íSMl Dragi moji planetovci, marec je nekaj posebnega, saj se 20. začne pomlad. Zvončki in žafrani že kukajo iz zemlje, dan je vse daljši in ravno na prvi pomladanski dan bosta dan in noč enako dolga in potem bomo imeli pol leta več svetlobe kakor teme! 22. marec je svetovni dan voda. In pri Mojem planetu smo si zavihali rokave in resno zaplavali v vodo. Čista voda je bistvena za življenje. V Sloveniji imamo veliko srečo, ker imamo precej virov kakovostne vode, a jih na žalost najbolj ogroža človek z uporabo pesticidov in drugih strupov, ki skozi zemljo pronicajo v podzemno vodo. Vemo, da ste planetovci zelo odgovorni in dobro gospodarite z vodo. Poročate, da pijete vodo iz pipe in tako dodatno ne obremenjujete okolja s plastenkami in da ne »razmetavate« s pitno vodo. Mi smo na vas ponosni. Pripravili smo vam kar nekaj vsebin, ki vam bodo prišle prav tudi v šoli. Pišite nam in nam poročajte o svojih ljubljenčkih, odkritjih, poskusih ali pa nam pošljite vprašanje za strokovnjake. Pa Lepo se imejte! Th KazaH RANLJIVA VRSTA Mandril 20 8 NARAVA Kroženje vode v naravi 12 ZAKAJ? KAKO? Kako deluje GPS? 14 REKORDERJI Afriški slon 16 SESALCI Mala rovka 18 RASTLINE Vrbe 20 NARAVNI POJAVI Vrtinci 22 ČLOVEŠKO TELO Telo in voda 24 NAGRADNI NATEČAJ 26 POSTERJI Kroženje vode v naravi, Zebri, Mandarinka 36 DR. VETKO 38 OKOLJE Gospodarim z vodo 40 KOLO 42 PLANETOV STRIP V deželi faraonov 46 POTEPANJA PO SLOVENIJI Pliskovica 48 MOJ TEST Skrb za domačega ljubljenčka 50 SIVE CELICE 52 NUŠIN KOTIČEK Vse, kar potrebuje 54 MOJ PLANET PRIPOROČA 56 VAŠA POŠTA Na www.mladinska.com/mojplanet najdete učne liste in tudi video filme. 4 Dl vrsta WmiU: i] ifi ti&ŽMMv1 . J MmmMMO Predstavljaj si, da hodiš po tropskem deževnem pragozdu. Si v Gabonu, državi, ki leži na zahodni obali ekvatorialne Afrike. Vroče je, podrasti je toliko, da se včasih komaj prebijaš, okoli glave pa ti ves čas brenči oblak mrčesa. Nenadoma te iz grmovja pogleda divje pisan obraz. Iz košate dlake štrli dolg, živo rdeč gobec, ki je ob straneh obdan z močnimi modrikasto belimi črtami. Se prestrašiš ali navdušiš? -mm ^••'S >••:••, ... " ■ '.V*/' , , •",. ■^iirViv!/^,',. - "I ■ V- Wmimmm ti ^ ¿■¿j ;;Midmmik^M\:i b HI't mM mm^:; » Velike pisane skupine Čeprav je obraz zelo neobičajen, razlogov za strah pravzaprav ni. Na našem domišljijskem sprehodu smo se pravkar srečali s samcem mandrilom. Če se po gozdu sprehajamo med junijem in novembrom, se nam splača pozorno pogledati okoli sebe. Zelo verjetno je v bližini gromozanska skupina mandrilov, in če prisluhnemo in dobro pogledamo med pragozdno goščavo, bomo morda zagledali na stotine opic. V tem času je namreč obdobje parjenja, ko se samci pridružijo samicam in mladičem in skupaj tvorijo skupine, ki v povprečju štejejo dobrih 600 članov, čeprav občasno sre- čamo tudi precej manjše skupine. Vendar moramo biti čim bolj neopazni in tihi, če jih hočemo videti. So namreč zelo plahe živali in znanstvenikom jih le redko uspe opazovati v njihovem naravnem okolju. Preostalo polovico leta se samci raje poslovijo od gneče in živijo samotarsko, medtem ko se samice z mladiči še naprej družijo v velikem številu. Ve se, kdo je šef Skupina opic vedno daje vtis živahne zmede. Vendar ima življenje v skupini mandrilov nekatera zelo jasna pravila. Predvsem med samci vlada stroga hierarhija. V nekoliko manjših skupinah se točno ve, kdo je glavni in kako mu po vrsti sledijo preostali. Vsak član skupine se obnaša primerno svojemu družbenemu statusu. Nadrejeni svoj položaj izražajo s strogim strmenjem v nasprotnika, hitrimi gibi z glavo in jeznim udarjanjem po tleh, podrejeni pa jim povejo, da jih spoštujejo, tako, da boječe kričijo ali pa jim pokažejo zadnjo plat. Zakaj tako divje barve? Živahna obarvanost obraza - in zadnjice - je glavni prepoznavni znak mandrilov in zagotavlja, da si jih človek res dobro zapomni. Ampak zakaj bi se takšne barve v evoluciji sploh razvile in obdržale? Ob srečanju s plenilci vpadljiv videz prav gotovo ne pomaga. Pomaga pa narediti vtis pri samicah! Izkaže se, da so bolj živahno obarvani samci med samicami veliko bolj priljubljeni. Obarvanost se razvije šele s spolno zrelostjo pod vplivom moških spolnih hormonov. Samice in mladiči so veliko manj barviti. Količina teh hormonov je odvisna tudi od samčevega položaja v hierarhiji, zato so samci z višjim položajem pogosto tudi bolj živo pisani. Razlog za obarvanost zadnjice pa je morda to, da je tako pisanim barvam veliko lažje slediti v gosti podrasti. Talne in drevesne živali Spretne roke so odlično orodje za celo vrsto opravil, izvorno pa so se pri opicah razvile zato, ker so se prvi opičji predniki preselili s tal na drevesa. V krošnjah so bili v veliki prednosti tisti, ki so se lahko dobro držali vej. Vse opice znajo odlično plezati, čeprav mnoge danes živeče vrste tega talenta ne uporabljajo veliko. Med njimi so tudi mandrili, ki večino časa preživijo na gozdnih tleh in se na drevesa odpravijo v glavnem takrat, ko so na njih zreli sadeži, ali zvečer, ko se odpravijo spat. Plenilci so povsod Talne in drevesne živali imajo v življenju precej različne skrbi: medtem ko so drevesne izpostavljene samo plenilcem, ki znajo leteti ali plezati na drevesa, morajo talne skrbeti tudi vsi tisti, ki hodijo samo po tleh. Za mandrile to pomeni, da se morajo poleg ujed in kač ukvarjati tudi z leopardi. Verjetno je prav to razlog, da talne opice večinoma živijo v precej večjih skupinah kot drevesne vrste. Kot odgovor na povečano nevarnost so se začele združevati v velike skupine - tako je bolj verjetno, da bo nekdo plenilca pravočasno opazil in te opozoril, hkrati pa manj verjetno, da bo plenilec v množici izbral prav tebe. Pri mandrilih si samci, ki so dvakrat do trikrat večji, lahko privoščijo občasno samotarsko življenje, samice z mladiči pa se verjetno \nirn Stninn - Dnla Voda na planetu Zemlja neprestano kroži. K temu jo spodbuja sonce s svojimi žarki in toploto. Voda ne nastaja na novo iz nič in se ne porablja, samo spreminja svojo lokacijo in obliko (agregatno stanje). Daleč največ vode je v morju (97 %) in ledu (2 %), preostala voda pa je v tleh, rekah, atmosferi in živih organizmih. Največ vode je v morju V morju je velika večina vode, ki jo imamo na planetu Zemlja. Ta voda je slana. Pretaka se med oceani in morji, ki imajo različno slanost in temperaturo. Z morske gladine izhlapeva voda v obliki plina, torej kot vodna para. Iz morij