Ocene in poročila 85

Za sklep. Predstavljeno potrjuje, da je Pri vsem naštetem bi nam lahko bile to-znakovni jezik povsem samozadosten je-

vrstne monografije pri opisovanju in razvi-

zikovni naravni sistem. Da pa bi se na-

janju slovenskega znakovnega jezika zelo

ravno in enakopravno razvijal, ga je v vsaki dragoceni teoretični pripomočki vsaj še na-

družbi treba najprej prepoznati in priznati, slednjih deset let.

in v nadaljevanju seveda ustrezno in do-

volj izčrpno opisati, hkrati pa vsestransko Andreja Žele

družbeno razvijati.

Inštitut za slovenski jezik

Frana Ramovša v Ljubljani

andreja.zele@zrc-sazu.si

Mateja Pezdirc Bartol: Najdeni pomeni: empirične raziskave recepcije

literarnega dela. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije (Slavistična knjižnica 15), 2010. 277 str.

Mateja Pezdirc Bartol se v svojem ra-

ca predstavi, kako so različne teorije v 20.

ziskovalnem delu posveča vlogi bralca stoletju in sodobnosti videle (obravnava-

in recepciji proznih ter dramskih besedil. le) vlogo bralca. Bralec monografije tako Na Oddelku za slovenistiko ljubljanske v tem delu obnovi lastno vedenje o posa-Filozofske fakultete predava slovensko meznih teorijah, ki predstavljajo temelj v

književnost, njen osrednji predmet pa je raziskovanju literarne recepcije. Z nekate-pregled slovenske dramatike. Pred preda-

rimi poudarki so to naslednje:

vateljskim delom se je ukvarjala tudi z ra-



– angleška literarna kritika (najintenzivne-

ziskovanjem in poučevanjem slovenščine

je in najbolj sistematično se je z odnosom

kot drugega/tujega jezika, kar med drugim

bralec – besedilo ukvarjal Ivory Arm-

dokazujeta učbenika, katerih (so)avtorica

strong Richards);

je: S slovenščino nimam težav (2002) in



– ameriška nova kritika (njen namen je

Literarna sestavljanka: umetnostna be-

bil rešiti literarno delo pred biografijo

sedila na tečaju slovenščine (2003). Ma-

in zgodovino, središče zanimanja je lite-

teja Pezdirc Bartol je še soavtorica dveh

rarno besedilo);

učbenikov za gimnazijce, to sta Umetnost



– formalizem (avtonomnost dela, razli-

besede 3 in Umetnost besede 4.

kovanje pojmov fabula – siže);



– strukturalizem (bralec je funkcija bese-

Monografija Najdeni pomeni: empirične

dila; Vodička: ena od osnovnih nalog li-

raziskave recepcije literarnega dela z

terarne zgodovine je tudi reševanje prob-

nekaterimi že objavljenimi poglavji (v

lemov, ki so povezani z recepcijo);

Slavistični reviji, Jeziku in slovstvu, Pri-



– psihoanaliza (v začetku jo je zanimal

merjalni književnosti, Obdobjih 23 in 25)

predvsem avtor; Terry Eagleton jo pos-

je usmerjena v sprejemnika literarnega

tavi znotraj literarne vede, in sicer se ta

dela: v bralca proznih in dramskih besedil

ukvarja z avtorjem, vsebino, formalnim

ter gledalca gledališke uprizoritve. Prvi

ustrojem dela in z bralcem);

del Branje proznega besedila je namenjen



– recepcijska estetika (bralčeva aktivna

teoretičnim dognanjem, v katerih avtori-

vloga v tvorbi literarnega pomena, lite-

86 Ocene in poročila

rarno delo ni statična tvorba, temveč je cilja bodisi kaj drugega. Sodobne raziska-odvisno od bralca in zgodovinskega tre-

ve so se posvečale vprašanju, zakaj se je

nutka);

poslabšal odnos do branja – avtorica ob tem



– teorija bralčevega odziva (vloga bralca; nakaže ugotovitve Ane Gradišar, ki med

zabriše razlikovanje med bralcem in drugim opaža, da bralni pouk ne upošteva

besedilom);

dovolj interesov mladih, s čimer se strinja



– poststrukturalizem in dekonstrukcija tudi Tanja Jelenko, ki vzroke vidi še v po-

