POŠTNINA PI.AČANA PRI POŠTI 8270 KRŠKO leto II. - St. 11- 30. Oktober 1998 - ISSN 1408-5917 - cena 200 tolarjev Občina Brežice praznuje ' ALI JE DOVOU MOŽNOSTI ZA IZOBRAŽEVANJE I Str. 8 Kandidati za župane se predstavljajo str. 1 2 TRETJITEKPO VINSKICESTI | str. 22 UPARJALNIKA ZA NEK BODO PEUALI PO PRAVKAR OBNOVUENEM MOSTU! OPTIKA BAUTIN ^^SL ,^^SSt ^^^h SEVNICA, TRG SVOBODE 14 A, TELEFON: 41-641 KRŠKO, DALMATINOVA 1, TELEFON: 22-812 ! GXD Radanovit /aV]\ i AuÖ1 Brežice ^S? I Černelčeva 5, Brežice, tel.: 0608/61-065 KAKQ pocENI DO ^ KVALITETNEGA ^^Ov) voziLA \>>/;:^ polo «ijpHI OD 1.588.565 SIT Ä 1.471.541 SII^^ POLO LIMUZINA OD 2.065.309 SIT 2.354.831 Si i ^ PA1.IE 1! V f A UV/U Ü OUrtR UGODNIM KREDITOM Volkswagen gospodarska vozila. Preprosto več prednosti. Dobrojevedeti— kjerkoli na svetu ste vi... (M)ertz je največja rent a car organizacija na svctu, ki poslujc na vcč kot 5.000 lokacijah v skoraj 140 državah svcta. (M)crt/, ima v svoji floti pribli/.no 500.000 vo/.il. (S)crtz i/.daja lastno krcditno kartico. (h)ctv/. Sloven ija: • Imamo 15 poslovalnic in vcč pooblaščenih agcncij. • Vnaši floti je veČ kot 15 raz- ličnih tipovvozil. • Stalnim strankam dajcmo po- puste, ki vcljajo po v.scm svctu. • Vozilo, ki ga potrcbujctc v tujini, lahko rezervirate in placate vnaprcj. (T)nformacije jn rczervacije: • Rezervacijski center: Ljubljana, Celovška 206, telefon: 061 / 571 987, 572 005 ali v najbližji poslovalnici ...smo tudi mi I lertz rents Ford* and (ither fine earn. "Subject to HX-aiiahllity tn-country. ßfflfc Gremo nad les! S Stihlom. Vrhunska tehnika za najvišje zahteve. AKCIJA ||iMOT^R^^AG^TI^D 20,9, DO 20.11,98 ^^^riM^M Vsak'fameg prejme se'darihi. paket STIHL (dodatna verp, ölje STIHL, zaščtoe rokavicefT ^ Gotovinski popust, plačilo na obroke, plačilne kartice. I ObžorniK i- Zadnje in predzadnje: VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC VKR5KEM I Varuh človekovlh pravlc Ivan Bizjak bo v torek, 10. novembra 199Ö, obiskai Krsko. Obiskje namenjen predvsem f pogovoru z vsemi, ki se želijo pogovoriti o problemih, ki epadajo v ; pristojnost varuha človekovih pravlc. j To so primeri kršenja clovekovih pravic in nepravilnosti državnih a\\ I obcinskih organoV v odnosu do ; posameznika. Pogovori bodo potekali v prostorih [ občine Krško. | Kdor želi priti na pogovor, naj se za čas po^ovora predhodno doqovori po brezplačnem telefonu OßO 15 30, najkasneje do petka, 6. novembra 199Ö. FOTOGRAFIJA Z j NA5L0VNICE s Na naslovnici objavljamo eno izmed nagrajenih dei z razstave fotografij, ki jo je pripravWo Dru&tvo ljubiteljev fot-o^rafije t\rsko pod naslovom K05TANJEVICA V OBJEKTIVU. Fotografija z nasiovom Umazanoje prejela diplomo, njena avtorica pa je ßernardka 5lakonja. AV5IC 5 PODPORO LI5TE 03ČINE ZA RAZVOJ KRAJEVNIH SKUPN05TI Po zaključku redakcije oziroma strani, ki so namenjene predstavitvi kandidatov za posavske župane, je j pri&la vest, da bo v brežiski občini l ponovno kand\d\ra\ sedanji župan Jože Avšič. Na novinarski konferenci je najavil, da bo kandidiral s podpisi. Medtem pa je izrazila podporo Avšiču skupina občanov iz Liste Občine za razvoj krajevnih skupnosti, na kateri bodo poleg Avsica j kandidirali tudi Anton Zorko, Franc ____ Polovic, Ferdo Pinterio in drugi.___J SEDANJI KRŠKI MOST BO ZDRŽAL! Že drugi tovor stoletja - nova uparjalnika za krško nuklearko - naj bi prečkal reko Savo, tokrat preko starega (pravzaprav drugega) krškega mostu, je povedal načelnik občinskega oddelka za gospodarsko infrastrukturo Franc Glinšek. Za gradnjo novega, pravzaprav tretjega mostu (prvi je bil lesen), od katerega si je mesto veliko obetalo, je premalo časa. Pa tudi sicer so vsi izračuni strokovnjakov za mostove pokazali, da bo stari most po ob- novitvi zdržal breme 350 ton težkega uparjalnika. Kljub vsemu pa naj bi bilo most potrebno še dodatno ojačati. Prvi uparjalnik naj bi iz Luke Kö- per krenil 28.avgusta 1999, drugi pa približno mesec dni kasneje. T.V. P? VSEBINE I^PWEVILKE Stf. 5: TAMBURAŠI NAVDUŠ1LJ Str. 6: NAJPREJ MOST, NATO ŠE CESTA Str. 8: ANKETA O MOŽNOSTIH ZA IZOBRAŽEVANJE Str. 10: KAKŠNO VODO PIJEMO V POSAVJU? Str. 1!: LOKALNE VOLITVE '98 Str. 19: VARNI V TRETJEM ŽIVUENJSKEM OBDOBJU Str. 22: TRETJI TEK PO VINSKI CESTI Str. 24: TOŽILEC ZAHTEVAL REKONSTRUKCIJO 30. oktober 1998 3 ObzömiK Hidroelektrarne na Savi ALI BO NOV PRISTOP V GRADNJI ENERGETSKIH OBJEKTOV KORISTIL POSAVJU?______________________^ O projektu izgradnje hidroelektrarn na Savi lahko govorimo kot o starem, kljub temu pa v našem prostoru ne »širše znanem projektu«, katerega začetki segajo v mesec September 1991. leta, ko je bil na Dunaju določen podpis protokola med Ministrstvom za energetiko RS in Zveznim minis- trstvom za gospodarstvo Avstrije. Po treh letih zatišja je bila v aprilu 1994. leta v Uradnem listu RS objavljena odredba o koncesiji za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save na odseku od Suhadola do državne meje z republiko Hrvaško. Vsebina te koncesije je govorila o tem, da se koncesija podeljuje izključno za proizvodnjo električne energije in da izbrani koncesionar dobi v izkoriščanje HE Vrhovo (ki že obratuje) in v nadaljevanju zgradi in izkorišča še pet hidroelektrarn, ki pa so Boštanj, Bianca, Krškp, Brežice in Mokrice. Po besedah Alojza Kovšeta, držav- nega sekretarja za energetiko je bilo v tej odredbi tudi določeno, da mora biti obratovalni režim optimalno pri- lagojen potrebam elektroenergetske oskrbe Slovenije, vsekakor pa mora upoštevati optimalni izkoristek vod- nega potenciala, ki mora temeljiti na predpisanem vodnem režimu povod- ja Save in zahteve varstva okolja. V koncesiji je bilo tudi predvideno, da bi bila doba trajanja koncesije 30 let. Koncesionar mora biti pravna oseba, registrirana v Sloveniji, ki mora predložiti dokaze o usposobljenosti Jn oceno stroškov vira financiranja, poleg tega mora biti proizvodnja električne energije v skladu z elektro- energetskim sistemom, kakor tudi to, da morajo pri gradnji sodelovati domača in druga gradbena podjetja oz. mora oprema elektrarn vsebovati čimveč izdelkov domače industrije. Kmalu po tej odredbi, avusta 94. leta, je bil v Uradnem listu objavljen javni razpis za pridobitev koncesionarja na tem odseku, na katerega so se prijavila podjetja: Sava d.o.o. Ljubljana, Savske elektrarne Ljubljana, Družba za razvoj električnih zmogljivosti in proizvodnjo električne energije EDG (francosko ele- ktrogospodarstvo) in firma Litex iz Ljubljane (ponudba Litostroja in kanad- ske firme). Sicer je težko razumljivo, zakaj se je zbiranje ponudb tako zavle- klo, saj je trajalo več kot tri leta, da je Vlada RS v juliju letošnjega leta končno izbrala koncesionarja, t.j Savo d.o.o. Ljubljana. To je slovensko podjetje z avstrijskim solastnikom in z znanim vi- rom financiranja, kar pomeni, da slov- enska stran vlaga v HE Vrhovo, avstrijs- ka stran pa vlaga likvidnostna sredstva za zagon. Kovše pravi, da pričakujejo tudi izdajo delnic in končno strukturo lastnikov, pri čemer naj bi slovenski delež v bodoče segal do 70 odstotkov (trenutna kapitalska struktura znaša 65 odstotkov, ki jih imajo Savske ele- ktrarne, 35 odstotni delež pa avstrijski solastnik). Vlada RS je s sklepom o izboru konce- sionarja imenovala tudi komisijo za pripravo koncesijske pogodbe, ki jo ses- tavljajo predstavniki Ministrstva za gos- podarske odnose, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za finance in pravni strokovnjaki s Pravne fakultete Ljubljana. Ti morajo do 23.decembra 1998 pripraviti in vladi predložiti pogodbo, ki mora zajemati financiran- je, investicije, izbiro med različnimi tehničnimi rešitvami, določitev obra- tovalnega režima HE, meddržavno ure- ditev, ki se nanaša na mejne pretoke, medsebojno povezanost med različnimi uporabniki reke Save, upoštevati pa mora tudi odnose med lokalnimi skupnostmi in koncesion- arjem, donosnost investicije, življen- jsko dobo objekta v primerjavi s časom koncesijskega razmerja itd., ne nazadnje pa je pomemben ele- ment te pogodbe tudi cena električne energije. Od decembra do marca pri- hodnjega leta bodo potekala na pod- lagi izoblikovane koncesijske pogodbe - pogajanja s koncesionar- jem, nakar naj bi se ta sklenila in iz- gradnja HE Boštanj lahko pričela. V zvezi s koncesijo je Kovše opozoril, da gre za izoblikovan nov pristop h gradnji elektroenergetskih objektov, saj vanjo niso vključena poroštva Državnega zbora oz. države ali do- datnega vzdrževanja s strani države. V predvideni enajstletni graditvi ver- ige Savskih elektrarn naj bi te zapos- lile približno 1420 delavcev, posred- no pa še preko tisoč, kjer bi morali v prvi vrsti dobiti delo prav prebivalci in podjetja iz posavskega prostora, pravico in priložnost, da sodelujejo v procesu izgradnje, da ta prostor ne bo samo dajal, temveč tudi nekaj iztržil in pridobil. Razpravljalci so tudi poudarili, da zahtevajo, da so predstavniški organi posavskih občin seznanjeni s potekom in pripravo koncesijske pogodbe oz. naj se v pripravi le-te upoštevajo tudi njiho- va mnenja in stališča. Bojana Mavsar 4 30. Oktober 1998 ObZörniK Trideset let tamburaštva v Artičah TAMBURAŠI NAVDUŠILI OB JUBILEJU Tamburaški orkester Kulturno-umetniškega društva Oton Župančič iz Artič je 16. oktobra ob prazno- vanju tridesete obletnice tamburaštva in v okviru prireditev ob občinskem prazniku pripravil tamburaški večer v domačem kraju, dan kasneje pa je nastopil tudi v viteški dvorani Posavskega muzeja v Brežicah. Zametki tamburaštva v Artičah segajo daleč nazaj v leto 1933, uradni začetek kontinuiranega razvoja in dela pa v leto 1968, ko so zvoki iz artiških tamburic navduševali tako domačine kakor ljubi- telje glasbe širom po domovini, ko so spremljali artiško folklorno skupino po raznih nastopih, ki prav tako kakor tamburaški orkester, praznuje svoj trideseti rojstni dan. Leta 1983 je stro- kovno vodstvo orkestra prevzel prof. Dragutin Križanič, ki je z novimi smer- nicami, zahtevnejšim programom, dvig- nil kvaliteto orkestra. Tako so leta 1985 prvič nastopili kot edini predstavniki Slovenije na srečanju tamburaških skupin Jugoslavije v Osijeku, štiri leta kasneje pa že bili nagrajeni za svoje delo in trud s srebrno plaketo Tambure Paje Kolariča. V dolgih letih delovanja so se zvrstili številni nastopi in gostovanja, v letošnjem letu paje 30 članski orkester ponovil uspeh iz leta 1989 in se iz mednarodnega tekmovanja v Osijeku ponovno vrnil z osvojeno srebrno plake- to Tambure Paje Kolariča. V pol drugi uri trajajočem koncertu v Artičah, v sodelovanju z artiškim mešanim pevskim zborom in folklorno skupino, so tamburaši ponovno navdušili in osvojili domače občinstvo, v svoj nastop pa tudi vključili izvrstno violinistko Barbaro Smolej - Fritz, ter solistki Marjeto Podgoršek Horžen in Elizabeto Križanič. Ob tern jubileju je župan občine Brežice, Jože Avšič, izročil tamburaškemu orkestru in folklorni skupini plakete občine Brežice, preds- ednik Zveze Kulturnih društev Brežice Ernest Ferk pa nagradil dolgoletne člane KUD Oton Župančič z Gallusovimi značkami. (B.M.) OcVRTki Prebivalci Podbočja glasno tožijo in tarna- jo, vendar njihovih, v nebo vpijajočih gla- sov, zaenkrat ni še nihče uslišal. Sprašujejo se namreč, ali bodo primorani do prvega novembra (oziroma vseh svetih) nabaviti stopnice, ki jim bodo služile za sestop h grobovom svojcev, saj sicer dobronamer- ni urejevalci podboškega pokopališča glaven poti tlakujejo 40 cm nad višino grobov. Ob tem se lastniki in svojci umrlih počutijo tudi nemalo ogrožene, saj jim preti nevarnost zvinov in zlomov, nenazad- nje pa so se nekateri že vprašali, čejih ne- mara ne želi kdo predčasno poslati v ono- stranstvo?! Stane Rožman (direktor NEK) je kot pred sednik GZS OZ Posavje na razširjeni seji Upravnega odbora kot uvodničar pozdravil vse prisotne, posebno pa, poleg gostov, še Jožeta Avšiča, župana Brežic, državnega poslanca ter predsedujočega Svetu pokrajine in »kolega Petra Žigante- ja, tudi kandidata za župana«, pri tem pa pozabil, daje vrazponu od črke A do črke Ž tudi črka K - kot Kelemina. Ta bi moral biti deležen nič manjše pozornosti pri pozdravu, saj je bil prisoten v vlogi državnega poslanca, v vlogi predstavnika občine Sevnica in konec koncev tudi kot županski kandidat te občine, kjer se bo gradila prva HE in okoli katere seje odvi- jala razprava na omenjenem sestanku. Če bo že zaradi tega nekoliko užaljen Kelemi- na, gotovo ne bosta užaljena župana S. in P., ki se sestanka preprosto nista udeležila. POSAVJE S PTIČJE PERSPEKTIVE (3) piše: EVA B^ Pa smo jih dočakali, prve znanilce pomladi. Se čudite? Mislim na pomlad v smislu preporoda, ki ga vsakokrat prinašajo volitve. Prvi znanilci pa so PRVI PLAKATI. V areno je najprej stopil (zaplaval?) modri projektant (v lokalčkih je slišati, da se nekateri bojijo, da bi bil izvoljen in bi potem projektiral strugo Save v cik-cak ali ipsilon ali kaj podobnega). Videti je zaskrbljen in to ni čudno. Verjetno si tudi on, tako kot mi vsi, težko zapomni okorno in zapleteno volilno geslo, ki naj bi ga popeljalo do županovanja. Zato pa je aktualni krški župan bolj preprosto ljudski in z veseljem tudi zapoje. Na primer zdravico ob 35. obletnici brežiškega radia. Mislite, da zato, ker brežiški nima posluha? (Kako poje sevniški župan pa tudi ne vem.) In sploh je bilo veselo na slavnostnem koncertu ob visokem jubileju radija. Najvecji aplauz in "juškanje" je požel Jasmin Stavros. Posebej graciozno so se pozibavale vse nekdanje, sedanje in prihodnje "missice". Ene so delile rumene letake, druge so se prišle le zabavat, vse pa je spremljalo budno oko znanega brežiškega poznavalca ženske (pardon, dekliške) lepote. 