v tropskem in subtropskem pasu izhlapeva več vode kot iz hladnih morij. Če ne bi bilo stalnega priliva vode v oceane, bi se ti v milijonih let posušili. To se dogaja s Kaspijskim jezerom. Poišči ga na zemljevidu. Vodni hlapi potujejo iz morja v nebo Si kdaj videl meglice nad morjem, ko je bilo morje toplo, zrak nad njim pa hladnejši? To se dogaja vsak dan, le da tega vedno ne vidimo. Vodni hlapi se dvigujejo in ohlajajo, v njih pa ni soli. Z izhlapevanjem nastane sladka voda. Zaradi ohlajanja nastanejo oblaki Visoko v atmosferi je zrak hladen. Dvigajoče se vodne pare se ohlajajo in spreminjajo v kapljice (kondenzirajo). Tako nastanejo oblaki. Ko se para utekočinja, nastaja veliko energije, ki jo opazimo kot nevihte ali orkane. Voda se vrne na Zemljo kot padavina Padavine so lahko dež, rosa, sneg, toča ... Katere padavine bodo nastale, je odvisno od veliko dejavnikov. Pomembna je hitrost ohlajanja zraka okrog vodnih kapljic. Kajti ko kapljica pada proti Zemlji, potuje skozi plasti različno hladnega zraka in zato se kapljica spreminja -zraste, se podhladi, nastane snežinka ali zrno toče. Kot padavina se voda vrne nazaj na Zemljo. Lahko obmiruje kot led Padavina, ki pade na mrzlih območjih Zemlje, se lahko spremeni v led in v takšnem stanju ostane zelo dolgo časa. Največ ledu je shranjenega na zemeljskih polih ter v gorah. Led je največje skladišče sladke vode na Zemlji. Če bi se stopil ves led, bi se gladina morij dvignila za nekaj deset centimetrov. Voda odteče globoko v Zemljina tla Voda lahko ponikne v tla in teče pod površjem. Teče lahko v zemlji ali med kamenčki. Podzemna voda in podtalnica sta najpogostejši vir pitne vode v Sloveniji. Gre tudi za najbolj čisto vodo, saj se med pretakanjem po drobnih zemeljskih delcih očisti. Zelo veliko vode izhlapi iz rastlin in tal Padavine se lahko zadržijo na rastlinah in tleh, ne da bi kam odtekle. Takšna voda hitro izpari nazaj v zrak in se v oblakih ponovno vključi v vodni krog. Voda je vgrajena v telesa rastlin in živali Vsa živa bitja vsebujejo vodo: meduze do 99 %, puščavska roža pa le nekaj odstotkov. Koliko časa se bo ta voda zadržala v telesih, ne moremo oceniti, je pa za preživetje organizmov nepogrešljiva. Tudi ljudje jo vgrajujemo v svoja telesa, zato je redno pitje čiste vode pomembno za naše zdravje. Voda se spet vrne v morje Padavine, ki padajo v morje, površinske reke in podzemni tokovi podtalnice se neposredno izlivajo nazaj v morje. Tako se vodni krog sklene oziroma ponovno začne. Voda, ki priteče v morje, lahko s seboj prinese številne odplake in odpadke. Te škodijo življenju v morjih in spreminjajo ekosisteme v širšem pogledu. V j tako Siv» bf+je I- n 1 , tljto viako bo (Icrklo l* 1 v ?i| preživetje W omočil pr«iv j (| «rtiM«-. ^ rlJ 1? je aa»ef Na sredini revije poišči plakat, ki ponazarja kroženje vode v naravi. Urška Galien Astronomi so z zvezdami in zelo natančnimi urami najprej izmerili lego, torej zemljepisno širino in dolžino, več krajev na Zemlji. Na podlagi teh meritev so nato geografi naredili zemljevide. Če si hotel ugotoviti, kje si, si moral znati na zemljevidu poiskati svoj položaj. To pa je bilo zelo težko, če si potoval po neznani deželi. Še bolj zapleteno pa je bilo določanje lege na morju, kjer ni gričev, hribov, cest in naselij, po katerih bi se lahko orientiral. Mornarji so zato uporabljali posebne naprave, s katerimi so glede na Sonce, zvezde in natančno uro določili svoj položaj na morju. Ko pa so izstrelili prve satelite, so učenjaki spoznali, da bi jih bilo mogoče izkoristiti za natančno določanje lege na površju Zemlje. Načelo delovanja je dokaj preprosto. Spomnite se na strelo in grmenje ob nevihti. Najprej zagledamo blisk, šele nekoliko kasneje zaslišimo grom. To je zato, ker zvok potuje počasneje od svetlobe. V eni sekundi zvok naredi približno 330 metrov. Če zaslišimo grom sekundo za strelo, potem je ta usekala 330 metrov stran. Če grom zaslišimo 3 sekunde za strelo, potem je bila ta oddaljena en kilometer. Na tak preprost način lahko določimo oddaljenost strele. Še več. Pojav lahko izkoristimo za določanje svoje lege. Denimo, da je prva strela udarila v cerkev na vrhu bližnjega griča, potem lahko tako določimo našo oddaljenost od tega griča. Potem pa je druga strela udarila na vrh drugega griča. S poslušanjem groma lahko izmerimo oddaljenost našega kraja še od tega griča. Nato na zemljevidu poiščemo griča. Ker smo z grmenjem izmerili njuno oddaljenost od našega kraja, lahko na zemljevidu natančno najdemo našo lego. GPS-satelit oddaja radijski signal, s kateniv je mogoče določiti lego kateregakoli kraja m Zemlji. Na podoben način deluje tudi GPS-sistem merjenja lege na Zemlji s sateliti. GPS je kratica, ki izvira iz angleškega imena Global Positioning System - globalni sistem za iskanje lege. Bistvo tega sistema je roj tridesetih satelitov, ki krožijo okoli Zemlje. Seveda ne oddajajo strel in groma, temveč radijske signale, ki vsebujejo natančne podatke o času oddajanja in legi posameznega satelita. Za sprejemanje teh signalov potrebujemo posebno GPS-napra-vo. Ta iz razlike časov potovanja signalov različnih satelitov in njihovih leg izračuna lego na Zemlji, podobno kot pri opisanem primeru s strelami in gromi. Naprava mora hkrati sprejemati signal več satelitov, sicer lege na Zemlji ne more izračunati. Roj CPS-satelitov, ki krožijo okoli Zemlje Sodobne GPS-naprave so čisto majhne in priročne, zato jih pogosto uporabljajo av-tomobilisti, saj jih zaradi velike natančnosti pripeljejo na želeni naslov. Po navadi imajo te naprave prikazovalnik z zemljevidom ali avtomobilsko karto, kar vožnjo še dodatno olajša. Čeprav je-GPS sistem nastal za vojaške potrebe, pa ga danes ves svet uporablja za bolj vsakdanjo orientacijo na Zemlji. Andrej Guštin -¿rjšte -J JiJ AaiJ^ tudi 7 ton. Življenjska Joba QjjJj 60 let, kar je več kot pri večini sesalcev. Ker je tako velik, ga druge živaline napadajo. Slone najb°lj ogroža ^ve^ ^ - 'V* ^ i Spolna zrelost: približno pri desetih letih IÄ0 Brejost: 22 mesecev Življenjska doba: 70 let in vec Afrika • V-; • i > . - ■" "s. - = ?.*■■ * • v:: -v * •• -j. ••»• :: - • . • •• •,.....