(literarna dela so neskončna igra manjkanju zgledov za branje v družinskem

označevalcev, Umberto Eco piše o odpr-

okolju.

tem literarnem ali drugem umetniškem

delu, Roland Barthes pa o smrti avtorja, Poglavje Razvoj bralne sposobnosti v času ki nastopi takoj, ko se rodi bralec);

šolanja se obrača na vlogo šole pri obliko-



– feminizem (spol zaznamuje pisanje);

vanju pozitivnega odnosa do branja pri posa-



– interdisciplinarno raziskovanje branja mezniku. Šola oz. šolski sistem namreč mora

(bralec je postavljen v širši družbeno- omogočiti celostni pouk branja, vzgajati

-kulturni kontekst, opazovan je iz zgo-

mora učenca, da bo najprej razumel branje

dovinske perspektive, opisan z različnimi kot dobro, pozitivno dejavnost, nato pa bral-

empiričnimi metodami, npr. vprašalniki, ne strategije obvladoval dovolj, da bo na tej

intervjuji, meritvami bioloških funkcij).

poti, ki je navsezadnje ključ za uspeh pri

vseh šolskih predmetih, povsem samostojen.

Temeljitemu teoretičnemu uvodu so dodani

dobrodošli in uporabni novejši pogledi na Avtorica meni, da je v sodobnem poučevanju

raziskovanje branja. Ti so razdeljeni na štiri književnosti, na katero sta precej vplivali dele – Razumevanje besedila, Čustveno- recepcijska estetika in teorija bralčevega

-motivacijski dejavniki branja, Razvoj bral-

odziva, spremenjena učiteljeva vloga, kajti

ne sposobnosti v času šolanja in Kdo je bra-

njegova naloga je motivirati učence, jim po-

lec leposlovja v Sloveniji – oblikovane tudi magati, predvsem pa se umakniti v ozadje, kot podpoglavja. Pri prvem, Razumevanje da posameznik sam najde pot do razume-besedila, moramo upoštevati tri pomembne vanja prebranega besedila.

elemente branja: psihološke modele branja

in razumevanja (v slovenskem prostoru sta Matejo Pezdirc Bartol v zadnjem poglavju

se s tem ukvarjali predvsem Meta Grosman Kdo je bralec leposlovja v Sloveniji zanima, in Sonja Pečjak), družbeno determinira-katere so značilnosti sodobnega slovenske-

nost bralcev (knjige beremo kot družbeno-

ga bralca in kakšen položaj ima knjiga v

-kulturno določeni bralec, v tak kontekst slovenski družbi, pri tem pa navaja izsledke postavljamo tudi branje leposlovja), razlike raziskav iz preteklosti (Gregorja Kocijana, med bolj in manj izkušenimi bralci (različni Martina Žnideršiča, Darke Podmenik): bral-raziskovalci so ugotovili, da obstajajo razli-

ke preberejo več knjig na vseh področjih, le

ke v branju med literarno bolj podkovanimi znanstvenih knjig ne; leposlovje je najbolj bralci in tistimi, ki tega predznanja nimajo).

priljubljena vrsta branja, najbolj brani pa so

romani in povesti z močno poudarjeno lju-

Pri čustveno-motivacijskih dejavnikih bran-

bezensko vsebino, prozna dela slovenskih

ja Mateja Pezdirc Bartol povzema, da se je avtorjev najbolj kupujejo posamezniki nad

zanimanje za raziskave, ki se posvečajo 61 let, medtem ko najmanj knjig kupi staro-

afektivnim dejavnikom branja, povečalo stna skupina od 18 do 25 let.