30. oktober 1998 5 Fromet in zveze ObZörniK NAJPR^J MOST, NATO ŠE CESTA Minuli teden je bila v Krškem javna obravnava prve faze lokacijskega načrta prečne povezave glavne ceste Gl/5 (prej M 10) z regionalno cesto Rl 220 (prej R/362). Za lažje razumevanje naj povemo, da gre za zgraditev novega oz. drugega krškega mostu. Tega naj bi po prvi varianti, na zahtevo Direkcije za državne ceste (DDC), sprejemali samo v paketu ali v eni fazi, kar je pomenilo zgraditev mostu z nadaljevanjem ceste skozi sadovnjak v Staro vas in sestop na Cesto 4.julija, kar je sprožilo val raz- burjenja in negodovanja pri tamkajšnjih prebivalcih. Na sestanku na Direkciji za državne ceste v Ljubljani je pred- stavnikoma iz občine Krško in Savaprojekta vendarle uspelo dosed, da se bo lokacijski načrt sprejemal v dveh fazah, se pravi, v prvi fazi le premostitev čez Savo, t.j cesta od Na- kupovalnega centra Krško skozi industrijsko cono Žadovinek z izgradnjo mostu in izvedba prikljudtve na obstoječo inter- ventno cesto JCEC Videm - NEK, v drugi fazi pa nadaljnja izpe- ljava ceste v Staro vas, na Sloko cesto ali Vrbinsko cesto pro- ti Brežicam, kar pa bo tema in razprava kasnejše, druge javne obravnave. Tako naj bi cesta, ki jo je prikazal Miran Jakhel iz Savaprojek- ta Krško, imela profil 3,30 m z dvema pasovoma, urejenimi kolesarskimi stezami in pohodnimi površinami. Sestop z mostu naj bi se po načrtih izpeljal izvenivojsko v krivino z radijem 75 m kot povezava ali priključek nazaj na cesto ICEC Videm - NEK. Na to predstavitev poslušalci, med katerimi so bili vednoma prebivalci Stare vasi, niso imeli pripomb, ker projekt v tej fazi ne posega v njihov prostor. Tako je potreb- no sedaj pohiteti s pridobivanjem soglasij in upati, da se bo krškemu občinskemu svetu v obstojed zasedbi uspelo sesta ti še na zadnji seji obdnskega sveta, kjer naj bi sprejeli prvi del tega lokacijskega načrta. B. Mavsar Dolenja vas GASILCI SO PRIKAZALI RESEVANJE Prostovoljnc gasilsko društvo Dolenja vas je ob sodelovanju Poklicne gailske brigade Krško organiziralo javno predstavitev na prostoru športnega centra v naselju Spodnji Grad v soboto, 24. oktobra ob 15. uri, na temo, kako pogasiti začetni požar v gospodinjstvu z gasilnim aparatom in tudi, kako reševati ponesrečenca iz pomečkanega avtomobila v prometni nesred. Ob tej priliki je bil omogočen vsem udeležencem preizkus delovanja gasilnega aparata na prah in možnost na- bave teh aparatov. Priporočeno je bilo, naj ima vsako gospodinjstvo pri roki svoj gasilni aparat. Strošek na- "bave (10.000 SIT) je zanemarljiv v primerjavi s škodo, ki jo lahko povzroči požar pri uničenju vsega premoženja. KS Dolenja vas se organizatorjem zah- valjuje s prošnjo, naj bodo tovrstne predstavitve pogostejše. Vaje se je udeležilo veliko krajanov. (B.V.) ICEC SAVA ' OBRTNA CONA - ZADOVINEK NEK 6 30. oktober 1998 ObzörniK MOZAIK Družinska srečanja MIŽIGOJEVI (nekoč in danes) Ko se korenin zavemo, bi lahko komentirali dogodek, ki se je pred dnevi zgodil v Krškem, natančneje v Stari vasi. Na obrobju mesta, kamor se je leta 1928 iz Medane v Goriških Brdih priselila družina Mižigoj, se je namreč zbralo staro in mlado, ki jih veže Mižigojeva rodbina. Zakonca Mižigoj sta se kmalu po po- roki odločila za selitev svoje družine s primorske zemlje in zato sta kupila kmetijo v Stari vasi na Vidmu ob Savi, kjer še danes živijo Mižigojevi potom- ci. Očetu Antonu in materi Karolini, rojeni Simčič, se'je rodilo štirinajst otrok, štirje so kmalu umrli, ostalih de- set pa je še vedno živih. Številna družina se je iz roda v rod množila, saj se je Miroslavu, Mariji, Ferdinan- du, Emilu, Zofiji, Marčedi, Darku, Alešu, Dragici in Danielu rodilo 24 otrok ter 45 vnukinj in vnukov. Mižigojevi so v naših krajih najbolj poznani po pridelovanju breskev in nič čudnega ni, da so si za simbol skup- nega srečanja izbrali prav to sadje, ki so ga pridelovali prvi v Posavju. Z za hvalno mašo, skuoinskim fotoerafiran- jem in druženjem so se spomnili srečnih in tudi nekaterih grenkih trenutkov življenja, ki jim je bilo takorekoč skupno, ob veselih taktih glasbe pa so si zaželeli »Nasvidenje prihodnje leto v Medani!« (Foto: POTOČNIK). 30. oktober 1998 7 Anketa ObzürniK ALI IMAMO DOVOLJ PRILOŽNOSTI ZA IZOBRAŽEVANJE? Večkrat slišimo otroke, kako govorijo, kaj bodo postali, ko bodo veliki, od zdravnika do mehanika, frizerke in podobno. Ko pa pridejo v tista leta, ko se je treba o teh rečeh res odločiti, se pojavijo težave. sola, ki jo želijo obiskovati, je predaleč, premalo je denarja...OdIočiti pa se je treba. Kakšne so možnosti izobraževanja pri nas v Posavju, tudi za malo starejše, ali se je z leti kaj izboljšalo in ali so Posavci s šolami, tako srednjimi kot višjimi, zadovoljni, smo povprašali mimoidoče. IVAN LAH iz Lesko- vca: Danes imajo otroci več možnosti izobraževanja, bolj- še ustanove, kot smo jih imeli mi, ko smo se izobraževali. Tudi izrednega šo- lanja je danes več kot nekdaj, čeprav je vprašanje, o kakš- nem nivoju govori- mo, na srednjih, višjih ali visokih šolah. I UROŠ LIPIČ iz Kr- I škega: Hodim še v I osnovno šolo, po- I tem pa bi šel rad na I tehnično šolo v Krš- I ko. Kasneje pa bi šel I študirat v Maribor I ali Ljubljano, ker bi I bil rad elektroinže- I nir. Šol je v našem I kraju dovolj. I JANEZ KASTELIC iz I Artič: V Posavju mo- I žnosti za izobraže- I vanje ni dovolj.Pred- I vsem primanjkuje I višjih in visokih šol. I želel bi si, da bi bil I študij elektrotehni- I ke mogoč vsaj v No- I vem mestu. Glede I srednjih šol ter študija ob delu pa je tu dovolj priložnosti, čeprav kakšen nov pro- gram ne bi škodil. I VASVIJA NADARE- VIČ iz Krškega: Mis- lim, da so možnosti šolanja danes, vsaj ko- likor jaz vem, dobre in jih bo po mojem mnenju tudi iz leta v leto več. Ko sem jaz hodila v šolo, nisem imela takih možnosti, kot jih imajo današnji I otroci. JOŽE KOVAČIČ iz Sromelj: Možnosti sem imel, a premalo denarja. Tudi svoje otroke bom težko šolal s slabo plačo. Sole so pravzaprav iste, kot so bile takrat, ko sem všolo hodil jaz. O visokem šolstvu nisem sez- ^^bh^^^^bhh^^h nanjen, vem Ie, da pri nas obstajajo možnosti šolanja ob delu. .MAJA VRAČUN iz Krškega: Pri nas v Posavju ni dovolj možnosti, saj je pre- malo šol in usme- ritev. Več bi moralo biti poklicnih in višjih šol. MOJCA PLANINC - ROBEK iz Krškega: Po mojem mnenju je možnosti kar dovolj. Sama sem hodila v srednjo šolo v Bre- žice, študij pa sem nato nadaljevala v Ljubljani. Priman- jkuje pa sredstev za izobraževanje: šti- pendij je manj, šol- nine so visoke. Vendar pa se še vedno najdejo podjetja, ki izobraževanje vzpodbujajo. Mis- lim, da je vecji problem danes zaposlovanje, ne pa izobraževanje. V letošnjem letu se je v evidence Za- voda za zaposlovanje v Posavju na novo prijavilo 1732 oseb, kar pome- . ni 110 oseb manj kot lansko leto, medtem ko je število vključenih v zaposlitve podobno (letos 1608, lani 1615). (Vir: RZZZ OE Sevnica). ALOJZ CERJAK iz Krškega: Možnosti za izobraževanje so danes iste kot nek- daj. V Posavju je do- voij različnih sredn- jih šol. Po višjo izo- brazbo pa je potreb- nov Ljubljano in Ma- ribor. Tudi za odra- sle je pri nas prav dobro poskrbljeno, predvsem preko Ljudske univerze Krsko. NINA LIPNIČ iz Krškega: Menim, da so imeli moji starši v tistih časih več možnosti izobra- ževanja ali pa so jih mogoče bolje znali izkoristiti kot jaz. Za Ljudsko univerzo pa še nisem slišala. FATMIR AMETI iz Krškega: Sam sem imel za izobraževa- nje dovolj možnosti-, danes pa, mislim, je to odvisno tudi od denarja. VKrškem je dovolj srednjih šol, nadaljevati pa je potrebno v Ljublja- ni. Zaposleni imajo kar nekaj prilož- nosti za dodatno izobraževanje. Manjka pa kakšna fakulteta, mislim pa, da kdorkoli si želi, se lahko izobražuje. Pripravila Lidija Petrišič s sodelavkami in sode- lavci iz uredništva in Ljudske univerze Krško v okviru delavnice Kako nastaja lokalni časopis (Ljudska univerza Krško in KD Obzorje v Krškem, 22.10.1998) ^Mä/OTpK'iJcJ 8 30. Oktober 1998 ObžorniK Veliki Kamen ZA MARTINOVO Z OBNOVLJENO CERKVIJO * ¦ Krajani Velikega Kamna bodo 15. novembra letos ob 10. uri dopoldan pripravili slovesno otvoritev obnovljene cerkve sv. Martina, katere obnova je s prekinitvami potekala dvajset let. Strokovnjaki, ki so ocenjevali poškodbe, so namreč ugotovili, da cerkev stoji na slabih temeljih, zato je bila potrebna zelo temeljita sanacija. Nekateri so bili mnenja, da bi bilo cerkev najbolje porušiti, domačini pa se s tem niso mogli strinjati. 0 tem obsežnem prizadevanju za zaščito kulturnega spomenika na Velikem Kamnu nam je pripovedoval Franc Mirt, ki je bil povezovalec vseh aktivnosti v zvezi z obnovo. »Cerkev sv. Martina smo začeli reševati leta 1978, ko se je porušila tretjina strehe. Takrat smo morali žamenjati veliko lesa in opeke, že po nekaj letih pa smo morali odkopati teren nad cerkvijo in zabetonirati zaščitni zid, s katerim smo jo zaščitili pred plazovi. Po strokovni oceni je bilo ugotovljeno, da cerkev stoji na zelo slabih temeljih, zato smo morali odkopati obzidje in nosilne zidove okrepiti z železom in jih podbetonirati. Prekrili smo tudi zvonik in iz doline napeljali elektriko, nakar smo lahko zagotovili električno zvonenje. In kdaj ste se znova lotili obnovitvenih del? V februarju leta 1995 smo se člani Gasilskega društva Veliki Kamen odločili, da propadajoči objekt kot našo kluturno dediščino obnovimo do konca. Cerkev je bila namreč tudi v notranjosti zelo slaba in podprta, tako da že štiri leta ni služila svojemu namenu. Izvoljeni štirinajstčlanski odbor, sestavljen iz članov gasilskega društva in ostalih naprednih krajanov iz celotne krajevne skupnosti, v odboru pa je bil tudi g. župnik iz Koprivnice. Izkopali smo tla v cerkvi in jih nanovo zabe- tonirali, kakor tudi obok, ki je grozil, da se zruši. Nato je bilo potrebno oklepati notranje stene cerkve ter odstraniti celoten strop, s čimer je notranjost začela dobivati novo podobo. Kot organizator in pobudnik ste imeli torej veliko dela. Res je bilo potrebno odpreti veliko vrat in poiskati nasvete ter finančno pomoč. člani odbora smo se sestajali in dogovarjali, kako napredovati čim hitreje in hkrati ceneje. Veliko nam je pomagal predsednik sveta KS Koprivnica Franci Bogovič, saj smo bili vajeni že marsikaterega dela, a ta obnova je bila doslej najbolj zahtevna. Letos smo oklepali še celotno zunanjost cerkve in s pomočjo železnega odra, ki nam ga je posodilo gradbeno podjetje Gradis, za kar smo jim zelo hvaležni. Za- hvala gre tudi mnogim drugim, pred- vsem krajanom KS Koprivnica in okoliških krajev, Zavodu za kulturno dediščino, dobrodelni organizaciji Kirchenot iz Nemčije, občini Krško, KS Koprivnica, škofijskemu ordinariatu Maribor in drugim. Vrednost celotne obnove je znašala okoli 10 milijonov tolarjev, vendar smo znesek zmajšali s prispevki v delu in materialu, prevozih, napeljavi elektrifikacije, montaži žlebov, s podarjenimi ploščicami, veliko ur z raznimi gradbenimi stroji, predvsem pa veliko hrane in pijače za delavce. Najbrž pa vse le ni šlo tako gladko? Bilo je tudi precej težav, ki pa smo jih z dobro voljo ljudi premagali in bodo kmalu pozabljene, ostal pa bo dokaz, da so tu živeli ljudje, katerim ni bilo vseeno in jim je kultura nekaj pomenila, upa- mo, da bodo tudi zanamci znali to dediščino ohranjati in jo vzdrževati. 