Razne stvari. Iz domačih krajev. Posnemanja vredno. Velezaslužni gospod Franc Hrašovec, c. k. okrajni sodnik v pokoju (v Gradcu) je za Solo Sv. Duh n a S t a r i g o r i (župnija Sv. Jurij ob Š6avnici) vložil 80 kron kot ustanovnino »Slov. Solski matici« v Ljubljani, v hvaležen spomin, ker je on to Solo 4 leta, t. j. od leta 1829 do 1833 pod učiteljem Janžekovi6em in katehetom Šerfona (oba že pokojna) vspeSno obiskoval, s tem dodatkom, da se ustanovi pedagogi6na knjižniea za učitelje in potrebne šolske knjige za Solsko mladino. Za ta velikodušni dar se omenjenemn gospodu dobrotniku, kot znanemu prijatelju šole in u6e6e se mladine, tem potom izreka najudaneja, iskrena zahvala s tem pristavkom, da mu naj Vsemogo6ni, kot 801etnemu star6ku povrne ter podeli milost za ta dar in še ga mnoga leta ohrani zdravega in 6ilega. Iz Rečice v Sav. dolini se nam brzojavlja: KrS6ansko-narodna stranka pri ob6inskih volitvah 30. grudna 1901 zmagala. Voljeni najodli6nejši možje, med njimi tudi g. župnik. Navdušeni volilci. Prošnja. Valovi hrvaško-madžarskega boja 1. 1848 so zadeli tudi ptujski in ljutomerski okraj; nekaj ondotnih rojakov je bilo zapletenih v upor na Hrvaškem in Ogerskem. Najstarejši naši rodoliubi se Se gotovo marsi6esa spominjajo. Prosim jih uljudno, da mi ra6ijo sporo6iti svoje spomine. Dr. Fr. IJeši6, c. kr. profesor v Ljubljani. Iz St. Jakoba v Slov. gor. nam pišejo: Zakaj naš ob6inski predstojnik nemški uraduje? Da se prikupi nemSkim gospodom v Mariboru. Šentjakobski Slovenci, ali ho6ete to še nadalje trpeti? Pri bližnjih ob6inskih volitvah pokažimo to narodno zavest! Na Havdeku pri Ormožn umrl je v četrtek dne 19. dec. pret. leta nagle smrti ¦vrl slovenski mladeni6 Fr. Vaupotič (Van6ev). Podirala sta z o6etom v doma6em gozdu drevesa za drva, kar ga zadene neko padaio6e drevo tako nesrečno, da mu prebije 6epinjo na dveh straneh. Bil }e spreviden se svetstti za umirajo6e in je umrl popoldan ob 5. uri. Pokojni France bil je ljubljenec svojih starišev, sester, sosedov in sploh vseh, kateri so ž njim ob6evali. Bil je v svojem lepem vedenju prav vzor slovenskega mladeniea. Sodeloval je marljivo pri gasilnem društvu, kakor tudi pri tamburaših tako, da ga bodemo povsod težko pogreSali. V soboto dne 22. dec. je bil veli6asten pogreb, katerega se je udeležilo obilo obeinstva iz Ormoža in okolice. Požarna bramba mu je popolna z godbo storila zadnjo 6ast. Se enkrat hvala vsem! Naj po6iva v Bogu in zemlja mu bodi lahka. Bog tolaži žalostne stariSe in roditelje. — Spavaj mirno, dok ti sine solnce milo ve6ne domovine. Edaj se morajo davki plačati? Deželno finan6no ravnateljstvo nam o tej stvari piše: Zemljiški, hišnorazredni, hiSnonajemninski in petodstotni najemninski davek od hiš, ki še so davka proste, se mora pla6ati prvi obrok za prvega 6etrtleta do 31. jan., drugi obrok do 28. febr., tretji obrok do 31. marca. Pridobitni davek je treba pla6ati svoto za prvega 6etrtleta dne 1. jan. Ako se davki ne pla6ajo štirinajst dni po zgoraj navedenem 6asu, potem se pri davkih, ki znaSajo 100 K ali ve6, plača zamudna kazen od vsakih 100 K in za vsaki dan 13 h. Če se v Stirih tednih po zgoraj navedenih obrokih ne plača, se zaostali davkopla6evalec zarubi. Za vseučilišče v Ljubljani je proSnjo sklenil občinski odbor v Zrečah. — Ob6inski odbor v Sevniei je sklenil v svoji seji dne 14. grudna p. 1. poslati peticijo na državni zbor za vseučiliš6e v Ljubljani. V Velenju so dobili novega zdravnika dr. Ferd. Vika, rodom Ceha. Slovensko ljudstvo se veseli njegovega prihoda. Slovenska zmaga v Makolah. Pri ob6inskih volitvah v Makolah dae 30. dec. zmagala je katoličko-slovenska stranka v tretiem in drugem volilnem razredu vkljub vsem brezobzirno-strastnim naporom nasprotnikov. Župan naš vrla slovenska neomahljiva: Skala! Slava! Stiger in MuSi6 propadla! Tudi