od 90. let naprej. Zanimajo jih bralčevo

ocenjevanje oziroma vrednotenje prebrane-

Jedrni del tega dela monografije, ki se

ga in njihove emocije ob branju. Pri dobrih ukvarja z bralcem proznega besedila, je

bralcih je povod za branje notranje narave: empirična raziskava, katere namen je bil

bodisi radovednost bodisi želja po dosegi ugotoviti razlike in posebnosti v recepci-Ocene in poročila 87

ji sodobne slovenske proze med različnimi



– glavna razlika med anketiranci se pokaže

bralci: študenti prvega letnika slovenistike

v odnosu do izbranega gradiva, pri čemer

in absolventi, dijaki četrtega letnika dveh

je najslabši odnos med anketiranci sred-

gimnazij (splošne in škofijske), srednje

nje strojne šole;

ekonomske in srednje strojne šole. Ra-



– nobena skupina nima poglobljenega

ziskava vzame v uvid 180 bralcev, 30 iz

znanja o postmodernizmu ...

vsake skupine. Avtorico je zanimal konkre-

ten odziv različnih bralcev na izbrana Drugi del monografije teoretično težišče

postmodernistična besedila: Nič takšnega

Milana Kleča, Rai Andreja Blatnika in usmerja na branje dramskega besedila, Ob oknu Alekse Šušulića. Anketa, ki jo je za katero je značilno pomanjkanje zani-izvedla leta 2000 in ki je bila temelj njene manja. Dramska besedila so specifična,

magistrske naloge ( Recepcija sodobne slo-

saj po Ingardnu takšni teksti sodijo med

venske proze glede na tip bralca (2001)), je mejne primere literarnega dela, po Pfisterju temeljila na treh delih: prvi je bil izpolnjen pa je odsotnost fiktivnega pripovedovalca pred branjem, drugi, osrednji, je bil povezan značilnost drame, ki ima še eno posebnost:

z branjem in interpretacijo, tretji z ovredno-

zanjo je namreč značilen dvojni eksistenčni

tenjem gradiva. Na kratko navajam nekaj status – dramsko besedilo je hkrati tudi li-

avtoričinih ugotovitev:

terarno, ki je namenjeno še odrski uprizo-



– najbolj brana slovenska avtorja sta Desa ritvi. V nadaljevanju monografije avtorica

Muck in Drago Jančar;

ravno tej dvojnosti nameni nekaj pozorno-



– glede priljubljenosti branja po zvrsteh so sti, zanima jo namreč razmerje med njima;

študentom slovenistike in dijakom sred-

za njun enakopravni položaj je »kriva«

nje škofijske šole bolj všečne umetnostne semiotika. Ta se je, kakor lahko beremo

zvrsti, medtem ko so ostalim (srednja v poglavju Razmerje med dramskim be-

ekonomska in srednja strojna šola) bolj sedilom in gledališko uprizoritvijo, izka-všeč neumetnostne;

zala kot primerna metoda za gledališče,



– glede priljubljenosti posamezne teme saj zaradi preučevanja najrazličnejših

veljajo zelo razpršeni interesi, anketi-

znakovnih sistemov metodološko hkra-

rancev samo ena tema ne zadovolji;

ti pokriva dramsko besedilo in gledališko



– najbolj priljubljeni temi sta ljubezen in uprizoritev. Avtorica v poglavju Sprejem-pustolovščina;

nik v teoriji drame ugotavlja, da je bralec/



– največ radovednosti je vzbudila zgodba gledalec le-te redko predmet raziskav. Za-

Ob oknu, ob zgodbi Rai pa so se najbolj nimiva je ugotovitev Marvina Carlsona dolgočasili dijaki srednje strojne šole;

o vplivu reklame na recepcijo gledališke



– avtorica na podlagi rezultatov sklene, uprizoritve, ki navaja primer, ko je ena da nezanimanje narašča v odvisnosti od reklama predstavo Čakajoč Godota pri-nižje ravni zahtevnosti šole;

kazovala kot zabavno igro, druga pa



– zanimanje za zgodbo in všečnost sta kot nekonvencionalno igro z Nobelovo

sorazmerna;

nagrado nagrajenega avtorja. Reklami



– obstajajo razlike v zanimanju znotraj sta privabili različna tipa občinstva –

dveh vrst strokovnih šol, med skupinami v prvem primeru so se dolgočasili, v dru-

z različnih ravni šolanja ni razlik, zani-

gem so bili navdušeni. Pezdirc Bartolova

manje se tudi ne spreminja z leti študija;

tako povzame ugotovitve Carlsona, da se



– anketirancem se zgodbe niso zdele težke, študije premalo ukvarjajo z vprašanjem, kaj

najlažja se jim je zdela Rai, najtežja pa oblikuje gledalčeva pričakovanja.