30. Oktober 1998 9 Okolje ObzörmK Kakšno vodo pijemo v Posavju (3) VODOVODI »NA ČRNO« Spoštovane bralke in bralci, kot avtorica prispevkov pod naslovom »Kakšno vodo pijemo v Posavju«, se vam v svojem in v imenu uredništva najlepše zahvaljujem za vsa vzpodbudna pisma in odzive, ki ste nam jih poslali ali izrekli na to temo. V njih pa so zajeta tudi številna vprašanja, od katerih sem na nekatera že sama nametavala poiskati odgovore, ostala pa mi bodo v pomoč pri nadaljnjem delu. Vsekakor se bomo postopno potrudili prikazati vodooskrbo prebivalstva v vseh treh posavskih občinah, seveda pa bosta celovitost in točnost odgovorov na zastavljena vprašanja v precejšnji meri odvisna tudi od pripravljenosti odgovornih služb in posameznikov za sodelovanje v tej temi. V občini Krško Iahko opazimo vidnejše, čeprav še vedno prepočasne premike pri združevanju malih vodovodnih siste- mov v večje. Tako bodo prav nekateri izmed lokalnih vodovodov v krški občini (Dolga Raka, Golek, Jelenik-Zabukovje, Kalce-Kočno, Lepa vas, Nemška vas, Nova Gora, Sela pri Raki, Senuše in Ve- liki Trn) z več ali manj stalno »neust- rezno pitno vodo« v kratkem vključeni pod upravljanje Komunalno stavbnega podjetja Kostak. Če do sedaj ti in ostali uporabniki niso plačevali vodarine, ker so imeli svoje lokalno zajetje, ima nad- zorovana pitna voda svojo ceno v obliki vodarin, ki pa je po trditvah upravljalca še vedno prenizka, saj mora le-ta komu- nalne sisteme tudi vzdrževati in obnav- ljati. Pred tehničnim prevzemom lokalnega vodovoda s strani upravljal- ca pa je potrebno izvesti še sanacijo kritičnih odsekov, zamenjati ustrezne dimenzije teh vodovodov, vse potrebne jaške do merilnih jaškov, kjer so vgraje- ni vodomeri. Te investicije krije delno občina, deloma pa krajani sami. Kakšne prednosti imajo skupni vo- dovodni sistemi proti tistim, ki jih opravljajo krajevne skupnosti ali vo- dovodni odbori? Vsekakor bi lahko v prvi vrsti omenili kontrolo, vzdrževanje in varnost obratovanja sistema, optimal- no izkoriščanje vodnih virov, poenote- nje in standardizacija cevne, strojne opreme, zaščito vodnih virov, lažje po- pravilo in oskrbo v primeru izpada črpalk, onesnaženosti posameznih vi- rov, poškodbe cevovodov ter vodenje katastra objektov in cevovodov. Po bese- dah Božidarja Resnika, ki je odgovoren za vodooskrbo pri Komunalnem pod- jetju Kostak Krško, je to možno urediti po standardih kakovosti ISO 9001 in 9002, ki zahtevajo sledljivost, urejenost podatkov ter pregled nad posameznimi sistemi, katero upravlja z enajstimi vo- dovodnimi sistemi v krški občini. Pri vpogledu v osnovno dokumentacijo teh vodovodov smo ugotovili, da jih je nemalo brez ali samo z delno projektno dokumentacijo ali pa celo nimajo upo- rabnega dovoljenja (kamor sodi tudi Krško kot največji napajalni sistem) ka- kor tudi ni rešeno lastništvo zemljišč. Na vprašanje, zakaj se dokumentacija teh vodovodov skozi leta in desetletja (!) ni uredila, Resnik odgovarja, da mo- ramo tovrstna vprašanja nasloviti na pristojne občinske službe, povedal pa je, da imajo zaradi tovrstnih pomanjk- ljivosti v Kostaku kot lastniku vodnog- ospodarskih objektov na vodovodnih sistemih s katerimi upravlja, nemalo težav, saj jim nekateri lastniki zemljišč ne dovoljujejo prehoda ali dostopa do vodohramov, izčrpavanja vrtin ali pa zahtevajo vsakoletne odškodnine. Glede na obstoj številnih vodovod, ki so zgrajeni »na črno«, bi lahko zaključili, da ne premoremo osnovnih pogojev za »osnovni« komunalni stanadard in smo še daleč od »visokega« komunalnega standarda (!), kamor lahko uvrstimo sod- obno regijsko deponijo, ki se nam obe- ta v skorajšnji prihodnosti, posodoblje- na kanalizacijska omrežja in konec kon- cev tudi čistilno napravo, ki je »atom- ska« občina ne premore. Čeprav so v tej smeri že potekale razprave in pogovori tudi z največjim lokalnim onesna- Vsak občan oz. gospodinjstvo mora vedeti, kje se nahaja zajetje pitne vode, ki priteče po vodovod- nih pipah v njegovo stanovanje, da bi, v kolikor pride do sistem- ske okvare ali v primeru one- snaženosti vode, lahko ravnali po navodilih in obvestilih upravljal- ca komunalnih vodov. Te podatke lahko dobite direktno pri uprav- ljalcu, pri odogovorni osebi za vo- dooskrbo, kakor tudi vpogled v rezultate analiz vzorcev vode, ki so bili odvzeti na vašem območju. Parameti, vednosti in enote (do- pustne meje), po katerih se anal- ize opravljajo, so zajete v Pravil- niku o zdravstveni ustreznosti pitne vode - Uradni list RS - 46/j| 97 in 52/. 1 ževalcem ICEC-om o skupni komunalni napravi, tako za tehnološke odpadne vode kot komunalne odpadne vode iz gospodinjstev ter ostale industrije, ki se sedaj nepredelane in neprečiščene stekajo v Savo, je videti, da je kolesje zastalo in obveljalo mnenje, da je bolje, da Krško samo in hitreje (ali res?) zgra- di komunalno napravo in ne čaka na »angažiranje tujcev«. Resnici na ljubo, ti »tujci« plačujejo ekološki davek na račun onesnaževanja okolja, za katere- ga pa še ne vemo - kam se steka niti v kakšne namene se uporablja. V prihodnji številki se bomo »pretaka- li« po vodovodih Krškega, Zdol, Bresta- nice in Senovega ter razkrili še kakšno zanimivost. Bojana Mavsar NOVA PROMETNA UREDITEV V SEVNICI!? Zaradi povečanega mestnega prometa v novem delu Sevnice, k čemer so naj- več prispevali številni novoodprti loka- li in obratovalnice v bližini novega ob- jekta »HTC«, so se na Oddelku za okolje in prostor na Občini Sevnica odločili, da pristopijo k reševanju prometne in parkirne problematike. Tako so v podjetju Kanja d.o.o iz Lesk- ovca v mesecu oktobru izdelali Idejno rešitev prometne problematike v cen- tru mesta Sevnica (novi del), ki pred- videva povečanje parkirnih površin in uvedbo enosmernega prometa mimo hotela Ajdovec (za »HTC-jem«), mimo avtobusne ter železniške postaje. Pro- met tovornih vozil naj bi se vršil po Savski cesti (razen vozil za dostavo). Nova prometna ureditev bi veljala za področje Naselja heroja Maroka do TVD Partizana in od Savske ceste do Trga svobode. (B.M) 10 30. September 1998 ObzömiK VOLITVE 98 Miran Stanko LE USPEŠNA PODJETJA BODO OMOCOČILA NADALJNJI RAZVOJ OBČINE Gospod Stanko, večina Krčanov in tudi drugih ljudi vas pozna kot lastnika kr- škega podjetja Hermes, manj pa jim je zna- no, da ste svo- jo poklicno ka- riero začeli v gradbeništvu. Že ves čas, to je 42 let, živim v Krškem, z delom pa sem pričel pred 23 leti v gradbenem podjetju Pionir. Zaposlitev v tem podjetju mi je pomenila izziv in po svoje izpolnitev želje po ustvarjal- nem delu. V podjetju sem tudi spoznal, kako trd je kruh gradbenih delavcev. Selil sem se za delom od gradbišča do gradbišča. Po 13 letih v gradbeni opera- tivi sem našel nov izziv, ki se je ujemal z izobrazbo, ki sem jo med tem časom dosegel. Poleg izobrazbe gradbenega inženirja sem postal tudi diplomirani ekonomist. Ta kombinacija mi je kasne- je, ko sem začel z delom na podrocju razvoja programske opreme za področje ekonomije in gradbeništva, zelo koris- tila. Leta 1990 sva z ženo ustanovila podjetje Hermes, ki je s trdim delom in veliko odrekanja postalo zdravo in čvrs- to podjetje. To podjetje danes zaposlu- je 10 inženirjev in ekonomistov in ima svoje stranke po vsej Sloveniji. Skozl poslovno sodelovanje s števil- nimi podjetji ste se torej dobro sez- nanili z njihovimi problemi. V podjetju se že vrsto let srečujemo z reševanjem organizacijskih problemov, ki jih imajo naši kupci. Obenem pa smo v stalnem stiku z dogajanji na področju podjetništva in gospodarstva nasploh. Od leta 1990 naprej smo se nenehno srečevali s propadanjem velikih gospo- darskih družb in daljšanjem vrst v za- vodih za zaposlovanje. Tudi mala pod- jetja, ki so po letu 1990 nastajala z novim upanjem in voljo, so po nekaj letih naletela na ovire in mnoga od njih počasi propadajo. Ukvarjamo se tudi s podjetniškim svetovanjem za nezapos- lene, ki si želijo ustvariti svoje podjetje in si z delom v njem zagotoviti eksisten- co. Tudi tukaj sem opazil nemoč in pre- malo znanje teh ljudi, ki se trudijo, da bi si sami zagotovili dostojen kos kruha. Nekatere bo najbrž Ie presenetila vaša odločitev, da boste aktivno sodelovali v občinski politiki? Gospodarski problemi, propadanje krškega gospodarstva in vrsta težav, ki iz tega izvirajo, so me stalno spodbujali k odločitvi, da je potrebno storiti še kaj več kot samo kritizirati. Zato sem se odločil, da na letošnjih volitvah nastopim kot kan- didat za občinskega svetnika. Nastopil bom na Iisti Slovenske ljudske stranke, kot kandidat, ki ni clan te stranke. S to stranko me veže predvsem skrb za boljšo prihodnost občanov Krškega. Ali verjamete, da je mögoce kaj spre- meniti? Občinski svet je v preteklem obdobju deloval razdeljeno. Razdeljenost je povečeval še spor med županom in sve- tom. Menim, da je to neproduktivno in pomeni izgubljanje energije na formal- nih zadevah, medtem ko bistveni prob- lemi ostajajo nerešeni. Smatram, da bo v naslednjem mandatu potrebno pred- vsem preseči strankarsko razdvojenost pri najbolj pomembnih zadevah in doseči čimbolj usklajeno delovanje med svetom in županom. Upam, da bo kan- didat za župana iz vrst SLS g. Bogovič Franci deležen dovolj množične pod- pore volilcev, ker iz lastnih izkušenj vem, da je to človek, ki bo kooperativen in bo hkrati tudi znal poskrbeti za ust- varjanje pogojev za večjo rast krškega gospodarstva. V Krškem je bilo včasih precej uspešnih podjetij, ki so nato propad- la ali pa so prišla pod upravljanje podjetij iz drugih krajev. Sam se zavzemam predvsem za ustvar- janje ustreznih pogojev za razvoj in nastajanje podjetij. Nova podjetja in nova delovna mesta bodo dajala osnovo za nadaljnji razvoj. Velika podjetja je težko na hitro postaviti na noge. Prav- zaprav ne vidim možnosti, da se kaj takega zgodi v doglednem času. Zato vidim edino stvarno možnost v spodbu- janju razvoja malih in srednjih podje- tij. Spodbujanje mora biti aktivno s tem, da mesto Krško in občinska uprava ust- varja pogoje, da podjetja nastajajo tu- kaj. Uspešna podjetja bodo dajala sred- stva tudi za razvoj sekundarnih de- javnosti, za razvoj športa in kulture. Katera so področja, na katerih name- ravate največ sodelovati? Kot ekonomista in specialista za javne fi- nance pa mi še poseben izziv pomeni nadzor nad porabo občinskih sredstev, ki se napajajo iz raznih virov. Smatram, da bi lahko vsi krajani imeli več od sredstev, ki jih prispeva NEK. Verjetno je kar nekaj krajanov Krškega, ki so se srečali s prob- lemom podcenjenosti stanovanj, hiš, zem- ljišč ali pridelkov, kot posledico nepo- sredne bližine NEK. Vsekakor bi si kot svetnik prizadeval, da bi tudi v naši občini občani lahko dobili za svoj davkopla- čevalski denar ustrezno protivrednost v količini in kakovosti storitev, ki jih zanje opravlja obänski aparat. Katere so najpomembnejše pridobi- tve, za katere bi bilo potrebno poskr- beti? Zavedam se, da so kadri poleg pridnih rok osnova za uspešno delo. Naši otroci morajo dnevno potovati v druge kraje, da tarn pridobivajo znanje. Zato smat- ram, da je potrebna gradnja šolskega centra, ki bo dal normalne pogoje za delo dijakom in profesorjem. Hkrati s tem, pa je potrebno mladim omogočati tudi pridobivanje zaposlitve. Poleg srednješolcev si moramo prizadevati, da se bodo vračali v domači kraj mnogi mladi visokošolsko izobraženi ljudje, ki so odšli v Ljubljano ali Maribor na štud- ij in tarn tudi ostali. Mislim tudi, da je čas, da