-•• < ~ - >__•. . : . v •...... da raste slon skoraj vse življenje in je zato na primer 50-letni slon veliko večji od polovico mlajšega? da potrebuje odrasla žival na dan približno 160 kilogramov hrane? da je slonji rilec nekakšen zelo dolg nos, v katerem je 100.000 mišic in nobene kosti? da traja zelo dolgo časa, preden slonji mladiči resnično obvladujejo vse te mišice in znajo rilec uspešno uporabljati? da sloni živijo v družinskih skupnostih, ki jih tvorijo samice z mladiči, vodi pa jih najstarejša, najbolj izkušena samica? da taki obliki družin pravimo matriarhat? da so stari samci samotarji, mlajši pa se družijo? da je največja žival na svetu sinji kit? Sinji kit živi v morju, dolg je do 30 m in tehta do 160 ton. Toliko kot 26 afriških slonov! « osebna izkaznica Družina: Red: rovke (Soricidae) 1 rovke krti in ploskorili (Soricom°rpM 1 Vrsta: mala rovka (Sorex minutus) 1 Parjenje: od aprila do avgusta Mladiči: 2-8, do 5-krat na leto Dolžina živali (brez repa): okoli 5 cm Teža: od 4 g do 6 g Habitat: gozdovi, gozdnate pokrajine, travišča Razširjenost ■ Evraziia, Severna Amerika 1, JKi^ftaW~ t1 i :wJKP" „.jflL Svist! S kotičkom očesa komaj še ujameš drobno živalco, ki je pravkar švignila v podrast. Je bila miška? Hrček? Ne: mala rovka! Ta drobni sesalec, na videz podoben miši, ima značilno dolg in zašiljen gobček. Koplje in orje Rovkino telo pokriva gost in žametno mehak kožuh. Na petpr-stih sprednjih okončinah so kremplji. Hitro teče. Ker se zadržuje predvsem v podrasti dreves, si pri brskanju po tleh in med odpadlim listjem pomaga z dolgim in gibljivim smrčkom. Pri iskanju hrane se zanaša tudi na dober sluh, čeprav ima majhne uhlje. Vidi zelo slabo. Z izostrenim vohom rovka brez težav zaznava plen. Pri tem ji pomaga koničast smrček z dolgimi čutilnimi brki oz. srstmi. Če je plen zakopan, začne s smrčkom in sprednjimi nogami kopati in orati. Je predvsem žuželke, deževnike, tudi plodove in mrhovino. Zakaj toliko je? Mala rovka mora jesti zelo pogosto, na približno dve uri. Počiva ali spi v krajših presledkih. Če bi bila brez hrane samo kakšnih devet ur, bi namreč lahko že poginila! Ima izredno hitro presnovo. Dnevno poje približno toliko hrane, kot je težka. Zato tudi zimskega obdobja ne prespi, saj v svojem telescu ne more nakopičiti dovolj maščobnih zalog za preživetje čez zimske mesece. Aktivna je noč in dan. Obraba zob Rovke imajo posebno zobovje: mlečne zobe izgubijo že pred svojim rojstvom. To pomeni, da se skotijo s končnim nizom zob, ki jih imajo vse življenje - kar je kakšnih 15 mesecev ... Para sekalcev sta ostra in dolga, vendar jim ne rasteta vse življenje, kot na primer glo-davcem. Zato se rovkam zobje obrabljajo. Jeseni v naravi pogosto najdemo poginule odrasle rovke, ki imajo izrabljene zobe ali so celo ostale brez njih in so zato umrle zaradi stradanja. Od majhnih do še manjših Poznamo več vrst rovk: gorske, gozdne, vrtne, povodne, močvirske, poljske ... Najmanjše rovke so velike samo 35 milimetrov! To so pritlikave in etruščanske rovke (Suncus etruscus). Etru-ščanska rovka živi v južni Evropi, Aziji in Afriki, najdemo pa jo tudi na slovenski obali. Je med najmanjšimi kopenskimi sesalci. Teci, rovka, teci! Seveda je takšna drobna stvarca, ki nima prave obrambe, na jedilniku mnogih plenilcev. Lovijo jo sove, jastrebi, kače, lisice in mnoge druge živali. da rovki udari srce tudi do 1200-krat v minuti? —^^ ... da se rovkam pozimi spremeni zgradba in oblika telesa? 30 do 50 % telesne teže izgubijo predvsem z zmanjšanjem velikosti kosti, lobanje in notranjih organov. da je ugriz nekaterih rovk strupen? Žleza slinavka pri ameriški kratkorepi rovki ustvari dovolj strupa, da povzroči smrt približno 200 miši. da so za rovke iz rodov Suncus in Crocidura značilne karavane rovk? Ko mlade rovke zapustijo gnezdo, oblikujejo vrsto. Vsaka žival zgrabi zadnjico prejšnje, prvi mladič pa se drži zadnjega dela matere. Mati jim na tak način pokaže svoj teritorij. Prijem je tako močan, da če dvignemo samico, poberemo hkrati vso karavano Tina Pavlovir svet' rastlin, Ob koncu zime napoči čas, ko nabiramo prve spomladanske šopke. Vrbove mačice, teloh in resa nam doma pričarajo pomlad, še preden se zima zares poslovi. Poglejmo si vrbe pobliže. V Sloveniji jih je kar 23 različnih vrst. Srečamo jih ob rekah in potokih, v poplavnih gozdovih in močvirjih, na posekah in gozdnih robovih, nekaj vrst pa je celo visokogorskih. Prva spomladanska paša čebel Barvitih cvetnih listov drobni vrbovi cvetovi ne premorejo. A vendar zmorejo privabiti opraševalce. Cvetoče vrbove mačice lepo dišijo. Poleg tega se v cvetovih izloča dehteča, sladka medičina, ki močno privablja žuželke. Vrbe so torej žužkocvetke: žuželke prenašajo cvetni prah z moških grmov na ženske. Spomladi so cvetoče vrbe pomembna čebelja paša. Mačica z moškimi cvetovi Drobni cvetovi Bele, puhaste mačice so nerazcvetela socvetja vrb. V vazi, v topli sobi zacvetijo v nekaj dneh. Če jih pogledamo od blizu, opazimo, da na nekaterih vejicah iz mačic molijo prašniki in se iz njih sipa cvetni prah. Na drugih vejicah pa se v mačicah razvijejo pestiči. Eno vrbovo mačico torej gradi množica majcenih cvetov: ti so samo moški (s prašniki) ali samo ženski (s pestičem). To se nam morda zdi nenavadno, saj so v večini cvetov, ki jih poznamo, tako prašniki kot pestiči. Pri vrbah ločimo moške in ženske rastline 4IIIII Raziskuj imiiiiiiiiimiiimmiiiiii IIIIIIIIU Pokopališko vrbo, ki krasi mnoga sprehajališča, pokopališča in n^i-e^a so vzgojili s križanjem vrbe žalujke in bele vrbe J Ko mačice odcvetijo ... Moške mačice se po odcvetu kmalu posušijo in odpadejo, v ženskih pa dozorijo majceni plodovi. Ko se odprejo, se iz njih sprostijo drobna in lahka semena, opremljena z dolgimi, tenkimi laski. To so letalne naprave, ki omogočajo, da se semena z vetrom raznašajo daleč naokoli. Listi se popolnoma razvijejo šele zgodaj poleti. • Naberi šopek vrbovih vejic z različnih grmov. Doma jih daj v vazo in opazuj■ kako bodo zacvetele. Ločiš moške mačice od ženskih?Sčasoma bodo na nekaterih vejicah pognale korenine. Takšno ivlado vrbo lahko posadiš na vrtu aH v naravi. • Na spreh°du si izberi vrbov grm. Označi ga z vodoodpornim trakom. Tako boš lahko isto drevo opazoval več mesecev:ko bo cvetelo in ga bodo obiskovale čebeie ko se bodo m^u p°dovi in bodo iz njih letela semena ko se bodo razvili listi... • S slikovnim phmčnikom za določanje grmov in dreves poskusi ugotoviti, za katero vrsto vrbe gre. • Vprašaj dedka, babico, stare strice ali tete, kako se iz vrbove vejice naredi piščalka. • Zgodaj spomladi naberi dolge, vitke vrbove šibe in poskusi splesti košaro. Vsestransko uporabne Vrbe zelo hitro rastejo, njihov les pa ni uporaben le