slava! Politično zborovanje v Ribnici. Na Štefanovo dne 26. dec. je imel g. državni poslanec R o b i 6 politi6no zborovanje v Ribnici na Pohorju. Poro6al je o svojem delovanju. Govoril ie tudi g. dr. Fr. R o s i n a z velikim vspehom. Storili so se naslednji sklepi: I. Zbrani zborovalci izrekaje svojemu državnemu poslancu g. Robi6u popolno zaupanje ter ga naprosijo, naj še zanaprej v tem smislu deluie za svoje volilce, kakor doslej. II. Danes zbrani zborovalci izrekajo, da je za vse Slovence in posebno za Slovence na Štajerskem potrebna slovenska visoka šola, kjer bi se slovenski sinovi izobraževali v materinem jeziku ter zahtevajo, da vlada ustanovi vseu6iliS6e za Slovence v Ljubljani. lzreka se tudi zahvala poslancu dr. Ploju za njegov govor ob priliki debate zaradi vseu6iliš6a. III. Zborovalci slov. polit. društva v Ribnici odobravajo izstop slov. deželnih poslancev iz graSkega deželnega zbora za toliko 6asa, da bode vlada vsaj nekatere opravičene zahteve Slovencev na Štajerskem uslišala. IV. Zbrani zborovalci jzre^ejo, da zahtevajo, da se za Slovence ustanovi slovenska kmetijska in obrtna Sola ter potrebno število mešeanskih šol ter prosijo, da slov. deželni in državni poslanci delajo na to, da se te šole dosežejo. Uboj. V Šmartnu v Rožni dolini je kroja6 Apotekar vdaril baje iz ljubosumnosti lovca Pohole tako mo6no s polenom po glavi, da je obležal nekje v hosti in so ga našli zjutraj mrtvega. Njegov pes stražil ga je celo no6. Od Sevnice Prestopili smo že prag starega leta v novo leto. Bogu se moramo zahvaliti, da nas je preteklo leto obvaroval prevelikih nesre6. Minolo leto bomo pač zabiležili med srednje dobra leta. Vina je bilo pri nekaterih v enaki meri kot predlanskim, pri nekaterih nekolikc ve6. Kakovost vina je razli6na po trgatvi. Prodaja se od 14 do 18 kr. liter. Sadja, izvzemši nekaj vasi, kakor Zleteče, Pesl in še nekaj drugih malih vasi, ni bilo skoraj ni6. Žito pa je Se vse boljše obrodilo, le ajda ie bila zelo slaba. Sena je bilo bolj po malem, otave se je veliko pokazilo. Posestnikom za Sevn6no je yoda naredila veliko škode. Bog nas varuj v prihodnje vsake nesreče. — Teko6e leto bomo imeli ob6inske volitve. Kmetje pozor! Nekoliko bi se smelo predruga6iti. Deblo naj le ostane, le vej naj bi bilo nekaj novih. To leto bodo tudi volitve poslancev za deželai zbor, torej zopet kaka vojska. Glejmo na našo zastavo, in zmaga bo naSa povsod. Vse za vero, dom, cesarja! Visoka starost. Dne 23. maja 1901 je umrla pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. žena Ana Matijaši6 iz Oblakov. Videla je svoje praunuke. Do zadnjega je bila bistrega uma in opravljala doma6a opravila. Umrla je v 96. letu. — Dne 12. decembra 1901 je mirno v Gospodu zaspala Gnra Šoštari6 v 81. letu. — Dne 17. dec. 1901 smo pokopali znano dobro mater Ano Repič, katera je dosegla 91. leto. Naj v miru po6ivajo. Sv. Pavel pri Preboldn. NaSe »kat. izobraževalno druStvo« \e nameravalo prirediti dne 29. dec. pou6en govor in igro »Sv. Neža«, pa so nam kljubovali s tem, da nam niso dali tistega prostora, katerega smo želeli. Želeli smo igro prirediti v Solski sobi. Dasi so dobro vedeli, da ima naSe druStvo veliko ve6ino ob6inarjev — kojih last je šolsko poslopje — na svoji strani, so se vendar nekateri našli, ki so se temu vstavljali. Sicer pa bodimo veseli, kakor bi se nam bila igra že prav dobro obnesla. Tolažiti nas mora zavest, da smo nekaj dobrega nameravali. Dobra re6 ima svoje sovražnike. Le v sladko in zrelo sadje se ose zaletavajo. Naše društvo pa bode prav dobro prospevalo, dasi se }e morala ta zabava odložiti, katere 6isti dobi6ek smo nameravali na ve6 različnih dobrih namenov razdeliti. Sllvestrov večer v Celju. Prehod od lani na letos poslavila je naSa marljiva »Narodna 6italnica« zopet z zelo zabavnim Silirestrovim ve6erom. Vspored je bil ranogovrsten in zaniraiv. S sviranjem narodne godbe za6el se je ve6er. Potem se je igrala šaloigra >Sre6no novo leto«, ki je bila zelo priraerna in je obudila mnogo smeha. Pevsko društvo (meSani zbor) zapelo je Foersterjevo krasno skladbo »Venec Vodnikovih pesmi.