Ob oknu;

88 Ocene in poročila

Z vidikom gledalčeve analize so se ukvarjali razdeljeno na tri podpoglavja. Prvo zanima

trije gledališki teoretiki, to so Patrice Pavis, metodologija, pri čemer avtorica predvi-ki gledalce analizira tako, da upošteva deva tri načine, kako analizirati gledalca: psihološko, sociološko in antropološko ka-s pomočjo teoretičnih pojmov, iz zgodo-

tegorijo, ki so medsebojno dopolnjujoče, vinske perspektive, z eksperimentalnimi

Anne Ubersfeld, ki v svojih dognanjih raziskavami. Drugo tematizira sociološko predpostavlja aktivno vlogo bralca/gledalca analizo publike, s katero se je ukvarjala in trdi, da je gledalčeva vloga dvojna, saj Anne-Marie Gourdan. Na izbranih uprizo-ni le naslovnik, temveč tudi soustvarjalec ritvah v različnih gledališčih je ugotovila uprizoritve, in Marco de Marinis, ta se visoko mero homogenosti obravnavane

posveča dramaturgiji gledalca, in sicer jo publike: mladi, dokaj izobraženi, pripadajo razdeli na pasivno (objektivno) in aktivno srednjemu ali višjemu sloju, intelektualcev (subjektivno).

je v gledališču veliko.

V poglavju Procesi gledanja in gledališki Etogenetski pristop je tretje podpoglavje, prostor avtorica navaja, da je sprejemnik dra-ki se ukvarja z rezultati Franka Coppieter-

me trojen: gre namreč za bralca in gledalca sa. Ugotovil je namreč, da obisk sodobne-

uprizoritve, pomembni pa so še režiser in ga gledališča za gledalca predstavlja bolj igralci dramskih besedil. Glede vprašanja, kaj tvegano odločitev v primerjavi s tradicio-vidimo, se je po Rokemu smiselno vprašati, nalnim. Druga ugotovitev se nanaša na re-

ali vidimo, kar hočemo videti, ali vidimo, kar zultate 80 intervjujev z gledalci: razmerje se dejansko dogaja. Uprizoritev je zato vzo-do drugih gledalcev je pomemben dejavnik

rec, navodilo gledalcem, kaj je mogoče videti dojemanja predstave, procesi dojemanja v

in kakšne vrste je dojemanje sveta. Predstava gledališču so oblika družbene interakcije.

usmeri gledalce, ko na odru prikaže načine

zaznavanja. V poglavju o gledanju se avto-

Tema zadnjega poglavja je vpliv ideolo-

rica ukvarja tudi z vprašanjem gledalčevega gije, s katerim sta se ukvarjala Ed Tan in razmerja do prostora, in sicer iz zgodovin-Henry Schoenmarkers. Ugotovila sta, da

ske perspektive. Z zgodovinskim pregledom je za dojemanje sporočila pomembno neko

prikaže, kje so se dogajali gledališki dogodki stališče, ki ga gledalec prinese z vstopom v (amfiteater, trgi, na prostem, zaprt prostor s gledališče.

parterjem, ložami, balkoni in galerijami) in

vlogo gledalca v njem (npr. v 17. stoletju po-

Pred empiričnim delom je avtorico za-

stane družabni vidik pomembnejši od same nimalo še, kdo so bralci dramskih bese-

uprizoritve, gledališče po drugi svetovni dil. Naredila je raziskavo, v katero je bilo

vojni skuša gledalce vključiti v uprizoritev vključenih 264 anketirancev, obiskovalcev ipd.). Poglavju je dodan še pojem distance, ki Male drame (študenti, zaposleni, upokojen-je v določeni meri nujen pogoj za gledališče. ci, brezposelni). Ugotovila je, da je delež Daphne Ben Chaim ugotavlja, da je za per-anketirancev, ki berejo dramska besedila

cepcijo gledališkega dogodka ravno distanca letno, precej visok, tj. 70 %.

eden ključnih pojmov. Gledalčevo izkušnjo

namreč določa prav zavest o fiktivnosti upri-

Raziskava o bralcu/gledalcu dramske-

zoritve.