za kurjavo. Iz njega izdelujejo vrsto različnih izdelkov: zaboje, cokle, igrače, zobotrebce, vžigalice, celo palice za hokej, pa tudi papir in izvrstno risalno oglje. Ob tem ne smemo pozabiti na vrbove metle, koše in druge izdelke suhe robe. Otroci iz vrbovih vej izdelujejo piščalke, lubje so včasih uporabljali kot strojilo in sredstvo za barvanje, pa še bi lahko naštevali. da vrbovo lubje vsebuje snovi, ki pospešujejo rast korenin na odrezanih poganjkih? Izvleček iz vrbovega lubja lahko uporabimo za ukoreninjanje potaknjencev. da vrbe pogosto sadijo na nasipe in obrežja, ker njihove razvejene, prepletene korenine utrdijo brežine in varujejo bregove, da jih ne odnesejo narasle vode? da se vrba iva med prvimi naseli na gozdnih posekah in pogoriščih? Na takšnih rastiščih ščiti drevesni podmladek pred premočnimi vplivi sonca, vetra in mraza. da so listi in lubje vrb uporabni kot zdravilo proti bolečinam in vročini? Vsebujejo namreč veliko salicilne kisline. Zelo podobna snov je v aspirinu. Tinka Bačič naravni _ pojavi Vrtinci so skrivnostni pojavi, pri katerih snovi začnejo iz neznanega razloga krožiti. Po eni strani so zanimivi, po drugi pa zelo nevarni. Do sedaj so zahtevali že mnogo življenj. Zračni vrtinec ali tornado je močan nevihtni veter, ki v vrtincu divja po Zemlji. Razteza se od tal do nevihtnega oblaka. Običajno so široki do 100 metrov, v izjemnih primerih pa tudi več sto metrov. Ohranijo se od nekaj minut do nekaj ur, premikajo pa se s hitrostjo približno 55 km/h, največja izmerjena hitrost je kar 240 km/h. Nekateri so tako močni, da s površja posrkajo vse, kar se znajde na njihovi poti - hiše, avtomobile s cest, drevesa ... Lahko se pojavijo v nevihtah po vsem svetu, najbolj pogosti pa so v zahodni in Južni Ameriki. Na Jadranskem morju včasih med nevihto nastane zračni vrtinec, ki z morske gladine srka vodo -pravimo mu vodna tromba. Ko začne voda krožiti, nastane vodni vrtinec. Pojavi se v tekočih površinskih vodah (reka, potok, hudournik). Če je dovolj močan, lahko posrka pod gladino predmete in ljudi. Vodni vrtinci so zelo nevarni, saj te lahko potegnejo vase in ti onemogočijo, da bi izplaval nazaj na površje. Imenujejo ga tudi ognjeni hudič. Je zelo redek pojav, pri katerem se navpično iz ognja dvigne tornadu podoben ognjen vrtinec. Običajno je visok od 10 do 50 metrov in traja le nekaj minut. Nekateri pa so visoki več kot kilometer in trajajo tudi pol ure. Pojavijo se ob požarih. Tornado v plastenW £ Potrebuješ • dve plastenki • velik vrč vode • silikonsko lepilo ali izolirni trak Postopek Plastenko do 2/3 napodi z vodo. Drugo plastenko postavi na prvo, tako da se bosta odprtini prekrivali. S silikonom Lepilom ali izolirnim trakom ju na stiku dobro zlepi, da wda pri obračanju ne bo izteki. Plastenki obrni in ju v na^črn legi nekajkrat hitro zasuč okrog navpične osi. Nastal bo vodni tornado. Nasvet Če želiš, da bi pojav trajal d^e časa, na spodnjo plastenko privij pokro^ek, v katerega si naredil 0,5 cm veUko odprtino, nato pa nad pokro^ek pntrdi zgornjo plastenko, kot je opisano. Tako se bo voda pretakala pocasneje, tornado pa boš lahko opazoval cHje. Za zahtevnejše raziskovalce sssi^ kako se v tornadu gibljejo zračne mase oziroma pretaka voda. Na www.mladinska.com/mojplanet poišči video s poskusom tornado. Regina Blagotinšek, 9. B, OŠ Vižmarje Brod človeško telo Kaj misliš, kaj je trenutno najbolj »in«? Super sladki ledeni čaji različnih okusov, modno obarvane pijače z mehurčki ali navadna voda? V CLoV£;SÉ6M TkUSu J£ TfteTJtNt Po TKI Č6T(2T!|U6 \foDt, Voda je od nekdaj »in«. V tebi je. Čisti, krepi in vzdržuje stalno telesno temperaturo. Je najpomembnejša sestavina vseh celic, tkiv in tekočin. Preprečuje trenje v telesu. Ves čas vlaži sluznice in prispeva večino telesne teže. Povsod je Približno 70 % telesne teže sestavlja voda. Imamo jo v celicah, v krvi, v medceličnih prostorih, v kosteh, celo v zobeh. Povsod v telesu je voda. Odteka in priteka. Z lahkoto priteka. Nikamor ti ni treba ponjo. Odpri pipo, pij, odžejaj telo in ga sproti osvežuj! Pitje in izločanje Odrasel človek potrebuje 2,5 litra sveže vode na dan. Enako količino tudi izloči. Največ vode zaužijemo s pitjem. Tudi s hrano dobimo v telo veliko vode. Vodo izločamo z lulanjem pa tudi z dihanjem in znojenjem. Nekaj je izločimo tudi z blatom. Kolikor vode na dan popijemo, toliko je tudi izločimo. Voda je od vseh! Voda je naravno bogastvo in naravno živilo. Je dragocenost narave, do katere imamo vsi ljudje enako pravico in veliko odgovornost. Voda v naravi, stoječa in tekoča, je javna dobrina. Nihče si je nima pravice prilastiti. Čisto, neoporečno vodo potrebuje vsak. Previdno Po umetnih napitkih boš le še bolj žejen. Veliko je namreč ta kih, ki celo spodbudijo izločanje vode. Nekateri lahko povzro čijo odvisnost. Pij jih redko, vodo pa spoštuj in jo pij redno. Vsestranska voda Voda nam izboljša počutje, zbranost, telesno moč in odpornost. Boljša je od vseh lepotnih pripomočkov. Pomlajuje kožo in jo osvežuje. Tudi redi ne. Nasprotno. Ljudem, ki se želijo znebiti čezmerne teže, je v veliko pomoč. Ustna higiena Nekateri odrasli ljudje kupujejo različne umetne vodice za ustno higieno. Brez potrebe. Voda je bistveno bolj zdrava za usta in zobovje. Je najboljši in najcenejši pripomoček za nego in higieno telesa. Odlično osveži usta in odnese škodljive ostanke z zob, hkrati pa ne uniči koristnih bakterij v ustni votlini. a\i „Meš-V ... da ima dojenček v telesu več vode kakor starostnik? Kako piti vodo? Pitje vode razporedimo čez dan. Premišljeno jo pijemo med posameznimi obroki. Med obedi je pijemo manj. Pred glavnimi obroki ne pijemo vode! Večja količina vode napolni želodec in ustvari občutek sitosti. Pred odhodom v posteljo pa si z užitkom privošči kozarec vode. Je odlična za spanec in lepe sanje. ... da je pomanjkanje vode veliko bolj nevarno kakor pomanjkanje hrane? da telo izloča vodo, tudi ko spimo? da človek brez vode preživi največ en teden? da je v Sloveniji okrog 6000 izvirov, okrog 250 naravnih jezer in več kakor 300 slapov? Krištof Dovjak Vse rastline skrivajo svoje zanimive zgodbe. Odpravite se v naravo in opazujte rastline, ki se prebujajo po dolgem zimskem počitku. Poiščite navdihujoče motive rastlin in jih fotografirajte, pri tem pa bodite čim bolj izvirni. Izberite do pet svojih fotografij, jih poimenujte in do 6. maja 2013 objavite v Galeriji na spletni strani http://www.e-fotografija.com/galerija/ v rubriki natečaji - »Rastline naše pomladi« ter v svoji kategoriji: »osnovnošolci«, »dijaki« ali »odrasli«. Vsak, ki odda fotografijo na natečaj, mora biti v Galerijo e-Fo-tografija registriran. V prijavnem obrazcu v okvirček za ime in priimek v oklepaju dopišite še ime šole, iz katere prihajate, če ste osnovnošolec/-ka ali dijak/-inja. Po končanem natečaju bo strokovna komisija iz vsake kategorije izbrala tri najboljše fotografije, ki jih bodo nato natisnili in razstavili v Botaničnem vrtu v Ljubljani. Razglasitev zmagovalcev in odprtje razstave bosta v okviru osrednjega dogodka ob mednarodnem Dnevu očarljivih rastlin, v petek, 17. maja 2013. Tam bodo čez dan potekali tudi praktični prikazi, delavnice, kvizi, igre za otroke in odrasle, da boste lahko vsi spoznali svet očarljivih rastlin in delo znanstvenikov. Avtorji zmagovalnih fotografij bodo prejeli tudi praktične nagrade. OSNOVNOŠOLCI: 1. Družinska vstopnica za tropski rastlinjak v Botaničnem vrtu UL, letna naročnina na revijo National Geographic Junior, CD o botaničnem vrtu, okrasna lončnica, knjige in majice revij PIL in Moj planet 2. Letna naročnina na revijo National Geographic Junior, CD o botaničnem vrtu, okrasna lončnica, knjige in majice revij PIL in Moj planet 3. Letna naročnina na revijo National Geographic Junior, CD o botaničnem vrtu, okrasna lončnica, knjige in majice revij PIL in Moj planet Pokrovitelji nagrad so: Slovensko društvo za biologijo rastlin, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Ocean orchids ter revije National Geographic, GEA, National Geographic Junior, Moj planet in PIL. Najboljše fotografije bodo 10. maja 2013 objavljene pod novicami na spletni strani e-Fo-tografija (www.e-fotografija.com/galerija) ter na strani Slovenskega društva za biologijo rastlin (http://www.plantslo.org/dan_rastlin). Fotografski natečaj organizirajo: Slovensko društvo za biologijo rastlin, Botanični vrt UL, spletna stran e-Fotografija, revije Pil, Moj planet in GEA ter Nacionalni inštitut za biologijo. RDEC «cemo najstarejše čebelice te® letu 20J2/J3 . . . lca- Vabimo vse kn- .m}aam P' We „, Čebelic mvrtcih,Parvibk^g y zbirki dase«*n Pridružijo o ¿0 (Razstavo """■¡"¡<»o!) Kn P Jedo24-junij* 2013 ■ leta ...) Por IV pr' POVe¿ete s ski,-, ' Pripravii o U Wznice podelitvi braln Plavili k sodel bodo " POVežete s skl •.....I"lr<-fson, 1Cne k'njige in revije Pl' tu Bi ca. ^žrebal, 1a Jb, -m m - C 2013 i leti izmed ** Biserna Ceh I' ^.i'-nri bodo o2ón'vvnagrade editvi posebej obveščeni pTpogj^** *** Z W^-mladinska.c Na Cieido ~ Za Cl8 ste se odločil; J , mak°v besedil ■ me»''/ii/io Uredništvo zbirke Čebeli, nÉlP net ^Vet^ Na vprašanja odgovarja Maja Stopar, dr vet. med. Dragi dr. Vet ko, zate imam vprašanje in si res močno želim, da nanj odgovoriš!! (Že vnaprej hvala!) Zakaj se mačke in psi ne razumejo dobro? Lucy, 10 let To vprašanje pa je že skoraj tako staro kot sam svet! Ali pa vsaj toliko, kolikor let so na svetu mačke in psi. In naj ti zaupam še nekaj - poznam veliko psov in mačk, ki so najboljši prijatelji. Čeprav je šlo v večini primerov sprva res bolj za načelo - v sili še hudič muhe je - pa se psi in muce prav dobro prilagodijo drug drugemu in včasih res postanejo nerazdružljivi prijatelji. Veliko je odvisno tudi od nas lastnikov in naše vztrajnosti in pristopa k spoprijateljitvi. Sicer pa so mačke in psi res »narejeni« malo drugače. Njihovo vedenje je skoraj diametralno nasprotno - celo gibi nekaterih delov telesa lahko pomenijo povsem drugo. Ko mačka denimo maha z repom, to nikakor ne pomeni, da je vesela, srečna ali kako drugače pozitivno razpoložena. Vse prej kot to! Ko mačka maha z repom, se ti ne piše nič dobrega! Psi pa, nasprotno, so veseli, vznemirjeni, polni pozitivnega pričakovanja. Lahko si torej misliš, da je od sovraštva do prijateljstva še kako zahtevna pot in da lahko pasje-mačje prijateljstvo res spoštujemo kot prijateljstvo, ki je moralo pozabiti na medvrstne razlike in je preskočilo velik prepad! Tudi mi ljudje bi se lahko iz njega kaj naučili in ga posnemali! Zato nikakor ne moremo reči, da se sovražijo vse mačke in vsi psi, prav tako pa tudi ne, da so to dobri prijatelji. Resnica je nekje vmes, če pa razmišljaš, da bi imela oba, psa in mačko, je to vsekakor mogoče. Le pogumno, držim pesti, da tudi ti doživiš to neverjetno ljubezensko zgodbo! Dragi dr. Vetko! Doma imam hrčka, pa veliko grize. Zakaj? Tudi ponoči veliko nori. Zakaj pa to? Hvala za odgovor. Timea, 8 let Timea, hrčki so nočne živalce. Pravzaprav takrat šele dobro oživijo, čez dan so manj aktivni, ponoči pa so pravi ponočnjaki! Nočno norenje je torej čisto normalno vedenje teh živalic in te ne sme prav nič skrbeti. Je pa lahko moteče, če je kletka v tvoji sobi in hrček nenehno vrti kolo, medtem ko ti skušaš spati. Tudi grizenje je za hrčke normalna oblika vedenja. Hrčki so namreč glodavci, katerih sprednji zobje nenehno rastejo in si jih morajo »krajšati« z grizenjem. Če pa govoriš o napadalnosti do tebe, je seveda stvar drugačna. Hrčki se navadno lepo privadijo na svoje ljudi in niso neprijazni, prav nasprotno - prav zadovoljno se crkljajo. Morda se te hrček še malo boji, mogoče prehitro pristopaš k njemu? Poskusi počasi, s prigovarjanjem, s priboljški, z navajanjem na tvoj prst, nato tvojo roko v kletki. Šele ko je privajen nate, ga poskusi pobožati ali prijeti v dlan. Prepričana sem, da bosta v kratkem času najboljša prijatelja. Je objavljeno tvoje pismo? Da ti bomo lahko poslali nagrado, čim prej pošlji svoje podatke na naslov Moj planet, 1536 Ljubljana. Dragi dr. Vetko! Spomladi bom dobila dve zlati ribici, a ne vem, kako skrbeti za njiju. Že vnaprej se ti zahvaljujem za odgovor! Lea, 10 let Lea, zlate ribice so zelo hvaležne živalce. Malo pozorne skrbi potrebujejo, pa te nekaj let razveseljujejo. Za zlate ribice potrebuješ manjši akvarij, nikakor ne okrogle bučke, ki si jo včasih videvala v risankah - te so pravo mučenje za ribice, saj morajo nenehno plavati v krogu. Danes je najlažje, če v trgovini za živali kupiš akvarijski set, ki je izvrsten za začetnike, saj vsebuje akvarij z lučko, filtrom vode in osnovno opremo za začetek (pesek za akvarij, rastlino, tekočino za pripravo vode ...). V trgovini tudi poprosi, naj ti razložijo, kako pravilno pripraviš vodo za akvarij (voda iz pipe ni primerna, ker je klorirana in jo je prej treba ustrezno pripraviti), razporediš pesek in rastline in