« Veliko ob6udovanja vzbudile so žive slike, katere je priredil s posebno spretnostjo g. M. Benčan, veš6ak v prirejanju enakih prizorov. Srečolov je mat ^ikoga presenetil z lepim dobitkora. Malo pred polnočjo povzel je predsednik >Čttalnice«, g. dr. Sernee, besedo, ter v kratkih potezah opisal naše vspehe v prete6enem letu povdarjajoč, da kar smo dosegli, dosegli smo s svojo vstrajnostjo in božjo pomo6jo; zatrieval je, da le s složnostjo, zaupanjem v Boga in v lastno mo6 se bodemo rešili prete6ega nam pogina in postajali vedno bolj krepki. Slednji6 je voš6il vsem sre6no novo leto — zastor na odru se }e dvignil in pokazala se je krasna alegorjja novega leta, katera se ie še parkrat spremenila! Božičnica v Konjicah. Rodoljubna slovenska srca poskrbela so tudi letos za boži6nico otrokom na slovenski Soli. Posojilnica je dala v ta namen 400 K, po trgu se je nabralo 150 K, vrle gospe in gospice so priskrbeli raznih jedil. V imenu obdarovanih otrok iskrena zahvala. Iz Konjic se nam piše: Dne 30. grud. je zborovalo naše katol. politi6no društvo izrednega vzroka, da se namre6 poslovi od svojega skoro lOletnega predsednika, pre6. g. kanonika J. Voha. Udeležba je bila nenavadno velika. Odbornik Rudolf je slavil zasluge g. kanonika za društvo in okraj, v kalerem je pri vseh volitvah vladala najlepša disciplina. Predlog, naj se izvoli g. kanonik 6astnim predsednikom, je bil z velikim navdušenjem sprejet. Umrl je dne 1. jan. v fran6iškanskem samostanu brat R o k, ki je po deželi pobiral za zidanje nove cerkve in je dobro znan v marsikateri slovenski hiši. Svetila blagi duSi ve6na luč. Orožništvo se pomnoži na Stajer. skein za 50 mož. Ptujsko mestno gospodarstvo. Pri prora6unu za leto 1902 so skazali ptujski mestni o6etje 84.718 kron dohodkov ter 137.218 kron izdatkov, tedaj primanikljaja 52.500 kron. Vkljub temu so sklenili zidati ne le poslopje za dekliško meš6ansko Solo, temu6 tudi nemški »Dekliški dom« po uzoru »Studentenheimov« za 140.000 kron. Državo bodo naprosili za 1 milijon kron podpore. In država, ki stiska kronce pri podpori siromašnih Haložanov, bo najbrže Ornigu na ljubo^odprla široko svoj moSnjiček. Štajersko deželno gospodarstvo. Deželni prora6un za prihodnje leto izkazuje 20,464 908 K potrebS6in ter samo 10,726 273 K pokritja, tedaj primanjkuje 9,738 635 K, t. j. za 639 174 K ve6 nego v teko6em letu. V pokritje primanjki. )ja se bodo porabile iste doklade, kakor v lttu 1901. Gornja Radgona. Po posredovanju potovalnega učitelja g. Martina JelovSek se je v Črešnjevcih, okraj Gornja Radgona dne 21. decerabra pret. 1. os novala zadruga za bikorejo. Ime zadruge je: »Zadruga za bikorejo v Grešnjevcih, okraj Gornja Radgoua, vpisana zadruga z omejenim poroštvom«. Zadruga ima svoj sedež v Crešnjevcih in obsega ob6ini Črešnjevce in Orehovce. Pogorela tovarna. V Polzeli je pogorela Sieglova tovarna za izdelovanje colnih meril. Shod katoliško mislečib nčiteljev v LJnbljani. Malo shodov smo videli, na katerih bi vladala taka iskrena navduSenost za skupne vzore kakor na shodu katoliško misle6ih u6iteljev v Ljubljani. Že dne 29. dec. m. 1. na predve6er so pri prijateljski zabavi napolnili u6iteljstvo in gostje veliko dvorano Katoliskega doma do zadnjega koti6ka. Predsednik «SlomšekoveZveze» poslanec inu6itelj gosp. J a k 1 i 6 je sr6no pozdravil vse doSle. U6iteljstvo in gostje so mu prirejali kot prvemu slovenskemu u6itelju-poslancu hrupne ovaeije. Pozdrave kat. misle6ega -u6itelistva Stajerskega je v krasnih besedah izrazil g. nadu6itelj Vauda iz