Gospodarske stvari. Nekaj črtic o trti in vinu. (DaUe.) Iz Azije se je vpeljala vinoreja na Grško. Mnogo nam ve pripovedovati o vinu in grozdju stari Homer. Italija pa je dobila trto iz Grškega. Okoli Kristusovega rojstva je bilo y Italiji straSno veliko vina. Cesarji so dajali ljudstvu obede, kjer se je mnogo vinske kapIjice popilo. Za vsako dvorano sta bila odIo6ena dva soda. V cesarskih kleteh je torej moralo biti dovolj te priljubljene teko6ine. Zanimiva je slede6a pripovedka: Okoli bolsenskega jezera v Italiji raste tako imenovano montefijaskonsko vino, ki se tudi «est, est, est,» imenuje. Neki vitez se je hotel sam prepri6ati, kje na svetu raste najboljSe vino, ter je s svojim slugom potoval po vinskih krajih od kleti do kleti. Sluga je hodil vedno nekoliko pred njim, poskuSal vina in kjer je našel dobro kapljico, zapisal je na kletna vrata «est,» kar se pravi, bo že — namre6, da se da piti. Ko pa Montefijaskonca poskusi, se mu tako dober zdi, da trikrat zapiše «est». Pa tudi njegovemu knezu se kapljica dopade. Zatorej ostane tam in tako dolgo pije, da ga v kratkem potera pokopajo. Njegov verni sluga pa mu da postaviti spominek z napisom: «Est, est, est, zavoljo preveliko est, je moral moi gospod pod grudo zlest'.» Iz Italije je prišla trta na Španjsko. Ob reki Ebro se zelo veliko vina pridela. Pripoveduje se, kar je skoraj neverjet.no, da je 1. 1858 nek bogataš svoje vinograde, ki so obetali sicer obilno trgatev, pa se zavoljo prevelike suše hoteli posušiti, mo6il z vinom, ker mu je bolj po ceni prišlo, kakor da bi dal vodo od dale6 privažati. Leta 1860 so ravnotam zavoljo suše prilivali apnu vino, ter tako ve6 hiš postavili, katerih apno je bilo z vinom pomešano. . Leta 600 pred Kristusom najdemo gorice že na Francoskem. Za 6asa rimskega cesarja Domicijana, ki je vladal od leta 81 do 96 po Kristusu, je bilo na sedanjem Francoskem in sploh v obče na riraski zemlji toliko trsja, da ga je dal cesar polovico izpipati in polje narediti iz strahu, da bi zavoljo prevelikih goric premalo kruha ne zrastlo in tako lakota nastala. Tudi na Nemškem, kakor tudi v naših deželah so zasadili Rimljani prve trte. Mnogo se je za vinograde brigal Karol Veliki, ker je dal povsod, kjer je bilo mogo6e, zasaditi vinograde. V sedanjem 6asu je pri nas imenitno tako imenovano prelatsko vino, ki raste pri Klosterneuburgu na Nižjem Avstrijanskem. V hladnih letih pa je vino gori zelo kislo. Leta 1539 in 1540 ie bilo veliko vina. Ko neki grajS6ak svoje starine prodati ne more, da bi imel sode za trgatev, naloži podložnim, da mu morajo za roboto izpiti vino. Zraven jim 3e da slanih rib in sira. Ve6inoma kmetov se pa upijani in stepe. Drugi dan jih pelje beri6 zavoljo tepeža pred sodnijo, kjer se jim od sodnika naloži kazen v denarju. Na ta na6in si je grajš6ak izpla6al vse vino ali ga, boljše re6eno, na goljuini na6in prodal. Na Ruskem imajo, posebno okrog mesta Astrahana lepe vinograde. Tu je leta 1613 neki redovnik prve trte zasadil. Od tod se ranogo grozdja pošilja na vse strani sveta. Da pa grozdje sveže celo leto ali še ve6 let ostane, mora biti celo in nepokvarjeno in nedotakljivo. Vlaga se navadno v velike vr6e vrsto za vrsto, med katere, kakor prav dobro tudi med posamezne grozde, prosa nasujejo, da jagode v dotiko ne pridejo. Napolnjeno posodo pa dobro zavežejo, da ne pride zrak do grozdja. Ako grozdje stiskamo in delamo vino, nam še ostanejo tropine. Kaj pa naj s terai naredimo? Pri nas se navadno še enkrat presekajo, vložijo, da se oteče, ako je še kaj v njih, potem pa vržejo v vinograd ali pa na gnoj. To pa ni nikakor umno. Drugi žgejo iz tropin žganje. To je že boljše. Francozi delajo iz tropin, kakor iz drož žganje koniak. Ako se rabijo tropine za žganje, morajo se takoj sveže iz stiskalnice natla6iti, v sode, ki se morajo dobro zadelati, da ne pride zrak do njih, ker bi se druga6e izkisale in bile nerabljive Francozi so bili prvi, ki so za6eli tropine drugače porabljati. Ako namre6 tropine še tako zvesto stiskamo, še vedno ostane v njih nekaj vinskih tvarin, kakor sladkorja, dišečin, čreslovine, izvle6nic in drugih. Sprva so francoski gospodarji puS6ali tropine vincarjem. Ti pa so na nje nalivali vode, jih nekoliko dni namakali, ter si tako naredili neko vrsto vina, ki ga pikola imenujemo. (Konec prih.)