din pri trgovcu bilo viničarju zarubljeno edino prase, ki ga je imel. Viničar je bil bolan celo leto, otročičev ima pet, žena pa nikakor ni zmogla, da bi sama prislužila vse in niti teh 25 Din ni zmogla in ne znala nikjea- dobiti. Ali ni (o obiipno? Marsikomu se bo to zdelo pretirano. Žalibog je med nami tudi takih, ki si zakrivajo obraz pred resnico, zato ker jim je neugodna. Iz takega stališča taki tudi vsak glas delavskih trpinov in vsako zahtevo po pravičnosti .er vse, kar je v zvezi z delavskimi interesi za zboljšanje položaja, enostaviio imenujejo: »boljševizem«. Vseh takih očitkov se mi prav nič ne ustrašimo in bomo povedali resnico, kakor potrebno. Beda viničarjev je velika rak-rana na našem celokupnem narodnem telesu in sega s svojimi posledicami zelo globoko v vse panoge našega gospotlarskeg- in socialnega življenja. Ni prizadet le vini.ar, ampak z njim vred tudi vsak tišti, za katerega piide kjerkoli viničar v poštev, bodisi kot konzument, ali drugače. Namera gotovih vinogradnikov, ki ro sedaj zaeeli celo delati na tem, da bi spomladi zaslužek viničarjev še znižali, ne bo zadela samo viničajrjev, kakor si dotični to predstavljajj, ampak prizadeta bo s tem tudi celola in v nji vinogradniki tudi sami. Manjše ko bodo plače delavstva, manjša bo njegova kupna moč, večja bo beda in silnejša bo gospodarska kriza. Če bo trgovec v takih razmerah dajal blago tudi polzastonj, viniearji tudi tako ne bomo niogli kupiti prav ničesar. Uosedaj se v prilog viničarjev skoraj nikjer viničarski red ni izvajal, kateri itak določa nekak najmanjši in zakoniti minimum vseh viničarjevih prejemkov, in že čuj^mo glasove o znižanju zaslužka. Vsi viničarji smatramo. vsako tako znižanje za krivično, zato ker takr-rt, ko še ni bilo skoraj nobene krize, ne vinske in ne splošne gospodarske, nasprotno nisrno zato dočakali nobenega povišanja zas-lužka, ,kar bi v duhu pravičnosti se moglo zgoditi. Znižanje plač in zaslužka je povsem neumestnb, ker bolj nizke plače, kakor že so, sploh biti ne morejo. Merodajni činitelji in naši narodni gospodarji si bodo morali obstoječo bedo viničarjev bližje pogledati in st-oriti potrebne ukrepe v zaščito viničarjev. da se viniearski stan kot glavna delovna sila naših vinorodnih krajev popolnoma ne upropasti!