Veržeja, Njegov govor je bil ve6krat pretrgan s ploskanjem in pritrjevanjem. Uprav viharno navdušenje pa je povzro6ila gospica TončkaŠtupec, ko se je zahvalila za pozdrav nežnemu spolu in nazdravila katoliško-narodnim voditeljem. G. prefekt Korošec iz Maribora je prinesel pozdrave katoliSko-narodnih somišljenikov ter želel procvita »Slomšekovi Zvezi», posebno na Spod. Štajerskem. Drugi dan se je vrSil ob6ni zbor «Slomšekove Zveze*. Poro6ali so gosp. poslanec dr. Zitnik, prof. D o k 1 e r iz Kranja in gospica Ton6ka Štupca. Imena sama že jam6ijo, da so bila predavanja temeljita. Iz Spod. Štajerskega Je bilo zastopanih 4 u6itelji in 4 učiteljice. Iz Ribnice na Pohorju. Preteklo leto se je v ribniški župniji rodilo 106 otrok, v dveh slu6aiih dvojeki in v enem slu6aju troj6ki, 56 moškega, 50 ženskega spola. Umrlo jih je 78, med njimi 33 moškega in 45 ženskega spola, najstarejši 91 let star, moSkega spola. Poro6enih je bilo 29 parov. Iz Kozjega natn pišejo: Neizprosna in kruta smrt je pokosila dne 14. grudna m. 1. mlado ženo jetniškega paznika, Antonijo Cugel, rojeno Volavšek, h6er sedanjega crkvenega klju6arja Mihaela Volavšeka. Komaj je poteklo eno leto in nekaj dni, odkar se ie obhajala vesela gostija. Hitro, prehitro so potekle ure Io6itve mlade paznikove žene še komaj 24 let stare od ljubega ji moža. Rajna Antonija je bila blagega srca in spoštovana že kot deklica. Ve6ni ji pokoj! — Dne 20. grudna m. 1. smo pa spremljali k ve6nemu po6itku spoštovanega blizu 80 let starega ob6ana Kašpreta. Rajni je bil zelo priljubljen. Rajni je kaj rad prebiral Mohorske knjige, v kateri družbi je tudi bil, in pa tebe, ljubi tSlov. Gospodar. Ud bralnega društva je tudi bil. Sprevoda se je udeležilo mnogo ob6instva, posebno odli6nih gospa. Bog rau daj ve6en mir! Zdolski. Cerkvene stvari. Novega leta dan so se poklonila naSemu premil. knezoškofu razna društva in odposlanstva, da so jim 6astitala za novo leto. Predstavilo se jim je tudi odposlanstvo pre6. stolnega kapitola in 6astite duhovš6ine. Na 6astitko, katero je spregovoril apostolski protonotarij pre6. gospod stolni proSt Herg, izrekli so prevzvišeni naš nadpastir v znesenem govoru svojo iskreno zahvalo pre6astitemu stolnemu kapitolu, mnogo6astiti duhovš6ini stolnega mesta mariborskega, p. n. ravnateljem in profesorjem raznih zavodov in šol, vsera dekanom, župnikom in kapelanom, sploh vsetn 66. duhovnikora v katerikoli službi, svojo nadpastirsko zahvalo za trudapolno delovanje in za vzorno požrtovalnost v preteklem letu. Spodbujali so vse, držati se zastave Kristusove, da oboroženi z boino opravo sv. apostola Pavla premagajo nasprotnike vere in cerkve. Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Od 7.—19. sept. 1901 smo obhajali sv. misijon. Vodili so ga 6č. oo. lazaristi iz Celja. Verno ljudstvo je zvesto poslušalo za vse dobro vnete misijonarje. Cerkev je bila vklub slabemu vremenu oeli dan napolnjena, spovednice preobložene. Obhajancev je bilo 6rez 2300. Bog pop!a6aj ves trud 66. gg. misijonarjem, kakor tudi 66. gg. sosedom, kateri so veliko pomagali v spovednici. Hvala pa tudi domaeemu 6. g. župniku, kateri so nam to duhovno veselje preskrbeli. V Spitaliču se je od 27.-29. grudna z velikim uspehom obhajal sv. misijon. Vodili so ga 66. oo. kapucini iz Celja. V Dramljah se je obhajal od 1. do 8. grudna preteklega leta sv. misijon. Blagonosno so ga vodili 66. oo. lazaristi iz Celja. Odslej se naro6arao prav pridno na katoliško - narodne liste: »Slov. Gospodar«, »Naš Dom«, »Domoljub«, a »Štajerca« pa pošiljamo nazaj v njegov brlog. Ustanovila se je ob tej priliki Manjina družba, h kateri je pristopilo že okrog 200 mladeni6ev in deklet. Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. se je obhajal sv. misijon od 13.