ga besedila je osredotočena na recepcijo

drame Dušana Jovanovića Ekshibicionist

S primeri konkretnih raziskav gledališke (2001). Razdeljena je na dva dela, tj. branje

publike se ukvarja naslednje poglavje, dramskega besedila in ogled gledališke



Ocene in poročila 89

predstave. Anketiranci (60) so študenti pr-



– glede glasbe bi bralci izbrali mračno,

vega letnika slovenistike, razdeljeni na

tiho, moderno glasbo idr., medtem ko je

dve skupini: na tisto, ki najprej prebere be-

bila v predstavi operna arija;

sedilo in potem odgovarja na vprašalnik,



– 75 % razumevanje in interpretacija drame

nato si ogleda predstavo in odgovori na

nista povzročala težav;

nov vprašalnik (Branje 1). Druga skupina



– obema skupinama je bila drama všeč,

(Predstava 1) je nalogi opravila v obratnem

ocena Branja 1 je nižja v primerjavi s

vrstnem redu. Avtorico so zanimali štirje

Predstavo 1;

elementi: zaznavanje različnih elemen-



– gledališka uprizoritev in kolektivna re-

tov drame, razumevanje in interpretacija,

cepcija sta ustvarili večji čustveni naboj

vrednotenje in všečnost, primerjava besedila

kakor individualno branje.

in uprizoritve. Glavno vprašanje te raziska-

ve pa je bilo, ali obstajajo razlike v razume-

Ob koncu avtorica nakazuje smer za dodat-

vanju dramskega besedila in uprizoritve.

no analizo, npr. primerjati odgovore izbra-

nega vzorca, ki je po strukturi homogen, s

Tudi v tem delu navajam zgolj nekaj skupino povsem drugačnih anketirancev,

avtoričinih ugotovitev:

hkrati pa opažanja in ugotovitve nadgradi



– večina anketirancev ne pozna okoliščin s predlogi oz. izhodišči za šolsko prakso,

nastanka drame in njenih odmevov v upoštevaje ideje Vide Medved Udovič,

dnevnem časopisju;

Bože Krakar Vogel, Marjana Štancarja.



– obe skupini sta si enotni, da ima največjo Avtorica za lažje razumevanje ogleda

težavo Fred (ekshibicionist) in najmanjšo predstave/prebranega dramskega besedila

Daniel (psihiater);

predlaga vprašalnik, ki naj vsebuje pre-



– nekoliko bolj pozitivne osebnostne last-

proste možne rešitve (npr. da/ne), pa tudi

nosti Freda Millerja opazijo anketiranci nekoliko zahtevnejše: zaznavanje sestavnih

Predstave 1;

delov drame, razumevanje in interpretacijo,



– čeprav v besedilu ni konkretnega podatka vrednotenje in všečnost ter primerjavo be-

o zunanjosti oseb, bralci (Branje 1) psihi-

sedila in uprizoritve.

atra Daniela vidijo kot urejenega, elegant-

nega, v dragih oblačilih (87 %);

Ugotovitve Mateje Pezdirc Bartol prinašajo



– gledalci (Predstava 1) so si od Danielove-

v literarnovedno znanost preplet treh po-

ga kostuma najbolj zapomnili njegove membnih področij, to so recepcija literar-

natikače (neprestano si jih obuva in se-

nega dela, didaktika književnosti in so-

zuva, zato so odvrnili pozornost od opa-

dobna slovenska književnost. Opozarjajo

zovanja drugih elementov);

na neizbežno povezavo vseh naštetih disci-



– gledalci (Predstava 1) so si najbolj za-

plin in ponujajo razmislek o tem, kako so

pomnili nenavadne, presenetljive pred-

pri bralcih oz. gledalcih sprejeta literarna

mete, npr. predmet z bucikami, pisoar, besedila slovenskih avtorjev.

drog z lučjo, žival;



– zaznavanje jezikovnih posebnosti je Janja Vollmaier Lubej

šibko;

Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik



– ne gledalci ne bralci niso imeli nikakršnih Slovenščina na tujih univerzah

težav pri identificiranju prizorišč;

Janja.V@windowslive.com