si Krčani zgradimo nov zdrav- stveni dorn, ker je stari resnično dotra- jal in za današnje razmere nefunkciona- len. Poudarili ste pomen znanja... Zavedam se, da vsako znanje zastari. Zato sem se odločil za podiplomski štud- ij iz področja davčnega svetovanja in javnih financ, ki ga ravno sedaj zaključujem s specialističnim delom. Novo pridobljeno znanje, je postalo iz- vir novih idej za delo v našem podjetju, če born dobil priložnost, pa ga born lahko uporabil tudi v korist občine in njenih občanov. (SiM) 30. oktober 1998 11 VOLITVE 98 ObzörniK Andrej Vizjak, županski kandidat v občini Brežice KOT ŽUPAN BOM PRISLUHNIL OBČANOM Mladost, izobraženost in neobremen- jenost so odlike kandidata, ki ga v brežiški občini podpirata dve stranki, in sicer Slovenski krščanski demokrati in Socialdemokratska stranka. Magister Andrej Vizjak izvira iz stare brežiške družine veterinarjev in ker meni, da se mora vsakdo, ki biva v določenem okolju, aktivno in odgovorno vključiti v sooblikovanje prihodnostti tega okolja, se je odločil za kandidaturo. Kot je pov- edal na novinarski konferenci, se občini Brežice z bližino meje, bodočo avtoces- to, srednješolskim centrom, izgradnjo savskih hidrolektrarn in drugimi projek- ti odpirajo nove možnosti ter tudi ne- varnosti, zaradi česar ta občina potrebu- je na mestu župana celega in odločnega človeka. Vizjak ni našteval objektov, ki naj bi jih zgradil v svojem mandatu, pač pa je poudaril potrebo po zagotavljanju ugod- nih pogojev za odpiranje novih delovnih mest s pravočasno pripravo prostor- skih dokumentov in ureditev prosto- ra za prihod domačega in tujega kapi- tala. Napoveduje povabilo vplivnim ljudem (iz centra), ki izvirajo iz naših krajev, da bi pomagali pri razvoju občine, Brežice pa morajo postati posavsko šolsko in kulturno središče. Kmetijstvo ima po njegovem razvo- jne možnosti le v dobri povezavi s turizmom in naravnimi ter kulturnih znamenitostmi. Renta zaradi obra- tovanja NE Krško pripada tudi občini Brežice, Posavje pa se bo uveljavilo kot pokrajina le z okrepljenim sodelovanjem vseh treh občin. Osnovno vodilo kandidata magistra Andreja Vizjaka bo podpora in izved- ba idej, pobud in projektov, ki bodo izboljševali kvaliteto bivanja posameznika, družine, skupin in skupnosti v občini Brežice. Branko Kelemina, županski kandidat v občini Sevnica OBČANI MORAJO IMETI ENAKE PRAVICE IN MOŽNOSTI Branko Kelemina kot občinski svetnik v sedanjem mandatu do- bro pozna razmere v svoji občini, za kandidaturo pa se je odločil, ker bi bilo po njegovem marsikaj mogoče narediti bolje. Nl zado- voljen z dosedanjim vodenjem sevniške občine, ki bi jo že zara- di njene relativne majhnosti potrebno voditi bolj povezovalno in pri tem angažirati vse razpoložljive kadrovske poten- ciale. Kot predsednik KS Bianca dobro poz- na probleme, s katerimi se srečujejo KS, za katere namerava nameniti več sredstev, deležne pa naj bi bile tudi večje strokovne pomoči. Med konk- retne naloge uvršča zelo visoko oskr- bo z zdravo pitno vodo, za kar si je že doslej veliko prizadeval. Ob iz- gradnji hidroelektrarn namerava poskrbeti, da bi delo dobilo čimveč aomacin prevozniKov in arugin ODrtniK- ov, a tudi sicer ocenjuje, da bo potreb- no v Sevnico pripeljati podjetja z visoko donosnimi delovnimi mesti. V času njegovega županovanja naj bi še temeljiteje kot doslej pripravili razvo- jno - prostorske dokumente, v sodelovanju s pristojnim ministrstvom pa pomagali kmetom, da bodo bolj pripravljeni na probleme, ki bodo prišli z vstopanjem v EU. Za Kelemino je nuj- na samostojnost Posavja kot pokrajine, pri tem pa občina Sevnica ne sme zane- marjati nacionalnih programov, kjer je bila doslej prepogosto odrinjena. Na pomisleke o združljivosti poslanske in županske funkcije pravi, da to sicer ni enostavno, vendar je sam vajen trde- ga dela, z dobro organizacijo občinske uprave in izbiro kvalitetnih sodelavcev pa bo celo v prednosti. Dokler bo po- slanec, si ne namerava obračunati niti tolarja županske place, niti kilometrine in dnevnic, prihranjena sredstva pa< bi namenil za delovanje krajevnih skupnosti. (B.M.) ObžorniK VOLITVE 98 Jože Habinc, kandidat za župana občine Krško IMAM EKIPO, Kl BO ODGOVORILA NA VSE IZZIVE V Združeni listi socialnih demokra- tov Krško so na predvolilni konvenc- iji med drugim poudarili, da namer- avajo njihovi kandidati po izvolitvi delati tako, da bodo izkoristili vse prednosti, ki jih občina Krško še ved- no ima, niso pa bile izkoriščene v zadostni meri. Ocenjujejo, da je prišel čas, ko lahko odpravijo splošno stagnacijo občine, ki se je nekdaj po svojem razvoju uvrščala v sam vrh slov- enskih občin. Zato pomeni njihovo vo- lilno geslo »Odprimo ta prostor« poziv vsem občanom, ki menijo, da je prišel čas za nov razvojni ciklus. Manj naj bi bila pomembna delitev na politične opc- ije, važnejša pa tista, ki delijo na tiste, ki želijo naprfedek v novih pogojih in na tiste, ki vidijo občinsko oblast »Kljub propadu, ki smo mu priča, smo pripravljeni še enkrat prijeti za delo, ker vemo, kako je treba, saj hočemo dobro tej občini. Hočemo ponovni razvoj, Kot kandidat ne bom obljubljal in podarjal asfaltnih odsekov po 500m do nekaj kil- ometrov, to delo bomo prepustili kra- jevnim odborom, predvsem pa krajevn- im skupnostim, da bodo lahko skrbele za problematiko okolja, v katerem živi- jo. Krajevne skupnosti bodo morale prevzeti polno odgovornost za razvoj svojega okolja,« je na predstavitvi dejal županski kandidat ZLSD v Krškem Jože Habinc. Dodal je, da se svetniki in župan ne bodo ukvarjali z vrtičkarstvom, pač pa s problemi razvoja in pa ponovnega oživljanja dejavnosti. Kar nekaj KS v krški občini je večjih od mnogih slovenskih občin, zato jim moramo dati ustrezno veljavo tudi z zagotovitvijo večjih sredstev v občinskem proračunu. Za delo na občini namerava angažirati odgov- orne in sposobne kadre, ki bodo ne glede na strankarsko pripadnost odgovorni za posamezna področja. »Vem, kako zastaviti, kako reševati probleme, če bomo dobili zaupanje. V krajih , na terenu bomo prisluhnili problemom, ki tarejo ljudi. če bomo izvoljeni, bomo te probleme tudi razreševali,« dodaja Habinc. Olga Košir, kandidatka za županjo občine Krško OBČANI NAI IMAJO PREDNOST PRED INTERESI STRANK ! Čeprav izhajajo njene dolgoletne \ izkušnje predvsem s področja vzgo- l je in izobraževanja, torej družbenih dejavnosti, se zaveda, da je najprej \ potrebno zagotoviti dobre pogoje za razvoj obrti in podjetništva. V ta na- men občini Krško manjka dober raz- vojni načrt na vseh področjih. Velike i razlike, ki nastajajo pri izvedbi pro- j jektov, ki po več let čakajo na real- ! izacijo, so Koširjevo navedli k zahte- j vi po večji samostojnosti KS. Še pred ! tern namerava v sodelovanju z I občinskim svetom poskrbeti za l enotne kriterije pri njihovem finan- ] ciranju, prav tako za izgradnjo infra- strukture po vsej občini, zlasti za I kvalitetno pitno vodo v vodovodih. Najbrž edina ženska županska kandi- datka v občini Krško se dobro zaveda pomena otroškega varstva, šolstva, ; kulture in športa in v tej zvezi zago- | tavljanja pogojev za devetletno os- novno solanje na vseh osnovnih šolah v občini. Z zagotovitvijo štipendiranja, možnostjo zaposlitve in zagotovitvijo stanovanj, namerava bolj poskrbeti, da se bodo mladi s študija vračali v občino,. Kolikor je le (še) mogoče, bo občina ak- tivneje sodelovala pri zapiranju rudnika na Senovem ter tako skrbela za razvojne programe in nova delovna mesta, ker bo le tako kraju omogočen nadaljnji razvoj. Regije oziroma pokrajine Posavje ne potrebujemo zaradi lepšega, pač pa zara- di lažjega in hitrejšega reševanja skup- nih problemov. Z ustrezno socialno poli- tiko naj bi poskrbeli za vse, ki so pomoči potrebni. Aktivirati namerava tudi vse, ki želijo delati z mladimi in za mlade, za pripravo ustreznih programov za aktivno preživljanje prostega časa ter poskrbeti za ureditev igrišč in prostorov za mlade. Naštete in vse druge cilje namerava doseči s sodelovanjem in zagotovitvijo pogojev za dobro delo občinskem svetu, v kater- em naj bi imeli interesi občanov pred- nost pred interesi strank. Ne nazadnje bo potrebno preveriti, koliko je obstoječi kader v občinski upravi sposoben zagotoviti občini Krško resničen napredek. ObzörniK Peter Žigante, kandidat za župana občine Krško LAHKO POSKRBIM ZA LEPŠO PRIHODNOST OBČINE Peter Žigante je med razlogi za kan- didaturo zapisal, da želi poskrbeti za lepšo prihodnost krške občine. Prepričan je, da ima ogromno znan- ja, volje in energije, da lahko za svo- je občane že danes naredi veliko ko- ristnega. Po izvolitvi bo najprej povabil k sodelovanju svojega najvecjega tekme- ca, zatem bo proudl finančno stanje občine in začel hitro pripravljati strate- gijo razvoja, ki jo tudi in predvsem on pogreša takorekoč na vsakem koraku, točneje na vseh področjih (ne)fun- kcioniranja občine. V svojem programu je navedel kar 14 točk, med katerimi so naslednje: ure- ditev razmer, ki so nujne za napredek življenja v vseh pogledih; razvojni načrt, ki bo zavrl naraščanje brezposelnosti; socialni sklad, ki bo obnovil vrednote socialnega varstva; stanovanjski sklad, štipendijske, mladinski center, ki bo vzpodbujal vključevanje mladih v odločanje; komunalno infrastrukturo, ki bo zagotovila boljšo povezanost ljudi, podjetništvo in obrtln okrepitev skla- da za razvoj malega gospodarstva; kmet- ijstvo, ki naj bi v razvojnem skladu do- bilo eno od pomembnejših mest; lokalno samoupravo, ki mora postati sistem dog- ovarjanja; regionalizem, ki bo usmer- jen v pospeševanje medobčinskega sodelovanja; investicije, s katerimi naj bi povezali in strokovno usposo- bili gradbeno in ostalo operativo; kulturno politiko, ki bo približala kulturne stvaritve čimveč ljudem; proračun, ki bo razvojno naravnan in bo mogoče ter hkrati sposoben zago- tavljati realizacijo posameznih in skupnih potreb Nekaj zanimivejših izjav, ki smo jih slišali na tiskovni konferenci, na kat- eri sta sodelovala tudi predsednik stranke Božič in poslanec v državnem zboru Jane: »Po zmagi na prejšnjih volitvah je stranka z večino organ- izirala občino kot privatno podjetje, nie ne bi imeli proti, če bi ga uspešno vodili«. »Sedanji občinski svet dela na način, ki ga jaz ne sprejemam, strankarstvo bo pri meni točka »razno«, »Rad imam, da so stvari v predalčkih, toda v isti omari! Franci Bogovič, kandidat za župana občine Krško ODPRAVITI VSE BIROKRATSKE OVIRE Bogovič je kot predsednik obeinskeg sveta občine Krško (v dveh letih in pol) dovolj dobro spoznal problem- atiko občine, a tudi kot predsednik sveta KS Koprivnica in predsednik podružnice Slovenske ljudske stranke je imel dovolj priložnosti, da preizkusi svoje politične sposobnos- ti. Odrasei je v družini, kjer so bile vrednote delavnost, poštenje, skrb- nost in pravienost. Kot župan si bo prizadeval za čim bolj enakomeren razvoj obeine od Bohorja do Gor- janeev. Mesto Krško si mora prizadevati, da bi postalo upravno središče bodoče pokrajine Posavje z močnim gospo- darstvom in razvito zdravstveno, kulturno in športno infrastrukturo. Poskušal bo zagotoviti primerno rento občanom, ki živijo v bližini jedrske elektrarne, saj je njena pri- sotnost razvrednotila vrednost nepremienin, kmetijskih pridejkov. Nujno je odpraviti vse birokratske ovire, ki zavirajo hitrejši razvoj gospodarstva, zato bo Bogovič veliko več sodeloval z gospodarstveniki in se vključil v ustvar- janje pogojev za nova delovna mesta za mlade brezposelne na podroeju drobne- ga gospodarstva, kmetijstva in turizma. Perspektive mladim je mogoče zagoto- viti le z gospodarskim razvojem, za ka- terega pa se je potrebno kadrovsko in materialno povezati. Tudi po njegovem mnenju je potrebna ustanovitev pokra- jine Posavje, saj bi v nasprotnem primeru povsem zaostali za drugimi regijami. Za dobro počutje v občini so nujna šte- vilna društva in klubi, med katerimi pa mnoga nimajo prostorov in ne dobijo sredstev, čeprav imajo pomembno vlo- go pri življenjskem utripu nekega kra- ja. Tudi kmetijstvo je pomembna paoga, ki ob pridelavi hrane skrbi tudi za kul- turni izgled pokrajine in ohranitev poseljenosti podeželja. V te namene namerava Bogovič okrepiti sodelovan- je z državo in občini zagotoviti še ve- liko več sredstev kot doslej. 