—22. decembra. Ogromno Stevilo vernikov, ki so .se udeleževali te slavnosti, dokazuje, da smo na primeren način sklenili leto, v katerem se nam je oznanilo geslo za prihodniost: >Kristus živi, Kristus kraljuje, Kristus zmaguje.« Sveti misijon so vodili gg. misijonarii od sv. Jožefa pri Mariboru. Naj blagoslovi Bog trudapolno slovesnost obilno. 8000 novih katoličanov. »Missions Cathol« poro6a, da se je pustil kralj v Nsonbi ob Spodnjem Nigru z 8000 svojih podložnikov krstiti. V Šmiklavža bl. Slov. Gradca sta od dne 15. do 22. dec. vodila sv. misijon s prekrasnim vspehom o. Kasijan in o. Avguštin, fran6iškana iz Brezja na Kranjskem. Cerkev je bila od prvega do zadnjega dneva, v lepem, snežnem in mokrotnem vremenu natlačeno polna. Dasi šteje župnija sama nekaj 6ez 500 duš, je bilo vsled obilne vdeležbe iz sosednih župnij blizu 800 ubhajanih. Izborni, temeljiti, lahko razumljivi govori misijonarjev in milost božja so dosegli svoj uspeh. Duhovniške vesti.^Čast. gospod Fran Spindler, dosedaj kapelan pri Št. Juriju ob ŠČavnici, odide v koralno Solo v Ratisbono (na Nemškem.) Društrena poročila. Društvena poročila. Z danaSnjim listom smo razdeiili društvene stvari v dva dela: društvena poročila in društvena naznanila. Društvena naznanila se nahajajo na prvem raestu med inserati (naznanili). Ta naznanila vzela so nam dosedaj toliko prostora, da so se nekateri naro6niki pritoževali, 6eš, da naS list samo zborovanja in zabave naznanja. Mi smo uvaževali to pritožbo ter dali društvenim naznanilom drugo mesto in krajšo obliko. Naši naročniki iz tega razvidijo, da se radi oziramo na njih želje in da storimo vse za povzdigo našega lista. Ker pa se stran, na kateri se bodo navadno nahajala društvena naznanila, prej tiska, kakor stran, na kateri so bila dosedaj ta naznanila, zato prosimo, naj slavna društva poskrbe, da imamo naznanila vsaj do srede opoldne v roknh. Kar dobimo pozneje, je absolutno neraogo6e objaviti. Med društvenimi poro6ili pa bomo prinašali novice iz društva, opise zborovanj, poročila o delovanju, sploh vse, kar se je v društvih važnega zgodilo. A nekaj prosimo dopisnike o društvenih re6eh! Prosirao kratk e g a poro6evanja! Naj se poda le jedro dogodka! Naše časnikarstvo se mora viSje povspeti, ne pa vedno ostati pri opisih društvenih zabav in veselic. Priznavamo, da so take veselice izrednega krajevnega poaiena, a širji krog naSih čitateljev se vendar ne zanima za nje, posebno, ker so si opisi navadno podobni kakor jajce jajcu, •onega nevidljivega navdušenja pa, ki si pri zborovanjih osvaja srea navzo6ih, pa itak ni mogoče opisati in dopovedati. V imenu dobre stvari prosimo torej le kratkih, jedrnatih poro6il o društvenem gibanju! Kegljiške večere priredi «Športno društvo ,Manbor'» od danes naprej vsako soboto na kegljišču «Narod. doma.» Začetek ob 8. uri zve6er. Silvestrov večer v Mariboiu. Vabilu naše Slovanske čitalnice na Silvestrov ve6er se je odzvalo veliko udov in povabljenih gostov. Zabava je bila neprisiljena in srčna. O pohio6i je želel predsednik dr. Fr. Rosina navzo6im veselo novo leto in boljšo bodo6nost slovenskemu življu v Mariboru. Za drnžbo duhovnikov lav. škofije so vpla6ali od 1. jul. do 31. dec. 1901 ti-le p. n. gg.: Fr. Krošelj 26 K, Pani6 Jos. 6 K, Ad. Srabotnik 4 K, Gr. Potokar 6 K, Jos. Mihalič 48 K, Mart. Stranjšak 4 K, M. U16nik 4 K, A Šorn 6 K, I. Vračun 6 K, Št. Turkuš 12 K, I. Šelih 10 K, K. Preskar 22 K, Št. Pivec 4 K, P. Erjavec 2 K, Jos. Cerjak 2 K, I. Cernenšek 34 K, Jan. Košar 12 K, H. Kapus 24 K, Fr. Koselj 30 K, Aug. Stegenšek 8 K, H. Verk 4 K, Fr. Stuhec 2 K, I. Rožman 140 K, F. Bratušek 3 K, A. Šebat 30 K, I. Kočevar 36 K, M. Štrakl 2 K, Jos. Janžekovi6 26 K, A. Vraz 2 K, G. Zabukošek 2 K, Gr. Dupelnik 2 K, I. Sparhakl 6 K. — Maribor, dne 31. decembra 1901. Dr. Fr. Kova6i6, t. č. blagajnik. Bralno društvo pri Sv. Martinu na Paki je imelo dne 