vse drugo za prvi »zagon« akvarija. Potrebuješ tudi kvalitetno hrano za zlate ribice; tudi o tem vprašaj v trgovini. Ribice je treba tudi postopno privaditi na vodo iz akvarija, tudi tu ti bo natančna navodila lahko dal prodajalec. Ribice hraniš vsak dan, a malo - le toliko, kolikor v nekaj minutah pojedo. Ostanki hrane pomenijo razpadle snovi, ki onesnažujejo vodo v akvariju. Tudi menjava vode je poseben postopek: nikoli je ne zamenjaš v celoti, saj bi bil to prevelik stres za ribice. Morda bi bilo dobro, da si prebereš kakšno dobro knjigo o osnovah akvaristike, potem pa le pogumno! Ribice so lahko zelo zanimive in zabavne ljubljenke! Dragi doktor Vetko! Zanima me, ali je normalno, da se moj muc redi. Je samec in kastriran. Že vnaprej hvala za odgovor! Nina, 9 let, Velenje Nina, kastrirani mucki se res kaj radi poredijo. Na delu so namreč hormoni, malo pa tudi to, da se muc poleni in ni več tako aktiven. Ker se presnova živalce malo spremeni in se maščoba raje nabira v telesu, moramo lastniki poskrbeti, da se muc čim več giba in da se ne zredi preveč. Za gibanje verjamem, da ne boš imela težav, saj si boš gotovo zamislila cel kup zabavnih iger, v katerih bosta uživala oba. Če ti le namignem: igračke za muce na dolgih palicah, s katerih visijo žogice ali miške, so lahko nadvse zanimiv pripomoček za nagajivo mačje skakanje. Glede manjših obrokov pa vem, da bo težje. Prav hudo nam je namreč, ko nas živalca mijavkajoče prosi za hrano. A ne bo šlo drugače, kupiti boš morala posebno hrano, namenjeno kastriranim mačkom, ki je energijsko revnejša in pomaga preprečiti večanje teže. Prav tako je treba močno omejiti vse priboljške, zlasti pa prenehati mačku dajati ostanke z naše mize. Imaš vprašanje? H/ Pošlji ga na naslov Moj planet, 1536 Ljubljana, ali na moj.planet@mkz.si. Objavljena vprašanja za dr Vetka bomo nagradili! Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55. Dr. Vetku lahko zastavite vprašanje tudi na spletnih straneh www.mladinska.com/mojplanet. okolje Predstavljaj si, da iz vseh pip v tvojem domu en mesec ne bi pritekla niti kapljica vode. Kje boš dobil vodo za pitje, umivanje in kuhanje? Se ti je že kdaj zgodilo, da si vodo nosil iz bližnjega studenca ali vodnjaka? Mogoče na počitnicah ali pri tabornikih? Takrat si verjetno presneto dobro pazil, kako si porabil vsako kapljico. Kako je voda dragocena, spoznamo šele takrat, ko jo moramo prinesti sami ali pa nam je zmanjka. 7. del: Gospodarim z vodo v«— Res porabim IOO |_ litrov vode na dan? Prebivalec naše države v povprečju porabi nekaj več kot 100 litrov vode na dan. Večina tega gre za izplakovanje stranišč in pranje perila. Velik delež odpade tudi na pomivanje posode in kuhanje. Šele proti koncu seznama je uvrščena voda, ki jo pijemo. Mar to pomeni, da ogromne količine čiste pitne vode vsak dan zlijemo v stranišče? Ja! Ali lahko to spremenim? Razišči točke varčevanja Začni pri sebi. Razišči, pri katerih aktivnostih lahko privarčuješ vodo. Pri prhanju ter umivanju rok in zob zapri vodo, ko se miliš ali drgneš zobe. Pri izplakovanju stranišča ustavi vodni kotliček in ga ne izprazni v celoti. Razmisli še o drugih svojih opravilih. Potem preglej, ali vodo izgubljaš pri puščanju pip in vodnih kotličkov. Vprašaj doma, ali so pri nakupu pralnega in pomivalnega stroja pogledali podatek o porabi vode. Spremenimo navade Potem pride čas za resne spremembe v naših navadah. Vzemi list papirja in dovolj časa ter opazuj sebe in člane svojega gospodinjstva, kako ravnajo z vodo. Kako čistijo sadje ali solato? Kam gre stara voda, ko svojemu kužku ali muci naliješ svežo? Kam daš vodo, ko očistiš akvarij? In kam gre voda, ki jo točiš, ko čakaš, da priteče topla voda za prhanje? Ko boš spoznal svoja »potratna mesta«, jih poskusi spremeniti. Navad ne spreminjamo čez noč, ampak s počasnimi koraki. Tudi v Sloveniji primanjkuje vode Med poletno sušo moramo tudi v Sloveniji zelo skrbno ravnati z vodo. Ne smemo zalivati vrtov in prati avtomobilov. Ko zmanjka vode, jo nekaterim pripeljejo gasilci. V poletnem času primanjkuje vode tudi v kmetijstvu. Potrebovali bi učinkovit namakalni sistem, pa ga pogosto nimamo ali je ne-vzdrževan in zastarel. Če bi namakali, bi lahko pridelali več domačega sadja in zelenjave, kar je dolgoročno bolj zdravo za ljudi in naravo. Si za poskus? Vzemi večjo (prozorno) posodo in jo do polovice napolni z vodo. Vanjo daj kakršnokoli umazanijo, ki ti pride pod roke: hišni prah, zemljo, pesek, pokrovčke od plastenk, ovitek od žvečilnega gumija, pokvarjen CD, olupke ... Ne pozabi na sol, ki pozimi odteka v naše reke. Dodaj tudi pralni prašek ali milnico, saj takšno vodo po umivanju rok in pranju perila spustimo v odtok. Bi dodal še malo bučnega olja, da ponazoriš iztekanje nafte iz cisterne? Zdaj pa vodo poskusi očistiti. Uporabi svoje roke in kuhinjske pripomočke. Kaj vodo trajno onesnaži? Odstranil si lahko trde delce in večje kose odpadkov. S precejanjem skozi gazo lahko odstraniš zemljo in mivko. Še vedno pa v vodi ostanejo olje, milnica in sol. Bravo! Odkril si največje onesnaževalce voda, ki jih ti in jaz dnevno odmetavava v naravo. Ti odpadki se ne razgradijo. Onesnažijo vodo, tla in ekosisteme za zelo dolgo časa. Poznaš rešitev? Skrbno ravnaj z odpadnimi olji in kemikalijami, pri pranju uporabljaj čim manjšo količino pralnih praškov in mila. Če uporabljaš biorazgradljive, toliko bolje. a f 2 Ulovi jo Deževnica pa je tista voda, ki redno prihaja k nam, mi pa je ne znamo ujeti in izkoristiti. Zbirajmo jo in jo upo-rabljajmo za zalivanje vrtov, pranje avtomobilov, izplako-vanje stranišč, mogoče celo za pralne stroje in pitje. Primerno filtrirana deževnica ima široko uporabo in čaka na nas, da jo pravilno izkoristimo. Urška Galien Kolo je bilo prvo mehansko prevozno sredstvo, namenjeno posamezni uporabi, in še danes zaseda prvo mesto med prevoznimi sredstvi, ki so do okolja najprijaznejša. Nobeno drugo vozilo ne potrebuje tako malo energije za pogon kot kolo - seveda sorazmerno s težo tovora. Baron Kolo je leta 1817 izumil nemški baron Karl Freiherr von Drais, a je izum poimenoval tako, da je ime opisalo način uporabe. Bilo je to dvokolo brez pedalov. Kolesar ga je namestil med noge ter ga sede potiskal tako, da se je s stopali vseskozi izmenično odrival od tal. Ker je kolesar dajal videz, kot da teče s kolesom med nogami, je Drais izum v nemščini dobesedno poimenoval »tekalna naprava«. Ko se je naprava