14 30. Oktober 1998 ObzürniK STC RUDAR SENOVO - PODJETJE S ŠIROKO PALETO D^AVNOSTI O podjetju STG Rudar d.o.o. na Senovem slišimo govoriti že nekaj let. 0 njegovih začetkih, lastništvu ter dejavnosti nam je govoril direktor Edmund Germšek: Začetki našega podjetja segajo v leto 1991, z delom pa smo začeli v januarju leta 1992. Večinski lastnik STG Rudar je Rudnik Trbovlje Hrastnik, z majhnim deležem 0,4 odstotka pa je lastnik tudi Ministrstvö za gospodarske dejavnosti. Vaše podjetje nosi ime Stanovanjsko - turistično - gostinska dejavnost Rudar. Kaj vse se skriva pod tem nazivom? Naša dejavnost je usmerjena predvsem na stanovanjsko področje. Ukvarjamo pa se tudi s trgovino oziroma natančneje z drobno prodajo, imamo market z živili, tekstilom, obutvijo, belo tehniko, talni- mi oblogami in podobnim ter trgovino z diskontno prodajo zivil. Kar se tiče gostinstva, pa imamo bife in picerijo v najemu.V okviru stanovanjske dejavnos- ti dajemo v najem in vzdržujemo tristo lastnih stanovanj, upravljamo pa tudi za tako imenovane etažne lastnike, to so pravne in fizične osebe, še približno tris- to stanovanj, torej vse skupaj okrog šeststo stanovanj z našimi vred. V zad- njem času pa prevzemamo v upravljan- je tudi stanovanja, ki sta jih prenehala upravljati IR inženiring Krško in Terra iz Novega mesta. Katera področja v Posavju oziroma predvsem v krški občini pokrivate? Na Senovem smo v bistvu prevzeli v up- ravljanje vsa stanovanja, kolikor jih je, tudi drugih pravnih in fizičnih oseb, v Krškem pa celotno naselje Koresovbreg, torej Cankarieva ulica, Cesta 4. julija, Fapirniška uh^ Nekaj smo že prevzeli, ostalo pa je še v fazi prov/ema. Interes pa je tudi na Griču, Kjer se lastniki blo- kov Gubčevega naselja še niso odločili za upravljalca. Upravnik je tudi Vidom, mi ponujamo isto ceno, odločitev pa je seveda odvisna od lastnikov samih. Računamo, da se bodo odločili za našo ponudbo, saj se trudimo, da bi bila naša storitev Čim cenejša in obenem čimbolj kvalitetna. Kaj v okviru svoje ponudbe omo- gočate stanovalcem in lastnikom? Imamo lastno vzdrževalno skupino: vo- dovodarja, zidarja, tudi kurjače. Ob tem bi rad poudaril, da v sklopu tega uprav- Ijanja izvajamo tudi ogrevanja stano- vanj, Cesar Vidom ne dela, ampak to storitev izvaja samo Kostak Krško. Sic- er pa opravljamo posamezna manjša opravila v stanovanjih od vodovoda, ele- ktrike, zidarstva in podobno. Naše pod- jetje je podedovalo tudi več kot 50 let stare objekte, ki so potrebni popravila, kar smo pri nas vzeli zelo resno in začeli s temeljitimi sanacijami, od stavbenega pohištva, streh do fasad in podobno. Dva objekta smo na Senovem že temelji- to obnovili, zdaj pa obnavljamo še ce- lotno naselje, delavsko kolonijo v Bračičevi ulici. Naš cilj je, da bi približno v petih letih vse temeljito obnovili. Kakšni pa so odzivi stanovalcev ozi- roma lastnikov? Kar se tiče objektov, ki jih upravljamo, je vse odvisno, kako se bodo odločili lastniki. Potrebe so, vendar še do danes ti lastniki niso dojeli, kaj lastništvo pomeni. Lastništvo je namreč strošek. Stanovanja je treba vzdrževati, sicer vse skupaj lahko propada. Med lastniki pa so različne strukture ljudi, od takih, ki jim je popolnoma vseeno, kaj se dogaja in ne ločijo, da je tudi del strehe njihov, da je del skupnih naprav njihov. V takih primerih je potrebno uporabiti prisilo, kar ima negativen predznak za samega upravnika. Ampak v taki situaciji je treba pač to uporabiti. Kako obnovo financirate? Ponujate morda pri pokrivanju obnovitvenih stroškov lastnikom kakšne ugodnosti? Kolikor lahko sami naredimo, naredimo, drugače pa dobimo ljudi za posamezne storitve. Na podlagi računa se potem stroški delijo, nekaj po deležih lastnine, 30. oktober 1998 15 Zdravstvo ObzorniK kar pa je obratovalnih stroškov, je stvar dogovora na osnovi pogodbe, ali po stanovanju, po kvadratnih metrih, po osebah... V bistvu financirajo ljudje sami, jih pa tudi kreditiramo, vložimo tudi lastna sredstva. Nekateri to spre- jemajo, drugim je spet vseeno. Vsak se lahko individualno dogovori, če želi. Dolgoročno je to dobra naložba, hkrati pa si želimo pridobiti tudi zaupanje lju- di. Treba je seveda razumeti, da vsi ni- majo denarja. So težave, ljudje so na čakanju, doma brez službe in to je izred- no težko. Ste morda razmišljali, da bi se sami lotili gradnje novih objektov? Seveda, o tern smo razmišljali, vendar dokler bo financiranje takšno kot do sedaj, to ne bo šlo. Dobivamo posamezne ugodne kredite, čeprav zara- di temeljne obrestne mere ni noben kredit zelo ugoden. Nekaj računamo na lastna sredstva. Zdaj sicer veliko vlaga- mo v obnove, ampak čez čas, ko bi to vse uredili, bi ostalo tudi za kakšno novo gradnjo, na primer tu na Senovem, na Delavski 8. Trenutno ni tako, mislim pa, da bo v bodoče stanovanjska de- javnost zelo zanimiva. Lidija Petrišič Foto: Vladimir Abram Nasveti za zdravje (1) SREČANJE ČLANOV DRUŠTVA ZA ORALNO ZDRAVJE BO V KRŠKEM Društvo za oralno zdravje Slovenije je 22. oktobra priredilo v Krškem tiskovno konferenco kot uvod ob 6.dnevih oralnega zdravja Slovenije, ki bodo potekali letos v Kulturnem domu Krško 6. in 7. novembra. Gre za srečanje v društvo včlanjenih strokovnih in drugih oseb, ki delujejo s ciljem ohranjanja ust- nega zdravja ter zobozdravstvene preventive, katero v največji meri posvečajo predšolski ter šolski mladini. Ob tej priložnosti so spregovorile Homan Danica kot predsednica omenjenega društva, Blandina Markovic-Randic kot predsednica organiza- cijskega odbora tega srečanja ter preventivna sestra iz Zdravstvenega doma Krško - Tatjana Smolej, ki je bila v lan- skem letu dobitnica priznanja za prizadevno, strokovno in entuziastično delo na podrocju preventive in uvajanja preven- tivnega programa v vzgojnovarstvene ter šolske ustanove. Društvo za oral- no zdravje Slov- enije deluje s ciljem, da bi prebivalci Slove^ nije bili zobo- zdravstveno vzgojeni tako, da bi si znali ohranjati in ne- govati zdrave zobe in dlesni do pozne staros- ti. V Krškem bodo poleg stro- kovneea dela srečanja, kjer bodo potekale razprave in predavanja tako domačih kakor tudi tujih strokovnjakov, vključili tudi kulturni program, razstavo in degustacijo zdravju prijazne hrane in pijace, ter razglasili rezultate četrtega državnega tekmovanja učencev osnovnih šol Slovenije v posterjih na temo zobozdravstvene preventive, katerim bodo podelili tudi priznanja in nagrade. V času srečanja si bo mogoče ogledati v avli Kulturnega doma video kasete o zobozdravstveni preventivi v občini Krško, razstavo likovnih del otrok VVZ, likovno društvo OKO iz Krškega pa bo pripravilo likovno razstavo na temo zdrava hrana. (B. Mavsar) NAJBOU UČINKOVITA ZAŠČITA PRED GRIPO JE CEPLJENJE Gripa (influenca) je zelo nalezljiva in kratkotra- jna, vendar težka bolezen, ki jo povzročajo tri- je tipi virusa influence: A, B in C. Razširjena je po celem svetu, pojavlja se lahko v sporadični obliki skozi vse leto (zbolevajo samo posamezne osebe), ponavadi pa v obliki epidemij, občasno tudi kot pandemija (bolezen se razširi na več držav ali celo kontinentov). Način in pogostnost pojavljanja je odvisna od tipa virusa in odpornosti ljudi. Virus influence A povzroča epidemije na 2-3 leta, pandemije pa na 10-15 let. Epidemije, ki jih povzroča virus influence B se pojavljajo redkeje, ponavljajo se na 4-6 let in so manjšega obsega. Virus influ- ence C pa povzroča samo blage okužbe dihal, zlasti v družinah ali zaključenem kolektivu. Panderraje povzroča le virus influence A. Nas- topijo takrat, ko se v zgradbi virusa pojavijo vecje spremembe (mutacija). Od 1. 1510 je zabeleženo in opisano več kot 30 pandemij, najbolj znanih in proučenih je zadn- jih šest. Nekatere so zaradi velikega števila zbolelih, teže bolezni, komplikacij in smrtnosti posebej obeležene. Tako so za zgodovino os- tale pomembne: pariška (1.1889), španska (1.1918), azijska (1.1957) in hongkongška gripa (1.1968). Najtežja pandemija je bila neposred- no po l.sv. vojni, ko je v španski gripi zbolelo okrog 200 milijonov in umrlo 20 milijonov ljudi. Gripa je kapljična infekcija, to pomeni, da virus vstopi v organizem skozi sluznico dihal z vdi- havanjem kužnih kapljic, ki lebdijo v zraku. V posušeni sluzi preživi virus več ur. Zato je za gripo značilno naglo širjenje med ljudmi in ve lika zbolevnost. V vecjih naseljih, mestih in kole- ktivih (vojska, vrtec, sola, delovni kolektiv,..) se širi eksplozivno. Tako kot ostale akutne infekc- ije dihal, se tudi gripa pojavlja pogosteje v zim- skih mesecih, ker so takrat izpolnjeni vsi pogo- ji za njeno nemoteno širjenje, še posebno zara- di zadrževanja v zaprtih, neprezračenih pros- torih. V času epidemij zboli 15-25% prebivalcev velikih mest, v zaključenih kolektivih pa več kot 40% vseh izpostavljenih okužbi. V Sloveniji se epidemija pojavi proti koncu no- vembra, na Dolenjskem pa je največja obolevnost januarja in februarja. V marcu epi- demija izzveni. (nadaljevanje prihodnjič) Patkovič Colarič Jasmina, dr. med. Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto 16 30. oktober 1998 ObzörniK KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE Otvoritev srednje šole v Brežicah ZRELOSTI NAPROTI V PRIJAZNEJŠIH PROSTORIH Prireditvam, ki se v mesecu oktobru dan za dnem vrstijo v občini Brežice, obeležujoč občinski praznik, je 24. oktobra sledila tudi uradna slovesna otvoritev Srednje ekonomske in trgovske sole, čeprav je za svoje dijake odprla vrata že z začetkom novega šolskega leta. V spletu pestrega plesnega, pevskega ter recitatorskega prograrna, ki so ga pripravili srednješolci, je goste, obiskovalce in dijake nagovoril ravnatelj hrama učenosti Martin Šoško: »Če bi našteval podjetja, inštitucije, posameznike in skupine, vse, ki so prispevali svoj delež pri zgraditvi te sole in praznični lepoti tega dne, bi bila vrsta imen zelo dolga in najbrž predolga. Prepričan sem, da to zahvalo lahko izrekam ne le v svojem osebnem imenu in v imenu sole, ampak tudi in predvsem v imenu vseh današnjih in vseh bodočih dijakov, ki bodo v teh prostorih nabirali znanje ter omiko in tako stopali svoji zrelosti, odraslosti in samostojnosti napro- ti. Vsem zaslužnim še enkrat hvala za prijaznejšo prihodnost!