29. dec. lanskega leta svoj občni zbor. Udeležilo se ga je precej udov in neudov, kateri so potem pristopili k društvu. Sklenilo se je naro6iti slede6e 6asnike: »Slov. Gospodar«, »Naš Dom« (6 izst.), »Mir«, »Domoljub« (5 izst.), »Kmetovalec«, »Narodni Gospodar« (2 izt.). Iz tega se razvidi, da je društvo na pravem stališ6u, ker se pobriga, da se naro6ijo 6asniki, pisani v dobrera, katoliškem duhu. Zatorej bi bilo želeti, da bi še vsak ud najmanj enega uda pridobil. Posebno sedaj, ker imamo nad vse spo&obnega knjižni6arja, kateri skrbi, da vsi udje po možnosti dobe vsak nekai 6asnikov. V Pragi se je ustanovilo podporno društvo za slovenske visokoSolce, katerih precejšnje število že ondi Studira. Somišljenikom priporo6amo društvo, da ga podpirajo. Prispevki in darovi se pošiliajo na naslov. J. U. Dr. Jos. Ettl z Hvozdomilu, advokat v PrageVinohradi, Palackeho tf. 6. 8. Iz Bočne. Tukajšnje kmetijsko, bralno društvo je imelo dne 26. decembra 1901 svoj redni občni zbor. Gospod predsednik otvori zborovanje ter potem v kratkem a jedrnatem govoru razpravlja, kako nam je treba biti edinim, delovati z geslom vse za vero, dom, cesarja ter posebno navdu*uje društvenike, nai se v kmetijstvu sploh trudijo biti vzor drugim, utemeliuje, da ve6 pomagajo v tem lepi izgledi kakor še tako številni opomini in poduki. Sklepajo6 svoj govor še polaga vsem na srce, skrbimo, da naša po naravi lepa okolica, postane v vsakem oziru takšna. Govoru g. predsednika je sledilo ob6e pritrjevanje. Pregledal se je ra6un in odobril; gosp. blagajniku Sre6ko-tu Trepelj se je izrekla zahvala. Izvoli se per acclamationem dosedanji velezaslužni g. učitelj Božidar Dedi6 zopet predsednikom in to že v Sestokrat; tudi drugi odbor ostane z malimi spremenami stari. Za bodo6e se sklenejo naro6iti naslednji 6asopisi: «Edinost», «Domovina» (2 iztisa), «Slov. Gospodar* (2 izt.), «Mir», «Ob6inski 6asnik>, «Kmetovalec» (3 iztise) in knjige  družbe sv. Mohorja. — Pri točki slu6ajnosti stavi g. Franc Podbrežnik predlog, naj se v bodo6em letu napravi nova večja suSilnica za sadje, po daljšej debati, z o/irom na to, da že društvo poseduje druge potrebne kmetijske stroje, se predlog sprejme. Na to  g. predsednik, ker se nih6e ve6 k besedi ne  oglasi, s trikratnim «slava>-klicem na pre svitlega cesarja zborovanje zaklju6i. — Šte vilno stno se potem zbrali v gostilni Iv. Purnat, kjer smo se veselo zabavali pozno v  no6. Gospod Franc Loči6nik pa je v korist  družbe sv. Cirila in Metoda pobiral med  navzo6irai poljubne daro\e. —c. Silvestrov večer v Konjicah je imel  prisr6ni značaj obileljskega ve6era. Petje,  tamburanje, igranje na različna godala, resna  in šaljiva predavanja so nas zabavala. O polnoči je predsednik dr. Rudolf izgovoril v lepih besedah 6estitko za novo lelo. Iz drug^Ih krajev. Kravi je počilo srce. Se ve, da se je to zgodilo v Kentonu v Ameriki. Posestnik A. T. Stora je prodal njenega prvega teli6ka, katerega je takoj odpeljal neusmiljeni mesar. Blizo eno uro se je ozirala krava k vratom ter žaloslno bu6ala. Naenkrat se je zgrudila mrtva na tla. — Da pa je ta novica resni6na, ne prevzamemo nobene odgovoinosti. Pet glav goveje živine zadušilo se je v Kle6ah na Kranjskem. Mož je nesel zve6er goreč pepel iz pe6i v hlev in ga zakopal v gnoj. V dimu se je pono6i zaduSilo pet govedi. Konja so naSli pri hlevnih vratih na pol mrtvega. 50.000 konj za Angleško. Do konca marca ukrcati ho6e AngleSka na Reki 50.000 konj v 55 parobrodih. 