uveljavila v širši javnosti, jo je ta krstila za »Draisovo napravo«. V slovenščini se je za izum oprijel izraz »velociped«, ki ga je v francoščini leta 1818 skoval Nicephore Niepce, da bi opisal svojo različico Draisove pogruntavščine. A velociped je danes večinoma v rabi kot krovni pojem za vozila z enim kolesom ali več kolesi, ki jih poganja človek. Med njimi je najbolj običajno ravno dvokolo. Pedali Okrog leta 1864 so se pojavila prva kolesa s pedali. Ta so od kolesarjev zahtevala poseben napor, saj so stopala naenkrat zapustila varno zavetje tal in kolesarji so se morali naučiti, kako bodo lovili ravnotežje. Želja po doseganju in preseganju vse večjih hitrosti, ki je mrzlično zajela napredno, modno javnost, je izumitelje nemalokrat zapeljala na razvojne stranpoti. Ker so bili pedali sprva togo nameščeni na prednjo os, je vse večjo hitrost zagotavljalo vse večje pred- nje kolo. Tako se je okrog leta 1870 v britanski javnosti uveljavil velociped z ogromnim prednjim kolesom in majhnim zadnjim kolesom, ki se ga je prvič oprijelo ime »bicikel« - kar pomeni dvokolo. Veljal je za uglajeno, gosposko vozilo, a je zahteval precej spretnosti in drznosti, saj ni bil varen. Kolesarji so čez krmilo hitro zleteli z glavo naprej in se resno poškodovali. Prve bicikle so zato v mnogih mestih pozneje prepovedali. Razvoj Od okrog leta 1878, ko so izumitelji speljali verižni pogon prek zadnje osi, je kolo postopno začelo prevzemati podobo, kot jo prejkone ohranja še danes. Kolesarjenje je postalo tudi udobnejše. Nemški tovarnar Friedrich Fischer je leta 1884 na tržišče prvič poslal kroglične ležaje, ki so omogočili lažje pritiskanje na pedale. Leta 1890 sta v Franciji brata Michelin prispevala zamenljive zračnice. Skoraj sočasno pa sta brata Mannesmann v Nemčiji razvila in proizvedla enodelno jekleno ogrodje, zaradi katerega je bilo kolo poslej tudi veliko lažje. Ležeča kolesa Vse večja zavest o varovanju okolja je dala zagon tudi ustvarjalnosti izdelovalcev koles. Ti so ponovno odkrili »ležeča kolesa«, ki pa na voziščih ostajajo prej izjema kot pravilo. V praksi imajo tudi marsikatero pomanjkljivost, kot je slab pregled nad voziščem oziroma težka krmila, ki izzivajo nezgode. A med prednosti takih koles gotovo šteje to, da med tatovi niso priljubljena. Da Vinci Learning ZA VEC O KOLESU PREKLOPITE NA PROGRAM DA VINCI LEARNING. O voíZE KTiHŠ/ij del V VEŽFLI FARAONOV $Lo\/AgJ£. Pieevet)!, >—m. KaKS£n (c\p£c!i NAJ 60 "^N NJIHOVA^ Jo \ H-0C€JO. J PG ospa vi je nasa.VASA &0 SP£T. (¿o NA/MI PftNGSČrfi ZiATI i Hipec Po&A J /VeST f^l Nfe DAVL_\ 'DA &i fO STIL ZC06^C§M- M Ti SI P£S, 60S Zavohal IC^SKOJ K SL6D. ^-rf VOHArA t / PLAVIJO --Sil— NA INTtP-K&TV O TČfV\\ Kipcu7 HM. N£|a>0 &A VJ£ U/£L IZ fW£JA pa1 kavad&M ^ALA^NSKt mHe/ no, si j POG£UNTAL?J / suh/H FIG IM nšfr-tovj J GRČR 1 6Ar££ue za LV/ŽI. r (fc^icŠNO i- PGTCflSItJA SATfeUTJKI L^-----__ TfeLfeFoN1 ŠČTP^^eglCO^ZfcMU^Vl^ OCACA 7A V/MAČJEr v hotêlu lvxofz NAPISALA: NELI KODRIC FILIPIc, NARISAL: DAMIJAN STEPANCIC I I m i ii 'Stt's wm Med tokratnim potepanjem po Krasu se ne bomo spustili v podzemlje kraških jam. Iz vasi Pliskovica se bomo podali po Pliskini poti. Ogledali si bomo, kako živijo Kraševci, ki se že stoletja spopadajo z burjo, kamenjem in pomanjkanjem vode. Danes je na Krasu marsikaj drugače, toda v Pliskovici se trudijo, da bi nam pokazali, kako so v sožitju s trdo naravo živeli njihovi predniki. Pliske so ptice in ovčke Pliskovica je dobila ime po ptici beli pastirici, ki ji Kraševci pravijo pliska. Značilno je, da z dolgim repom živahno udarja ob tla. Zato so pastirji najbolj razposajene ovce poimenovali Pliske. Pasli so jih na travnikih v okolici vasi. Tam so pred nekaj leti uredili kraško učno Pliskino pot. Dolga je šest kilometrov, začne in konča se sredi Pliskovice. Označena je s simbolom ovčke. Kažipot na Pliskini poti M ail® Slamčeva domačija je danes preurejena v Mladinski hotel Pliskovica. Ozke kraške ulice Pliskovica je značilna kraška vas. Na vrhu stoji cerkev, hiše so postavljene tesno skupaj. Nekatere ulice so preozke tudi za večji avtomobil. Okoli vasi so vinogradi, kjer raste trta re-fošk. Iz njenega grozdja pridelujejo teran. V vasi je več vinogradniških kmetij, čebelarstvo, kamnoseška delavnica mojstra Jerneja Bortolata in Mladinski hotel Pliskovica. Uredili so ga v nekdanji Slamčevi domačiji, ki se je pred leti skoraj zrušila. Danes si lahko tam ogledamo značilno kraško domačijo. Boj z burjo Kraške hiše so postavljene tesno skupaj zato, da je bilo v okolici več prostora za njive. Na Krasu je malo rodovitne zemlje, zato so morali izkoristiti vsak delček. Vsaka domačija je ograjena z visokim kamnitim zidom, ki je varoval pred razbojniki in burjo. Ker burja piha s severa, so dvorišča obrnjena proti jugu. Hiša ima na severni strani le majhna okna, vhod pa je na južni strani. Dvorišču znotraj obzidja Kraševci pravijo borjač, vhodu vanj pa porton. Zanimivost je tudi kraška »kuhinja«: ognjišče so uredili v prizidku, ki se imenuje spahnjenca. Tako so se zavarovali pred požari. Pliskovica Malo vode, a veliko kamna Da so dobili pašnike, so morali Kraševci travnike očistiti kamenja in trnja. Iz kamenja so zgradili suhe zidove. Kamne so zgolj zložili drugega na drugega, ne da bi uporabili vezivo. Takšne zidove vidimo na Pliskini poti. Iz odvečnega kamenja so zgradili tudi staje, zatočišča za živino pred burjo in vročino. Za obrambo pred volkovi so vrh zidu zaščitili s trnjem. Zatočišča so si zgradili tudi pastirji -pastirske hiške. Na Pliskini poti vidimo še marsikaj, na primer kako so nekoč iz črnega bora pridobivali smolo in kako so uredili njive na dnu vrtač. Krožna pot je nezahtevna in primerna za vsakogar: V hiške so se pastirji umaknili y pred burjo, vročino ali dežjem. Po vodo v lokev ali štirno Na Krasu je malo vode. Tla so iz apnenca. To je kamnina, ki prepušča vodo. Kraševci so se morali zelo potruditi, da so imeli dovolj vode. Zbirali so jo v štirnah, kamor je s streh pritekala po žlebovih. Večje domačije so imele svojo štirno, večja vaška štirna pa je stala sredi vasi - tudi v Pliskovici. Za pomivanje posode in pranje oblačil so uporabljali lokve - obzidana korita, ki so jih poleti za zabavo izkoristili otroci. Kal pa je bil namenjen za napajanje živine. Videti je kot nekakšna mlakuža. Dno je bilo glineno. Vode ni prepuščalo zato, ker je živina, ko se je v vodi hladila ali pila, dno sproti utrjevala s kopiti. Dan, ko Pliskovljani odpro borjače V Pliskovici je najbolj živahno na dan odprtih borjačev. Letos bo 27. aprila. Takrat domačini na široko odprejo vrata borjačev in predstavijo svojo obrt ter izdelke in pridelke: kamnoseške umetnine, med, pršut ... Lahko se udeležite tudi katere od delavnic, na primer izdelovanja sveč iz voska. Kras je lep, toda če piha burja ... ne pozabite na topla oblačila! Matej Zalar PELJI STARŠE NA IZLET! Pliskovica Mladinski hotel Pliskovica www.pliskovica.siwww.hostelkras.com 1. Akvarij z ribicami je treba čistiti. ^ ^ ^ Seveda, vodo redno menjam. ^ Ups, pozabil sem, da je za vsemi algami sploh kaj živega. ^ ^ Čiščenje akvarija je delo za odrasle. 