« Minister za šolstvo in šport republike Slovenije Slavko Gaber je v svojem govoru prelistal zgodovinske mejnike šolstva na našem teritoriju, ki segajo daleč nazaj v 16. stoletje, šolstvo v obdobju druge svetovne vojne in povojnem obdobju, kakor tudi vojno za samostojno Slovenijo, po kateri je bilo potrebno postaviti nove temelje slovenskemu šolstvu na vseh nivojih. Gaber pravi, da upa, da bo generacijam, ki prihajajo, omogočeno, da stvari izpeljejo naprej, tako, kot si državljanke in državljani, predvsem pa mlada generacija, zaslužijo. Šoli naj bi bila omogočena temeljni standard in predvsem mir, ker bo le tako lahko dala državi in ljudem moč znanja. Čestitkam se je ob uradni otvoritvi pridružil tudi brežiški župan Jože Avšič, ki je povedal, da bi lahko govorili zgodbe in zgodbe o tem, kako težko je bilo priti do te lokacije, koliko poti je bilo potrebno prehoditi, vendar pa so z vztrajnostjo, pod- prti s skupnim ciljem in željami uspeli, pa čeprav ni manjkalo tistih slabih tre- nutkov, kamor posežejo tudi zavist, govorice in spletke. »Kljub vsemu pa se sole ne gradijo vsakih nekaj let in te potrebe se v prihodnosti niti ne bodo izkazovale, saj se v Brežicah nahajata Gimnazija ter Srednja ekonomska in trgovska sola, v Krškem je Tehnična sola, v Sevnici Sred- nja tekstilna sola, vse skupaj pa dolgoročno zapolnjujejo potrebe po izo- brazbi v našem prostoru«, je dejal Avšič. (B.M.) Brežice ^^^H KLEPET V KNJIŽNICI '"^^ Diplomirani inženir gozdarstva Hr- voje Oršanič je v četrtek, 29. Okto- bra popestril še enega od številnih večerov, ki jih v brežiški knjižnici pripravlja Drago Pirman s svojimi gosti. Tokratno srečanje je büo na- menjeno klepetu o naravi, za kar je Oršanič vsekakor pravi sogovornik, saj je znan po vestnem spremljanju in fotografskem beleženju dogajan- ja v kapelskih Jovsih in mnogih dru- gih bolj ali manj (ne)zaščitenih pre- delih Slovenije. „_ 30. Oktober 1998 17 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE ObzörniK TEDEN VSEŽIVLJENJSKECA UČENJA V POSAVJU - TVU 98 V Sloveniji je letos že tretjič zapored potekal Teden vseživljenjskega učenja. V tednu od 19. do 25. oktobra se je slovenski javnosti predstavilo preko 250 izvajalcev - med njimi jih je bilo tudi petnajst iz Posavja. V Posavju je tudi letos organizacijo TVU prevzela Ljudska univerza Krško (bivši PCPI Krško), ki se je ob otvoritvi TVU predstavila tudi z novo celostno podobo. Namen različnih kulturno-izobraževalnih prireditev, ki so se odvijale v Krškem in Brežicah je prikazati različne možnosti neformalnega učenja v študijskih krožkih, ustvarjalnih delavnicah, društvih in knjižnicah. V Kulturnem domu Krško so se vrstile: razstava del (nakita in svilenih rut) študijskega krožka Ustvarjalno preživljanje pros- tega časa, delavnica slikanja na svilo, delavnica izdelovanja nakita, delavnica Kako nastaja lokalni časopis. Hkrati pa je bilo tam vsak dan na voljo svetovanje za izobraževanje. V Hotelu Sremič se je z okroglo mizo o družinskih pogovorih predstavil študijski krožek Kako biti boljši starši. V knjižnici Krško so organizirali predavanje S pravilno prehrano do zdravja in vitalnosti, v knjižnici Brežice pa predavanje Bran- je, TV in še kaj. Na otvoritveni in sklepni prireditvi TVU-ja ter na podelitvi diplom diplomantom višje poslovne šole študi- jskega centra Krško pa so se predstavili Moški zbor iz Bresta- nice, učenci Glasbene šole Krško, Društvo ljudskih pevcev Roženkraut, dramska skupina KD Anton Aškerc in 40 x band. O vzdušju na prireditvah pa govorijo fotografije... (B.S.) Kostanjevica na Krki ODPRLI PREUREJENO ZBIRKO V petek, 23. oktobra so v kostanjeviški osnovni šoli s posebno slovesnostjo odprli ponovno preurejeno tako imenovano »šolsko« oziroma Gorjupovo galerijo. Prepletanje umetnosti in pedagoškega dela je v kostanjeviški šoli prisotno že od leta 1956, ko so bila na pobudo takratnega ravnatelja Lada Smrekarja na šolskih hodnikih ustanovljena galerija, ki ni nikoli brez obiskovalcev. Prireditve, ki je sodila tudi v program dogajanja ob prazniku krajevne skupnosti Kostanjevice, se je udeležilo precejšnje število predstavikov kulturnega in tudi političnega življenja. I Kostanjeviški otroci I se že zgodaj preiz- I kusijo v ustvarjaln- I ih spretnostih, za I kar irnajo mnogo I vzpodbud ves čas I šolanja kar na šol I skih hodnikih. Ravnateljska trojka - bi lahko pod- naslovili zgornjo fotografijo, ki je nastala na družabnem srečanju po otvoritvi razstave v kostanjeviški šoli. O aktualnih dogodkih v slov- enskem in občinskem(?) šolstvu so poklepetali agilni gostitelj in ravnatelj Matjaž Zajelšnik, upoko- jeni ravnatelj OS Raka in občinski svetnik Martin Lešnjak terpravkar upokojena ravnateljica OŠ Senovo in žu pan ska kanididatka Olga Košir. 18 30. oktober 1998 ObzörniK DOGODKI V Domu starejših občanov Krško VARNI V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU V soboto, 17. oktobra 1998, so v krškem domu starejših občanov pripravili srečanje s sorodniki svojih varovancev, na katerem so si lahko ogledali zavod, razstavo izdelkov njihove delovne terapije, prisluhnili pevskemu zboru in se udeležili zabavnega srečanja. Jožica Mikulanc, direktorica Doma starejših občanov, je ob tej priložnosti zapisala in povedala nekaj zelo aktualnih misli o tako imeno- vanem tretjem življenjskem obdobju, odnosih med mlajšo in starejšo generacijo ter o današnji vlogi domov za starejše občane: »Življenje je nenehno spreminjanje, je bogastvo naših izkušenj in modrosti, bogastvo hotenj in razmišljanj. Priznajmo si, da smo doslej Ie malo razmišljali o poseb- nih duševnih in telesnih potrebah starejših ljudi. Zrela leta smo ocenjevali kot obdobje naraščanja onemoglosti in razočaranja. Vemo pa, da je danes prav tretje živ- ljenjsko obdobje najpomembnejši del našega življen- ja. To je čas, ko lahko opustimo naglico in pričnemo upoštevati svoja skrita nagnjenja, katerih do sedaj nis- mo uspeli razvijati. Nikoli si ne rečemo, da smo se prenehali razvijati in učiti, zakaj učimo se vse življenje in prav je tako. Bogastvo duha vselej bogati tudi telesno vitalnost in sprošča stiske in občutke strahu pred neznanim. Napačno je misliti, da bomo vselej delali iste stvari, imeli iste cilje in iste prijatelje. Vsako starostno obdo- bje mora imeti svoje radosti, pa tudi razburljiva doživetja. Tak pogled nam omogoča, da na starostne spremembe gledamo drugače, jih sprejemamo kot nu- jne in zato dobrodošle. Mnogi starejši ljudje spregledajo pomembno dejstvo, da jih namreč družba »potrebu- je«, tudi ko se starajo. Da so lahko še koristni in sposob- ni, morajo ostati, kolikor je mogoče, telesno in duševno dejavni. Mnogi bi priznali, da jim pomeni najvecjo varnost in pomoč še vedno družina. Vendar pa moramo vedeti, da to pomeni veliko obremenitev in pogosto skrha medsebojne odnose starejše in mlajše generacije. Dinamičnost današnje družbe je povzročila, da družina niti ne živi v enem in istem kraju, kot je bilo v navadi nekoč, pač pa je raztresena daleč naokoli. In kaj stori- ti? Odločitev ni lahka. Odhod v dorn je težka prelomni- ca v življenju - pa vendar je to najboljša odločitev tako za svojce kot za starejšega človeka. Domovi več niso to kot so včasih mislili - tu ni konec temveč za preneka- tere začetek prijetne jeseni življenja. Mar nismo vsi, ki delamo v domu poklicani zato, da pomagamo? Vsakdo, mlad ali star, potrebuje spodbudno okolje, varnost in občutek, da ni nikomur odveč. Z vso odgovornostjo se bomo v našem domu trudili, da bo starejši človek to pri nas imel.« Foto: Boštjan Colarič Dolenja vas NAPOSLED DOKONČANJE JPLOČNIKOV Svet KS Dolenja vas je v soboto po končani predstavitvi gasilske vaje seznanil zbrane krajane s predstavitvijo dokončanja gradnje - pločnikov ob regional™ cesti skozi naselje Stari Grad in Dolenja vas. Najbolj je bia izpostavljen problem nedograjenega pločnika ob posestni meji Držanič Mirana v Starem Gradu. Občina Krško je ob rekonstrukciji ceste leta 1974 odkupila od Milice Držanič staro hišo, ki je že odstranjena, in temu zadosten del dvorišča za potrebe ceste. Ta bivša lastnica je na že prodano zemljišče ob cesti zasadi- la smreke, ki danes s svojimi vejami segajo že v samo vozišče re- gionalne ceste. Občina Krško je zahtevala brez potrebe pridobitev soglasja obcestnega lastnika Držanič Mirana, ki pa ga ni hotel dati. Tako na tej lokaciji pločnika ni bilo moč zgraditi, zgrajen je bil le obcestni robnik in odvodni kanal. Po večletnem nadlegovanju pri- zadetih krajanov je vendar uspelo, da je na zahtevo KS Dolenja vas dne 21.10.1998 prišlo do strokovnega ogleda večih pomanjkljivos- ti ob regionalni cesti na področju KS Dolenja vas. Sam glavni inšpektor je obljubil, da bo upošteval sklepe zbora prizadetih kra- janov in na podlagi te zahteve odredil takojšen posek smrek in dokončanje pločnika. Ob tem ogledu Je bila ugotovljena nujna potreba po names- titvi utripajoiče luči na prehodu za pešce pri hiši Teršelič v Starem gradu. Tako bodo pešci, predvsem šolarji mnogo var- neje prečkali cesto. (B.V.) 30. Oktober 1998 19 PiSMÄ ObzöTfliK RADIESTEZIJA - STIK MED PODZAVESTJO IN KOZMOSOM Opažam, da nekateri ljudje prodajajo od vrat do vrat razne predmete, kot ploščice ali pira- mide in ljudem tolmačijo, da s postavitvijo tega predmeta lahko ozdravijo. Ti ljudje ne vedo kaj prodajajo in kako, ter na katero mes- to je potrebno ta predmet postaviti, da bi lahko deloval pri odklonu negativnih zemeljskih sevanj. Da bi bilo čimveč ljudi seznanjenih z radiostezijo in ti prodajalci kateri so kot temu rečemo šarlatani ne bi mogli več tako nestrok- ovno nastopati s prodajo; sem organiziral tečaj v Krškem iz radiestezije s predavatelji iz Ljubljane. Tečaja se je udeležilo 17 slušateljev, kjer so dobili osnovna znanja o radiesteziji, njeni uporabi in znanje za uporabo radiestez- ijskih pripomočkov, kot so: nihalo, L - antene, tenzor, rašlje, biotenzor. Radiestezija nas uči kako vzpostaviti čim kvalitetnejši stik med našo podzavestjo in kozmosom; ter te podatke prenesti na radi- estezijske primomočke: nihalo, L antena, ten- zor, biotenzor, rašlje in na osnovi njihovega reagiranja radiestezist odreja zaključke, rešitve, na vprašanja, katere si je predhodno v podzavesti zastavil. Nekaj časa je bila radi- estezija TABU predvsem iz razloga, ker se nje- na energija ne da fizično izmeriti - za te mer- itve še ne obstojajo inštrumenti. Fotografija je iz praktičnih -vaj katere sem jaz vodil s tečajniki in sicer prikazuje kako se išče dreve- sa, katera imajo zelo velika pozitivna sevanja s katerimi se lahko zdravi več bolezni in izboljšuje celotno razpoloženje človeka. V tern primeru en tečajnik z biotenzorjem ugotavlja moč sevanja drevesa; druga dva pa se priva- jata, kako se moč sevanja ugotavlja samo z rokami. Sliko sem posnel sam med vajami. Lep pozdrav! Mižigoj Dane Župančičeva 4, Krško MLADIDOPISMKI LIKOVNA KOLONIJA V petek, 2.10.1998, je v Bistrici ob Sotli potekalo 18. srečanje mladih liko- vnikov v otroški likovni koloniji. Na tem srečanju se je zbralo 70 učencev, skupaj s svojimi mentorji. Tam je bila tudi naša ekipa. Ekipo smo sestavljali Maja, Nejc, Janja, jaz ter učiteljici Ana Bogovič in Greta Hostnik. V Bistrico smo prispeli prvi, a ni minilo veliko časa, ko so začeli prihajati še drugi. Sprejem je bil prav prisrčen. Najprej so nam otroci iz otroškega pe- vskega zbora zapeli nekaj pesmic, nato pa nam je ravnatelj sole prisrčno predstavil program in potek likovne kolonije. Najprej smo pozajtrkovali, nato pa so učitelji odšli na predstavitev novega likovnega ustvarjanja na računalniku. Po prihodu učiteljev smo se razdelili v dve skupini. Ena skupi- na je ostala v Bistrici ob Sotli, druga pa se je odpeljala v Brežice. Naša ekipa je bila dodeljena v drugo skupino. V Brežicah smo se zopet razdelili. Nekaj ekip je izstopilo pred gradom, nekaj pred tovarno Vino Brežice, nekaj pred galerijo in pa nekaj pred trgovino. Vsaka ekipa je risala svoje, seveda pa se je vse moralo navezovati na zdajšnji čas - trgatev. Vsak je dobil priložnost izbirati tehniko, ki jo najbolj obvlada. Jaz sem se odločila za risanje Uhožitja s pasteli. Risala sem izbrano vino ob kozarcu in vrtnici. Na začetku sem risala preveč mirno in s strahom, potem pa je bilo prav enostavno in za- bavno, tako da sem kmalu uspešno dokončala svojo risbo. Nanjo sem bila zelo ponosna in kar nisem se hotela ločiti od nje. ¦ Po kosilu smo si lahko ogledali izdelke drugih otrok. Kopa se je kolonija bližala h koncu, nam je ravnatelj bistriške sole skupaj z direktorjem Vina Brežice zaželel vse najboljše, nam podaril diplomo in majhno, a priročno darilo. Ob koncu je izrazil upanje, da se vidimo tudi v naslednji koloniji v Bistrici. Direktor Vina Brežice nam je za pokušino podaril njihov najnovejši izdelek in zaželel obilno trgatev ter lep uspeh. To je bila moja prva kolaptfja in imela sem se super. Domov smo se vrnili dobre volje, zadovoljni z izdijki. Kako smo bili uspešni, pa bomo videli 21.novembra. ¦ ¦ 9 ¦ Sara Kvenderc, 7.r ¦ ^^^^^^^tt^^^^^^^^^^^m OŠ XlV.divizije Senovo Prvi kulturni dan I $''' „ ^M tJČenci sedmih razredov OS Senovo smo imeli v torek, 6.10.1998, prvi kuRLr- ni dan. Prvo postajo smo imeli v Ljubljani. Po Narodni galeriji nas je vodila kustosinja, kjer smo si ogledali slike in kipe slovenskih in tujih avtorjev iz različnih zgodovinskih obdobij. Večina je najbolj občudovala umetnino Ivane Kobilice z naslovom Kofetarica. Tudi freske so bile zelo zanimive, najbolj iz obdobja baroka. Po končanem ogledu je sledil odmor, seveda v Maximarketu. Nismo mogli vse videti, ker nas je čas preganjal. Potem smo se odpeljali v Škofjo Loko v tamkajšnji grad. Dobili smo delovni list z vprašanji, ki smo jih hitro rešili. Nato smo se ustavili v prostorih posvečenih Ivanu Tavčarju. Pogovarjali smo se o njegovem življenju in si ogledali nekaj njegovih Iastnin. Tudi tokrat smo dobili delovne liste z vprašanji. Vsi smo bili že močno utrujeni, a tudi polni prijetnih vtisov in