191etni morilec obešen je bil 21. dec. pret. 1. v Brunšviku na Nemškem. Ime mu je bilo Riihman. Umoril je ženo nekega sprevodnika in ji oropal 70 mark. Nemška omika v Karaerunu. Radi trpin6enja doma6inov-zamorcev v Kamerunu (Afrika), tako, da so isti umrli, so zaprli nemške trgovce: Halsboopa iz Bremena, Keltericha iz Kolina in Wittenberg-a iz Hamburga. O razsodbi pravi poročilo iz Kameruna: Wittenberg, ki je bil obtožen, da je zamorce na drog natikal, je bil obsojen na pet let strahovalnice; Kelteritih, ki je nekaterim zamorcem roke s petroleiem polil in potem zažgal, na tri leta. in Halsboop, ki je nekemu poglavarju z bi6em oko izbil, na eno leto kaznilnice. — Nemška oraika prekaša ljudožrce! Proti takim grozovitostim }e nekdanja ruska knuta, s katero Nemci tako radi strašijo, pravo božanje. Tudi poSteni nemški listi ostro obsojajo tako razširjanje omike. Nizozemska kraljica Viljemina in njen soprog. Mlada nizozemska kraljica, kakor se čuje, ni posebno sre6na v svoiem zakonu. Kakor se preko Amsterdama poroča, je zbolela vsled tega, ker se je sprla s svojim možem princem Henrikom Meklenburškim. Njen mož je namre6 kmalo po poroki pokazal svoje lepe 6ednosti, jel je zapravljati, živeti razkošno in delati dolgove na ime kraljice Viljemine, poleg tega se je začel nasproti vsemu dvoru tako ošabno obnaSati, da si \e nakopal sploSno nevoljo. In zdaj se je kraljica resno sprla ž njim in poroča se, da je bil ta spor tudi vzrok njenega preranega poroda, katerega je vsa Holandija težko pri6akovala. Spor med kraljico in njenim možem se je celo tako poojstril, da je princ raoral zapustiti Nizozemsko in je odpotoval nekam v Nem6ijo. Redka plodovitost. Iz Plavij oferaja koperskega pišejo »Edinosti«: V BadiSki pri Plavijah je posestniku Tomažu Sancinu obrodil fižol devetstotero, to je, eno steblo je imelo 160 strokov in 900 zrn. Kdor ne veruje, se raore prepri6ati na lastne o6i. Zanimivo pa je to, da je poleg fižola rastel tudi divji slak in Sancin je dal razumeti raznim nevednežem, da je fižol cepil na divji slak. To so opazovali to cepljenje! Obisk pri kraljn Dojilka male italijanske pnncesinie je želela videti zopet enkrat svojega nioža kmeta Cintija in svoja dva otroka. Kraljeva dvojica je tej želji ustregla in p""abila raoža dojilke k sebi v gosti. Pred dnevi se je Cinti odzval temu vabilu. Prišel pa ni sam z otroci v Rim. Prišla je z njim tudi mati dojilke, ki svojega zeta ni pustila samega odpotovati v Rim. Poleg tega je pa pripeljal Cinti seboj tudi za dar gospodu kralju eno vre6o lešnikov ia gospej kraljici eno košaro jajc. S temi zakladi je romal Cinti v Kvirinal, kjer ga je žena veselo pozdravila. Po sestanku s svojo ženo ga je sprejela kraljica, ki je oba otroka obdarovala. Cinti s taščo je obedoval pri kraljevi mizi. Vesel se je vrnil s svojo družino domov. Družba proti spanju. V Čikagu se je ustanovila družba, katere 6lani se zavežejo, da ne bodo dalje spali kakor 4 ure na dan in da tudi svojim otrokom ne bodo pripustili daljSega spanja. Predsednik društva je v svojem nagovoru naglaSal, da je, odkar spi samo 4 ure na dan, dosti krepkeiši, daljše spanje je znamenje lenobe, in lenuhov ne potrebuje Cikago. Pri društvenih sejah so dolgi govori prepovedani in tako se zgodi, da tudi pri sejah nih6e izmej druStvenih 6lanov ne zaspi. Smrt vsled slabega berila. Blizu Postorne na Moravskem so našli koncem meseca oktobra mladega moža, ki se je usmrtil. Bil je to Ant. Sedli6ek, stavbeni praktikant, doma iz Ogerskega Broda. Našli so pri njem pismo, v kojem je stalo pisano to: «Odpustite ta moj korak, opominjam vse znance svoje, da se varujejo slabega berila, to sem jaz prebiral in pogubilo me je.» — Koliko slabih posledic izvira po branju slabih knjig in liberalnih listov, je nemogo6e našteti. Zato opetovano ponavljamo: Varujte se liberalnih listov in knjig. Gospodarske drobtintce. Gips. Gips, malec ali sadra nam \e znano gnojilo. Po nekaterih krajih sestavlja gips cele hribe. (Posebno znana sta po naSih krajih dovski gips, katerega kopijejo pri Dovjem na Gorenjskem, in samoborski gips, katerega dobivajo v Samoboru na Hrvatskem.) Tam ga kopljejo ali lomijo in potem zmeljejo ali stol6ejo