2. Zunaj lije kot iz škafa, tvojega kužka pa že zelo tišči lulat. ^ ^ V dežju naj psa sprehaja kdo drug. ^ A ga tišči? Nisem pomislil na to. ^ ^ ^ Obujem škornje in se s kosmatincem zapodim v luže. L »Kupite mi domačega ljubljenčka!« ponavljaš staršem kot papiga. Oni pa kot pokvarjena plošča kar naprej odgovarjajo: »Ne, ker ne boš dovolj skrbel zanj in bo to padlo na naša pleča.« Imajo prav? Reši test (predstavljaj si, da imaš žival iz vprašanja za domačega ljubljenčka). Če test pokaže, da se starši motijo, jim ga lahko pomoliš pod nos! 3. Tudi skobčevke potrebujejo svežo vodo. ^ Ajoj, a vodo tudi? Še na hrano pozabim. ^ ^ Skrb za svežo vodo morajo prevzeti odrasli. ^ ^ ^ Jasno. Menjam jo vsaj enkrat na dan. načega ljubljenci ?ta mm 4. Vaša muca je ves čas v stanovanju, za stranišče uporablja pesek. ^ ^ ^ Lepo skrbim za to, da je pesek vedno svež. ^ ^ Ko vidim, da je pesek treba zamenjati, pocukam starše. ^ Pesek se mi tako gabi, da ga raje niti ne povoham. 5. Kako hraniš svoje želve? ^ Em ... jih ne. ^ ^ ^ Hrano jim dam vsak dan ob isti uri. ^ ^ Če imam dober dan, jim dam kak priboljšek, sicer pa bolj malo. Barbara Jarc Od 5 do 8 zvezdic NEMARNEŽ i' prepnca*, da /i Yqs 7v ? T- - r* * Knjižica Pomladne cvetice So trditve pravilne? Kaj praviš? Kviz po marčni številki Pri opicah mandrilih so samice izrazito bolj barvite. Sloni rastejo le prvih 10 let življenja. DRŽI NE DRŽI DRŽI NE DRŽI Mandrili živijo samo v Aziji in Avstraliji. V slonjem rilcu je 22 okroglih kosti. DRŽI NE DRŽI Rovka poje za lastno težo hrane na dan. Za zdravje ni dobro, če pijemo veliko vode. DRŽI NE DRŽI Na Zemlji je kar 97 % vse vode v morju. Tornado lahko doseže hitrost tudi 240 km na uro. DRŽI NE DRŽI Največ pitne vode porabimo za splakovanje stranišč. H Kolo so izumili 200 let pred našim štetjem. DRŽI NE DRŽI DRŽI NE DRŽI Naslednja številka izide 15. aprila. Si znal odgovoriti na vsa vprašanja? Če ne, polistaj po reviji Moj planet, ki jo imaš v rokah, in kmalu ne bo nobenega dvoma več. Moj planet, mesečnik, marec 2013, leto 8 • Na leto izide 12 številk. • Mladinska knjiga Založba, d. d., Slovenska 29, 1000 Ljubljana • Predsednik uprave MKZ: Peter Tomšič • Glavni urednik področja Založništvo: Bojan Švigelj • Vodja sektorja Izobraževalno založništvo: Senja Požar Horvat • Odgovorna urednica: Maja Bajželj • Urednica: Jasna Merc • Likovno-tehnično urejanje: Mojca Orehek • Oblikovna zasnova: Vito Cof • Lektorica: Vera Jakopič • Naslov uredništva: Moj planet, 1536 Ljubljana, tel.: 01 241 32 20, faks: 01 425 28 36 • Tiskana naklada: 8.000 • Tisk: Grafika Soča d.o.o., Nova Gorica • Cena številke za naročnike v šoli je 3,74 €, za individualne naročnike 3,99 €, v prosti prodaji 4,70 €. Naročnina se poravna v treh obrokih. Naročnina za tujino se poravna vnaprej in znaša 96,00 €. • DDV in poštnina sta vračunana v ceno. • Naročnina velja do preklica, odpovedi sprejemamo samo pisno za naslednje obračunsko obdobje. • Za nepravočasno poravnane obveznosti zaračunavamo zakonsko določene zamudne obresti. • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. • Naročanje revij: Mladinska knjiga Založba, d. d., Služba oskrbe kupcev, 1536 Ljubljana, tel.: 080 11 08, od 7. do 18. ure. • Vodja sektorja Prodaja revij in promocija izobraževalnih vsebin: Monika Jagodič Gobec, monika.jagodic@mkz.si • V. d. vodje službe Marketing in oglasno trženje: Martina Dolgan • www.mladinska.com/oglasniprostor sot@mkz.si • Oglasno trženje: Anja Klemenčič, anja.klemencic@mkz.si, T: 01 307 80 08 • ISSN 1854-2883 • V reviji Moj planet objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakor koli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. • Nenaročenih rokopisov, risb in fotografij ne vračamo. • Revijo sofinancirata Javna agencija za knjigo RS in Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport« Elektronska pošta: moj.planet@mkz.si • Spletne strani: www.mladinska.com/mojplanet • V uredništvu skrbimo za skladnost oglasnih sporočil z Zakonom o medijih. Na izbor oglaševanih izdelkov in na oblike oglaševanja ter na oglasne priloge nimamo vpliva. nüp ne |Rh¡ C¡ f O Ct Ib* C M.**;. lîilîiï ¡EEJ GEfl i® Po zgodbe, znanje in zabavo grem v Ciciklub! ■inJr (Ti O O VELIKA ILUSTRIRANA OTROŠKA ENCIKLOPEDIJA OD AFRIKE DO ZUZELK 3000 barvnih fotografij, ilustracij in zemljevidov. 600 strani, 22 x 28 cm, trda vezava. Ob vpisu v Ciciklub samo 1 € Prihranite kar 108,80 €! Cena 10980€ Najbolj prodajana otroška Enciklopedija nasvetu! V KNJIŽNEM KLUBU CICIKLUB VAM JAMČIMO: vedno najmanj 20 % prihranka pri nakupu knjig, izbor najboljših zgodb, iger in igrač, glasbe in animiranih filmov, brezplačni katalog vsako četrtletje! CKl^L^B Pokličite še danes 01 241 34 12 ali obiščite www.ciciklub.si/mojplanet (otroški knjižni klub) Ponudba velja v marcu oz. do prodaje zalog. Iii ti w Andrej Rozman Roza BOBER BOR Ilustriral Zvonko Čoh v okviru projekta Knjige za vsakogar. cftu, ffau.ti-c-tfiau Čestitamo Prešernovi nagrajenki PRAVLJIC BOBER BOR Bober Bor pobegne iz živalskega vrta, da bi zaživel v svobodi. Toda prestati mora številne nevarnosti in preizkušnje, da bi se stvari srečno iztekle. Veličastna pustolovščina! Zgodba govori tudi o moči umetnosti. Cena: 5 EUR AN, BAN, CICIBAN Najboljše zgodbe, pravljice, pesmice in uganke iz dvanajstih letnikov Cicibana in Cicidoja. Vabljivo potovanje skozi letne čase z najodličnejšimi avtorji in slovenskimi ilustratorji. Cena: 34,96 EUR 268 strani DREVO PRAVLJIC Pester izbor nepozabnih pravljic in pesmic s čarobnimi celostranskimi in dvostranskimi ilustracijami iz izjemnega opusa Marlenke Stupica, ene najpomembnejših slovenskih ilustratork. Cena: 34,96 EUR 392 strani 40 strani Najhitreje do knjig: @ v knjigarnah @ www.emka.si Q 080 12 05