novih spoznanj. Kmalu je bil čas za povratek domov. Čez kakšno dobro uro pa smo že domačim govorili o vseh dogodivščinah, ki smo jih preživeli. Andreja Kavšek, 7.r OS XlV.divizije Senovo 20 30. oktober 1998 ObzörniK PröstTcäs 35 let brežiške radijske postaje RADIO SO UUDJE IN VSE JE V LJUDEH Najstarejša radijska postaja na Dolenjskem in seveda v Posavju Radio Brežice je svojo 35-letnico obeležila z vrsto prireditev različnega značaja. Na otvoritvenem večeru, ki je bil v prostorih brežiške knjižnice, je sedanji direktor Peter Spiler na kratko predstavil tudi novo celostno podobo postaje, s katero želijo poudariti povezanost radia z okoljem, zato so se odločili tudi za povrnitev nekdanjega imena - Radio Brežice (doslej Radio Posavje - Studio Brežice). V pestrem in na trenutke zelo duhovitem programu so s svojimi prispevki sodelovali člani brežiške literarne sekcije Žarek - Dragica Dani, Mimica Racman, Drago Pirman, Ivana Bogolin, Nada Srpčič, Lidija Dani, Damir Šambarek Kukovič, Natja Jenko Sunčič, glasbeno sprem- ljavo pa so prispevali: Elizabeta in Dragutin Križaničeva, Petra Gačnik in Branko Rožman, Nina Mandžuka, Anita Strgar in Jerneja Šavrič, s točko pantomime je poslu- šalce presenetila Karmen Molan, program pa je pove- zovala Janja Tanšek. Med številnimi utrinki in mislimi o radiu nasploh in brežiškem še posebej je bilo zanimivo razmišljanje njihove dolgoletne radijske delavke Natje Jenko Sunčič, v katerem smo med drugim lahko slišali: ».. Vsak je v verigi, dolgi 35 let, kot člen imel svoj pomen in svojo ceno, ki jo je težko ovrednotiti, sploh pa je ceno komurkoli težko postavljati, posebno radijcem, ki so program ustvarjali s srcem... Program spremljajo bolj ali manj naklonjeno, sploh danes, ko je takšnih ali drugačnih radijskih hiš skoraj že za vsakim ovinkom. Radio so ljudje in vse je v ljudeh. So še vedno ideali, iluzije, predanosti, tudi naveličanosti in prečute noči... Naravnost tečno je govoriti o skupnih utripih, ki so visoko napeti, in nizko napeti, kak dan je podoben rol- kanju in drsanju; ko nadrsaš, pa še sam ne veš, kdaj in zakaj. Radijec je preprosto zelo resen komedijant, ki se veseli uspehov in ne dela rad napak, ki pa pridejo kar tako, same od sebe, ko iz Bukoška nastane Bukovšek,.. Vzpostaviti stik z ljudmi ni ravno prepros- ta zahteva, četudi je to le glasbena želja z dodatkom kratkega klepeta, saj se ob tern spoznavamo in odkri- vamo drug drugemu in moramo vedno iskati pravo, vedno iskrivo in duhovito nit. Nad glavo pa nam visijo svetovni problemi, stavke, poplave, potresi, davki, voj- ne, korupcije, zlorabe in zahtevne družine. Ob jutrih se trudimo ponuditi vsaj malo sonca za dan, ob popoldnevih kak obliž, zvečer kako sanjico, lahko tudi z velikim S za prijetnejšo noč... Vsak radijec ust- varja svoj krog poslušalcev, ne vemo pa, če že vsi vemo, da vsi ne bomo vsem tisti čisto tapravi... Pravi radijec ne bi smel biti narcis, samovšečni gizdalin, radijec se ne nauči, se rodi in kar je v srcu, ne more do srca. Srca pa so zapletena reč, edinstvena pred radijskimi škatla- mi in v radijskih škatlah... In do danes smo slalom zvoz- ili s toleranco notranjih in zunanjih sodnikov in razsod- nikov. Vnaprej pa trdno upam, da se bomo budili in »šli v krpe« na frekvencah 88,9 in 95,9 MHz...« (S.M.) Kostanjevica v objektivu Društvo ljubiteljev fotografije Krško je ob prazniku krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki pripravilo skupinsko razstavo fotografij pod naslovom Kostanjevica v objektivu. Fotografije prijavljenih avtorjev (Branko Benčin, Metka Galič, Tanja Gazvoda, Milada Jane, Nastja Klanšek, Nataša Kršak, Jože Lekše, Jože Lesjak, Jožica Mikek - Veber, Blaž Mirt, Nataša Pečnik in Bernardka Slakonja) je izbrala žirija v sestavi Ivan Krahulec, Vladka Stoviček in Katja Ceglar. Na otvoritvi razstave, ki je bila 16. oktobra v Lamutovem likovnem salonu, so podelili 1. nagrado Metki Galič za fotografijo Taksi na vodi, 2. nagrado Jožetu Lekšetu za fotografijo z naslovom Pred izumom in 3. nagrado Bernardki Slakonja za delo -Odprite. 30. oktober 1998 21 V Sport in rekreacija ObzomiK Bušeča vas TRETJI TEK PO VINSKI CESTI Športno društvo »Sušica« ima med društvi, ki so bila ustanovljena v nove- jšem obdobju, kar Iepo tradicijo, saj pov- ezuje ljubitelje športa in rekreacije iz KS Cerklje ob Krki, predvsem pa z njen- ega desnega brega, iz Bušeče vasi in Dolnje Pirošice že od leta 1983. Začetki so bili predvsem v nogometu, nato pa so svojo dejavnost bolje organizirali in se začeli ukvarjati z drugimi športi, kot sta odbojka, namizni tenis, ki ga zlasti pozimi igrajo v prostorih bivše osnovne sole. V društvo so včlanjeni od najmlajših do najstarejših, pretežno pa sodelujejo kar cele družine. Kot nam je povedala podpredsednica društva Tan- ja Lekič, so tek po vinski cesti prvič organizirali pred tremi leti, da bi neko- liko povezali pot med vinogradi, sicer pa redno prirejajo nogometne turnirje za člane in za veterane, ki so ponavadi meseca julija, letos pa je bil že sedem- najsti. Ekipe ŠD Sušica se udeležujejo večine nogometnih turnirjev po občini in drugih tekmovanj. Letošnji 3. tek po vinski cesti jim je kljub slabemu vre- menu dobro uspel, saj se ga je udeležilo preko 50 tekačev različnih generacij iz Posavja, Dolenjske in celo Prekmurja. Rezultati: 9850 m - moški absolutno: 1. Robi Grojzdek - 37,08 (Krško), 2. Polde Saje - 37,29 (AK Krka), 3. Dušan Pečnik - 38,51 (AK Sevnica), ženske absolutno: 1. Klavdija Tomažin - 45,40 (AK Sevnica), 2. Anica Zupin - 47,48 (Adriamobil), 3. Metka Lindič - 47,47 (šmarješke t.) Rezultati: 1800 m - moški: 1. Borut Veber - 5,16 (AK Sevnica), 2. Robin Papež - 5,33 (AK Sevnica), 3. Danijel Perme - 6,15 (AK Lendava), ženske 1. Adriana Virtič - 6,19, 2. Branka Virtič -6.32,3. Janja Pungarčar - 6,44 (vsi AK Sevnica). Plavanje OBETAVEN ZAČETEK NOVE SEZONE V konkurenci 380 plavalcev iz treh držav je 28-članska mlada ekipa Celulozarja iz Krškega na mednarodnem plavalnem mitingu v Tuheljskih toplicah (17. do 18. oktober 1998) uspešno začela novo tekmovalno sezono 1998/99. Hojski Sara (88) je v kategoriji »B«, kar pomeni 88 letniki in mlajši, prvič v svoji triletni karieri, v A-finalu zas- edla l.mesto na 50m delfin (0:37,51), 3.mesto na 50m prosto (0:34,63) in 5.mesto na 100m mešano (1:24,27), v B-finalu pa je zasedla v disciplini 50m prsno - 2.mesto (0:45,14) oz. 8.mesto v skupni uvrstitvi. Prav tako se je v kategoriji mlajših deklic dvakrat uspelo uvrstiti v A-finale Andrejaševič Nini (88). Obakrat je osvojila 5.mesto in sicer na 50m hrbt- no (0:40,91) in 50m prosto s časom 0:35,34, v B-finalu pa je na 100m mešano zasedla 3.mesto (1:26,00). Sember Vedrana (88) si je dvakrat iz- borila B-finale in osvojila dve 3.mesti in sicer v 50m delfin (0:39,71) in 50m hrbt- no (0:41,60), enkrat pa so v B-finalu za- plavali naslednji plavalci Celulozarja: Soldat Petra (85), Fürst Matej (89) in Omerzel Jernej (87). Jevnik Nika (86) je v kategoriji »A« ( med letniki 85,86 in 87) zasedla v A-finalu na 100m mešano 6.mesto (1:15,71), v B-finalu pa na 100m delfin s časom 1:14,58 osvojila l.mes- to. Odlično se je tudi odrezala mešana štafeta na 4x100m, ki je v »B« kategoriji zasedla 3.mesto (5:51,71) v sestavi: Andrijaševič Nina (88), Šalamon Blaž (88), Hojski Sara (88) in Furst Matej (89). Celulozar Krško je med 17 sode- lujočimi klubi zasedel odlično 7.mes- to (131 točk) in bil najbolje uvrščen slovenski klub. Organizator je tudi podelil posebne nagrade najboljšim po kategorijah, te pa so prejele: v »B« kategoriji kot najuspešnejša Hojski Sara in Andrijaševič Nina, med »A« deklicami pa Jevnik Nina. Pripravila: Ina Govedarica ObzörniK V Sport in rekreacija V KRŠKEM ŠAHOVSKI EVROPSKI POKAL Krško je med 16. in 18. oktobrom gostilo šahiste iz sedmih evropskih držav. šahovski klub Triglav je v lanskem letu postal ekipni državni prvak in si s tern pridobil pravico do nastopa v eni od sedmih polfi- nalnih skupin. Zmagovalci posameznih skupin se nato pomerijo v velikem finalu, kjer se jim pridruži še osmi klub - prireditelj. V Krškem, kjer se je pomerila 6. polfinalna skupina, so se zbrali klubi iz sedmih držav (manjkal je predstavnik Gräje), predstavniki Slovenije, oz. šahovski klub Triglav pa je na tem močnem ekipnem turnirju zasedel 5. mesto. Igrali so tri kola po sistemu izpadanja in žal so domačini že prvi dan naleteli na Bosno in izgubili z 4:2. Naslednji dan bi morali naši igrati z Grčijo, a kot smo že omenili le-teh ni bilo, tako, da so dobili dvoboj brez boja. Zadnji dan turnirja so se naši srečali z Belgijo in jo prepričljivo premagali s 5:1. Zmagala je Bosna, ki je bila tudi favorizirana. Prav tako je Bosna tudi eden glavnih faVoritov za osvojitev evropskega pokala na finalnem turnirju. Vrstni red: 1. Bosna, 2. Francija, 3. Italija, 4. Wells, 5. Šahovski klub Triglav - Krško, 6. Belgija, 7. Jugoslavia in 8. Grčija. Za ŠK Triglav so po ploščah nastopili. l.VM Nikolič - 1/2, 2.VM Dizdar - 1,5/2, 3.VM Sermek - 1/2, 4. MM Pavasovič - 1/2, 5. MM Meštrovič 1/2 in 6. plošča FM Kos 1/2. Ob tem naj še omenimo, da sta se med turnirjem v prijateljskem dvoboju pomerili še druga ekipa ŠK Triglav in ekipa četrtouvrščenega Wellsa. Zmagali so slednji, a ne preveč prepričljivo s 4:2. Za drugo ekipo Krškega pa so nastopili: Novak, Cer- jak, Kneževič, Rokvič, Ahmatovič in Krpan. 1. državna liga - vzhod V ŠK Triglav Krško pa imajo poleg prve - vrhunske ekipe, tudi drugo ekipo, ki prav tako uspešno igra v 1. državni ligi. Do zdaj res niso šteli med tiste boljše, saj so bolj ali manj borili za obstanek, a rezultati po štirih odigranih kolih kažejo ravno nasprotno. ŠK Triglav Krško II, se trenutno nahaja na 4. mestu lige, za vodilnim Branik Mariborom, drugouvrščeno Rokado Lendavo in tretjeuvrščenimi Poljčanami. Za ŠK Triglav II nastopajo: Dinko Brumen, Marjan Božič, Gorazd Novak, Andrej Cerjak, Robi Volčanšek in Hilmija Ahmatovič. želimo jim še veliko uspeha. m^^mmamtdammmmm^^ ^^^»— n ¦¦¦— Na fotografiji od desne proti levi: Toni Kos, Zvonko Meštrovič in Duško Pavasovič v dvoboju z Belgijo, ki so jo kasneje premagali s 5:2. ObzorniK ROKOMET 1. A državna liga 4. krog: GORENJE - KRŠKO 22:24 (14:11) 5. krog: AFP DOBOVA : PRULE 22:27 (10:14) KRŠKO : PREVERT 20:31 (10:14) NOGOMET DP Nogomet ženske 5. krog: KRŠKO/CERKNICA - ZAGORJE 4:0 (2:0) STRELJANJE I.državna liga v streljanju z zračno pištolo l.krog (5.10.98 - Ruše) 9 mesto SK Kruno Brežice iz Brežic 0 636 krogov - Ferenčak 558 krogov, Sabadoč 557 krogov, Pavlovič 521 krogov) 2.krog (25.10.98 - Kranj) 10.mesto SK Kruno Brežice iz Brežice (1631 krogov Ferenčak 550 krogov, Sabatoš 549 krogov, Pavlovič 532 krogov Državna liga v streljanju z zračno puško za mlajše mladince 2. krog (25.10.98 - Ljubljana): 2.mesto Leskovec (1080 krogov), 5.mesto SK Kruno Brežice iz Brežic (1072krogov) Posamično: 2.mesto Pavlin, Leskovec (373 krogov), 8.mesto I.Zakovšek, Kruno (360 krogov), 10.mesto Sotler, Kruno (357 krogov), 12.mesto Pacek, Leskovec (356 krogov), 13.mesto E.Zakovšek, Kruno (355 krogov) (E.S.) RATING TURNIR V PLESIH V nedeljo 25.10.98 je bil v Rušah državni RATING turnir v ST in LA plesih, kjer so plesalci PPK Lukec dosegli naslednje rezultate: Mlajši pionirji: Luka Vodlan in Maja Bromše 2.mesto v ST in LA plesih, Tadej Drakulič in Katarina Račič 7.mesto v ST in LA plesih Starejši mladinci: Sebastijan Vodlan in Maša-Viktorija Šalamun 4.mesto v ST plesih in 8.mesto v LA plesih. (D.V) 30. oktober 1998 23 Kronika ObzömiK TOŽILEC ZAHTEVAL REKONSTRUKCIJO JUNIJSKECA STREIJANJA V CAZICAH 16. oktobra se je na krškem Okrožnem sodišču nadaljevala glavna obravnava v postopku sojenja obdolženim umora Rajka Hudoroviča junija letos v romskem naselju Gazice. Tokrat so kot priče zaslišali policista in kriminalista, ki so sodelovali v akciji, izvedeni usod- nega dne v okolici Gazic. Po njihovem pričevanju naj bj dan pred tragičnim dogodkom Rajko Hu- dorovič prišel na krško policijo z namenom, da bi posredoval informacije o trgovanju z orožjem. Dejal naj bi, da obdolženci pogosto prihajajo v romsko naselje Gazice, kjer prodajajo orožje. Predlagal naj bi tudi sam potek akcije, ki