v stopah, da je droben kakor moka. Čisti gips je bele barve, sivemu gipsu je pa primešana zemlja. Gips obstoji iz žveplene kisline in vapna, tedaj iz dveh redilnih snovij, katerih se pa navadno dosti nahaja v zemlji. Z gipsanjem obogatimo zemljo na teh snoveh; veliko ve6jo korist od gipsa pa imamo zaradi tega, ker pomaga, da se težko raztopne snovi v zemlji hitreje raztope. Gips je koristen za deteljiš6a in so6ivje, žitu pa ne ugaja. Gips je trositi spomladi po dežju, ali ob vlažnem vremenu, kakor hitro za6nejo rastline zeleneti. Deteljo gipsamo tudi zjutraj po rosi. Po travnikih, kjer je kaj ve6 detelje, se gips tudi dobro obnaSa. Gips moramo jednakomerno raztrositi. Za 1 ha veliko deteIjiš6e rabimo 4—6 meterskih centov gipsa. Gips nam koristi v vlažnem podDebju in v zemlji, katera je bolj rahla, sicer pa rodovitna in sploh dobro obdelana. Gips se priSteva k umetnim ali pomožnim gnojilom. I. Vnk. Važnost nmetnih gnojil. Umetna gnojila postaiajo za nas 6im dalje bolj važna, in sicer iz mnogih vzrokov, na katere ho6em tukaj opozoriti naše gospodarje. 1. S pomočjo umetnih gnojil moramo izdatno izboljSati dosedanie pridelke in pove6ati na ta na6in letne dohodke. Posebno važna so za nas v tem oziru gnojila za izboljšanje travnikov in deteljiS6, pa tudi za pove6anje drugih pridelkov. 2. Z njimi moremo zanemarjeno in oslabljeno zemljo še najhitreje pripraviti do primerne rodovitnosti. 3. Z umetnimi gnojili postanejo novisča (novine) bolj rodovitna. 4. Slabotna strn se najhitreje popravi in 6udovitno okrepča s porabo pripravnih umetnih gnojil, 6e nam v to primanjkuje gnojnice. Posebno važen je v tein oziru čilski soliter. 5. S pomo6jo umetnih gnojil je veliko lažje kolobariti na njivah. Ce podpiramo rast z umetnimi gnojili, tedaj prideIujerao in vrstimo rastline tako, kakor nam najbolj kaže. V takem slu6aju lahko premenimo kolobar od leta do leta, ne da bi se bilo bati slabih uspehov. 6. Za visoke lege imaio umetna gnojila še to veliko prednost, da nam ne prizadevajo velikih stroškov za vožnjo. Na strmo ležeče travnike, košenice itd., ne moremo spraviti hievskega gnoja brez velikih stroškov. Umetna gnojila pa lahko nanosiino tja v vre6ah. I- Vuk. Oddaja gozduih dreTesc. V svrho pogozdovanja oddajajo se od državnega gozdnega vrta v Gelju eden milijon različne vrste iglastih drevesc po naslednih cenah: 1000 komadov 31etnih smrek 4 K, 1000 kornadov 21etnih mecesnov 4 K, 1000 komadov 21etnih belih borov 3 K, 1000 komadov 21etnih 6rnih borov 3 K. Prijave za dobavo gozdnih drevesc sprejemata c. kr. okrajno gozdarsko nadzorstvo v Celju, c. kr. deželno gozdarsko nadzorstvo v Gradcu in sicer za pomladno pogozdovanje do 30. januarija, za jesensko pogozdovanje do 15. septembra vsakega leta. Neimovitim gozdnim lastnikom oddajajo se gozdna drevesca brezplačno. t. j. povrniti se morajo le stroški za izkapanje, zavitek in prevožnjo. Na koleka prostih prošnjah neimovitih lastnikov mora ob6inski urad izrečno potrditi njih neimovitost. Natanko naj se napovedo število in vrsta zahtevanih drevesc, naslov prošnjika, (pošta ali žel. postajav kamor se naj drevesea pošljejo). Avstrijski kapital. Avstrija je razkričana kot jako revna dežela. Ako računamo, da je Nemčija pri zadnjem ban6nem polomu zgubila 200,000.000 mark, nikakor nismo Avstrijei tako revni, kakor smo razkričani. Premoženje avstrijskih bank znaSa 6,710.000.000 kron, premoženje hranilnic 4,981.000.000 kron, premoženje posojilnic po Schulze-DeIi6evem sistemu 707,396 000 kron, onih z neomejenim jamstvoin 428,631.000 kron in blagajn po Raiffeisenovem sistemu 103 OOO.OOft kron, skupno torej 11 milijard 929 milijonov kron. Poleg tega se mora upoštevati tudi akcijsko premoženje industrije, železnie in poštne hranilnice z 140,881.921 kron. Potemtakem Avstrija ni tako revna, kakor se često piše.