pa ga policisti oz. kriminalisti niso hoteli sprejeti. V nji- hovem scenariju pa naj umorjeni ne bi želel sodelovati. Zato naj bi oblju- bil, da jih bo po telefonu obvestil kdaj bodo obdolženci v Gazicah, kar naj bi tudi storil že naslednjega jutra. Policisti in kriminalisti naj bi zato v okolici Gazic pripravili zasedo, z namenom da zasežejo orožje omenjen- im preprodajalcem. Kljub temu, da naj bi prva patrulja opazila oba avtomobila z osumljenci in to posredovala kolegom v zasedi, naj avtomobila ne bi prispela do njih. Namesto tega, naj bi se čez nekaj minut iz romskega naselja zaslišalo streljanje. Strokovnjaka za balistiko je zatem na kratko predstavil svoje izvedeniško mnenje, v katerem je med drugim opisal, da iz dobljenega preiskovalnega poročila in dokumentacije ni mogoče ugotoviti, iz katere avtomatske puške je bil izstreljen smrtni strel. Zato je senat na zahtevo okrožnega državnega tožilca odredil ogled prizorišča umora oziroma rekonstrukcijo streljanja. . T.V. OBISKALI DOMOVE STAREJŠIH OBČANOV Policisti UNZ Krško so v casu-od 5. do 11. oktobra 1998 v okviru akcije »Teden prometne varnosti« izvajali predvsem preventivne dejavnosti, zoper nekatere udeležence pa so izvedli tudi represivne ukrepe. Policisti so udeležencem v prometu razdelili 700 zloženk - Stopimo iz teme, 500 kresničk, 300 samolepljivih odsevnih trakov in večje število brošur Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Vodje policijskih postaj so obiskali vse domove ostarelih občanov in tudi njim s preventivnim namenom razdelili brošure in se z njimi pogovorili o njihovih težavah v prometu, predvsem ko so j udeleženci v prometu kot pešci. I V času izvajanja akcije na območju UNZ Krško ni bila obravnavana nobena prometna nesreča z udeležbo pešca oz. kolesarja. Dne 9.10.1998 med 12. in 17.uro je bil v okviru navedene akcije izveden tudi poostren represivni nadzor nad pešci, kolesarji in vozniki, ki s svojimi ravnanji ogrožajo ti dve skupini udeležencev v cestnem prometu, saj beležimo med pešci v prvih devetih mesecih leta 1998 kar 3 smrtne primere, v preteklem letu 1 smrtno žrtev in 12 telesno poškodovanih, v letu 1997 pa 14 telesno poškodovanih. V času iz- vajanja akcije so policisti izrekli pešcem 29 mandatnih kazni in sicer predvsem zaradi nepravilnega prečkanja vozišča. Dušan Ficko načelnik OKC 1 IZ POLICIJSKIH BELEŽK Policijska postaja Krško obvešča občane, da je do nadaljnjega zaprta policijska pisarna v Kostanjevici na Krki, in sicer zaradi obnovitvenih del v prostorih zgradbe, v kateri se nahaja policijska pisarna. Vsi, ki bi potrebovali policiste, lahko pokličejo na telefon 113 ali pa na telefonsko številko PP Krško 21 - 092. *** Dne 14. 10. so policisti PP Scvnica na podlagi odredbe sodišča opravili hišno preiskavo pri občanu T. I. Občan jim je izročil dve predelani zračni puški, ena je bila predelana v kaliber 5, 6 mm, druga pa v 7, 62 mm. Policistom je izročil tudi pištolo domače izdelavc. *** Dne 25. 10. nekaj čez polnoč je na vrata J. M. in njcgove matere ML M. na Gmajni UE Krško glasno potrkal neznan Rom. Ko sta opazila, da trka Rom, sc nista odzvala, a je ta šc kar nadaljeval, z neznanim predmetom razbil okno ter splezal v hišo. Oškodovanca sta se zaklenila v spalnico, Rom pa je začel razbijati še po spalničnih vratih, zato sta jih odklenila. Od njiju je zahteval denar. Dala sta mu deset tisoeakov, s katerimi ni bil zadovoljen, zato je vzel še nekaj denarja iz denarnicc na noeni omarici. Ker roparju denarja še vedno ni bilo dovolj, je oškodovancu grozil z izvijačem in zaradi strahu mu je ta dal šc trideset tisoeakov. To je bilo dovolj, da je Rom, skupaj s spremljevalko z otrokom, zapustil hišo. Vzel pa ni Ie denarja, ampak sta iz zamrzovalne skrinje ukradla tudi nekaj kosov različnega mesa in klobas, v predsobi pa izpulila tudi telefonsko vtičnico. Kriminalisti UKS UNZ Krško in policisti PP Krško so roparja izsledili. Storitve ropa sta osumljena B. D., roj. 1968, in K. N., roj. 1971, oba stanujoča Straža pri Raki. B. D. je bila odvzeta prostost in bo 28. 10. priveden preiskovalnemu sodniku, K. M.tpa je mati treh otrok in ji prostost ni bila odvzeta. 24 30. Oktober 1998 ObzürniK V času od 10. do 23. 10.1998 je neznani storilec obiskal počitniško hišo lastnika I.B. v Velikih Malencah, na kateri je sicer razbil manjše okno in vstopil v hišo, po ogledu prostorov pa je vzel le šop ključev. *#* Dne 23.10.1998 sta neznana moška oropala trgovino Maros v TPC Slovcnska vas. Po končanem delovnem času sta napadla prodajalko in prodajalca, ki sta zapuščala lokal skozi zadnja vrata skladišča. Prodajalki je eden izmed roparjev grozil s pišptolo injo z njo večkrat udaril po glavi in v trebuh, nakar mu je izročila denar v vrednosti preko 2,6 milijona tolarjev. Pred odhodom sta roparja oba uslužbenca zvezala in jima prelepila usta z lepilnim trakom, zatem pa sta onesposobila telefon in računalnik. Ropa sta osumljena mlajša moška. stara okoli 20 - 25 let, eden visok okoli 190 cm, drugi pa okoli 180 cm, oba čokatc postave, oblečena v modra oblačila, preko obraza pa sta nosila pleteni temni kapi z izrczom za oči in usta, govorila sta v srbohrvaškcm jeziku. j *** V noči z 22. na 23.10.1998 je neznani storilec vlomil v poslovne prostote avtobusne postaje v Brežicah, kjer je iz pisalne mize v pisarni za prodajo vozovmc ukradel gotovino v višini okoli 42.000 tolarjev, natopa je vlomil še vbuitik SHOP in gostinski lokal, iz katerega je odnesel ' še 38.500 tolarjev. i i ¦ *** V času od 13. do 23.10.1998 je neznani storilec vlomil v klet nenaseljene stanovanjske hiše v Orehovem pri Sevnici in ukradel dve nerjaveči cisterni za vino, v eni izmed cistern pa je bilo še okoli 70 1 i rdečega mošta. _*^Mia LOVSKI PSI NA PREIZKUŠNJI Zelo aktivno lovsko kinološko društvo »Posavje« Krško prire- ja vsako jesen delovne preizkušnje psov vseh lovskih pasem. Ena izmed teh se vsa- ko leto odvija na terenih Lovske družine Artiče, v revir- ju Vrbina. Letos je bila 17. oktobra. Na tej preizkušnji morajo psi šarivci, to so španjeli in prepeličarji pokazati, kakšne lovske zasnove so prinesli na svet, ter kaj so jih njihovi vodniki naučili na terenu, oziroma lovišču. Vsak pes mora zato, da uspešno opravi preizkušnjo, opraviti s pravilnikom določene discipline, kot so npr. glasna gonja zajca, pogumno zabresti v vodo, ob vsem tem pa se seveda ne sme bati strela, oziroma poka puške. Vse to ima kasneje pri lovu praktičen pomen. Marljivi lovci LD Artiče udeležencem za ta dan prepustijo svoje, še dokaj bogato lovišče. Na prireditev je prišlo šest vodnikov s svojimi psi, ki so jih razdelili v dve skupini, od katerih sta eno vodila kinolog LD Artiče Ivan Ster- gar in kinološki sodnik Franc Svetec iz Kostanjevice, drugo pa lovec Mirko Podpečan in kinološki sodnik Aleksander Sveteljšek iz Šmarij pri Jelšah. Ugotovili so, da so bili psi dobro pripravljeni in izšolani, ter da so preizkušnjo dobro prestali. Na koncu so se udeleženci zbrali v prijetnem lokalu Športnega centra v Spod- njem Starem Gradu, kjer so bili dobro postreženi, ob kozarčku domačega pa razdrli še nekaj »lovskih«, kar je pri lovcih seveda povsem običajno. Organ- izator prireditve LKD Posavje Krško se lepo zahvaljuje LD Artiče za gostoljub- nost z željo, da bi se na podobnih prireditvah še srečevali. Kot smo izvedeli iz razgovora s predstavniki LKD Posavje, bodo letos podobne prireditve še za pse ostalih lovskih pasem na našem področju. FOTO PRODAJA AVTOMOBILOV Informacije: 0608/22-612 30. oktober 1998 25 Ubvestila ObzürniK KAM V POSAVJU? 3.11.1998 ob 17 h, Knjižnica BREŽICE, ura pravljic - PRAVLJICA O MURNU 4. 11.1998 ob 17 h, Kulturni dom KRŠKO, gledališka predstava: Fran Milčinski - Zvezdica zaspanka (Lutkovno gledališče Maribor) i 5.11.1998 ob 17 h, Prosvctni dom GLOBOKO, otvoritev trajne razstave fotografij krajinskih in drugih motivov, KS Globoko 6. 11.1998ob9h, Kulturni dom KRŠKO, otvoritev ! razstave Likovnega društva OKO 6.11.ob 16 h, KOSTANJEVTCA NA KRKI, otvoritev "tcrcialskcga mostu" na Oražnovi ulici 10.11.1998 ob 17 h, Knjižnica BREŽICE, ura pravljic - UŠJA SLANINA j 14. 11. 1998 ob 19.30 h I KD KRŠKO, glcdališka prcdstava:Miro Gavran - IŠČEMMOŽAS KULTURO SRCA i Na Živ-žavu v Velikem Podlogu VABILO Območno združenje Rdečega križa Krško vabi na drugo letno darovanje krvi, ki bo: - 09.11.98 naSenovem, vOŠ Senovo od 7. do 13. ure - 10.11.98 v Krškem, v OŠ Dr. M. Rostohar od 7. do 13. ure Darovanje krvi, ki temelji na prosto voljnosti in anonimnosti, je opredeljeno kot humano dejanje, ki preprečuje, da bi kri postala tržna komponenta in bi se z njo trgovalo kot z vsakim artiklom. Potrebe po krvi, ki jih povečujejo naraščajoče nesreče in obolenja, lahko za- dovolji le množičnost prostovoljnih darovalk in darovalcev. VABILO Gimnastično društvo »RAIN« Krško vabi na ogled posavskega ženskega gimnastičnega troboja med telovadkami TD SOKOL Brežice, Gimnastičnega društva Sevnica in Gimnastičnega društva RAIN Krško v kategoriji deklice B program Gimnastične zveze Slovenije, ki bo potekal v petek, 6. novembra ob 17. uri v telovadnici OS Jurija Dalmatina Krško. Tekmovanje bo potekalo v počastitev lOO.letnice olimpionika Leona Štuklja. FOTO PRODAJA Renault Trafic 2.0 D - sedeži 8+1 1000 kg nosilnosti letnik 1985, registriran do 11/99, 30.000 km, cena po dogovoru! Tel. 0608/71-803 mob. 0609/652-308 ^MMWjMWMMMMiii^MMiiMMi^MMilWMMMi^MWM^H^IMMBIWiWlliWlltflllllllWl Will lllllia'EWiMii—i^M Al ppsAvsKi *T/" Posavski obzornik - štirinajstdnevnik za Posavje izdaja Kulturno društvo Obzorje - Krško. I fM^Ofni IX Glavnl in odgovorni urednik: Silvester Mavsar. Prelom strani: Dlan design, Krško. V-/ vJLj\JJl111XV Tisk in vezava: Grafit, Senovo. Naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško. Telefon in fax: 0608/20-320. Naročnina; cena izvoda v prosti prodaji - 200 tolarjev, naročnina za 12 številk (polletna) z 20 % popustom - 1.920,00 tolarjev. ŽR: 51600 - 678 - 72359. Posavski obzornik je vpisan v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zap. številko 1500, je prdizvod ,^^ informativne narave in se zanj plačuje 5- odstotni prometni davek na podlagi odločbe 415-41/98.. liH 26 30. oktober 1998 PRODAJA IN SERVISIRANJE VOZIL paewdo Ai/TnnnM WMEGBaEMMMw I XJUXJivt Senovod.o.o. Partizanska cesta 13, 8281 Senovo,tel.: 0608/71-250 Delovni čas: od 7.00 do 15.00, sobota od 8.00 do 12.00 Brežice - HEUREKA, Pleteršnikova 18. tel.: 0608/62-644 Sevnica - AVTOSALON PRAH, Orehovo 80, tel.: 0608/82-146 Nudimo celovito storitev: nakup vozil, servis z originalnimi deli ter kleparske in avtoličarske storitve. SUPER CENE, UGODNI KREDITI T + 4.75% ter POPUST NEXIA od 1.399.999 SIT dalje LEGANZA že od 3.289.1 OO SIT dalie Darilni paket pri nakupu modela NEXIA ali NUBIRA WAGON 5" *AOD ^ Lanos - z vefiko dodatne"* opreme po ugodnih cenah! ^DAEWOO 1. DRŽAVNO PRVENSTVO :iiM^iimii'iii;i/^ _—*_«*L__ 1 if OJ KRE LOTERUE SLOYENUE 9Mj_l * kombinarijo nil «itlrinom ^ ^S^O-^/iMiiyjy, ^viik«ioiiobi(ka: / _^V^ _Q IWIi'imkn ifira mi >.rcro üülft 3ft / Hcnariiimi dobilki. w^K ^ Z^B I'rodajiiii mcsto: h>inlHl>ilki.___________M^ WP^ '"' S koiiihiiiHcijo ali sisii'iiioni ŠPORTN/% KKko mmüWvM KllekmoMhiili yApAVrB ... , nosmiH'liiin pan». ¦•»«¦"^rw».^ Irjoriim > Kh'l >\( I.____________________________________________________ ( '^I'l 1. /I ill/I I |-.k«.|M-<'MMI do ili'iiariM'UiMloitifka ! ""•*"••'. e«8pres I."hill, ,,,;;,,: _______________________________=__=_=__ ('¦riirlrmi ;l \ ||i|Mi«loltlii8o»iH»am JlV (ItiKiriM'iia doliilk»! _T_f JvJ__P I rijr inaki /naki - ilobilf k: -_—»jpu_-' KlaxiiTia i^ra na mv( o - TOMItOl A. 4fifSS||fifS«r ^SiaiS_»ll_SF Koinplcir kiiiii« .'Jx.'J pliihti in i;iMi<< Drldjkr l.tlik«. Hiintrilf nidi |m» idrloini 0(>l/l'i X\ \U) 5 kUi in VmolHiii :\\.l I (v üisii jiKiilajc; }»a |M»iclflniiii (Kif/l.'l \i\ l\Ut OMV ISTRABENZ BENCINSKI SERVIS KRŠKO Klavmr Jože s~p. _Lkl_-JLk_E-E__J_H-tj-_l | Pii_-\_ rj_i, yiiu___ yu:jj.i_.f:|__/jii\j_j.ru Piii^y^, _fu'j'i_i\_yj_ <_j_):_:_i_-u__, „, NOVO: EURO PLUS 98 Tel.: O6O8/22-91O, 22-86O Fax: 0608/22-850 lVIobitel: O6O9/624-Q4n ODPR_T_g_ ZA GOSPODARJE LASTNEGA ČASA DOLENJSKA B A N K A