Izvirni znanstveni clanek  Prejeto 8. avgusta 2024, sprejeto 27. novembra 2024  
doi: 10.51741/sd.2024.63.3.197-215  
Monika Bohinec  

Znacilnosti stisk strokovnih delavk in delavcev na podrocju socialnega varstva 
Prispevek obravnava stiske zaposlenih na centrih za socialno delo in v nevladnih organizacijah s podrocij du­ševnega zdravja, nasilja in zasvojenosti. Viri poklicnega stresa zaposlenih izhajajo iz nezadostne razvitosti mre­že služb, primanjkovanja podpornih in nastanitvenih storitev ter programov na podrocju socialnega varstva, neucinkovite obcinske in državne stanovanjske politike, kadrovskih normativov in primanjkljajev ter sprememb v zdravstvenem sistemu. Zaposleni doživljajo eticne dileme, konfliktnost vlog in stalen obcutek nemoci, saj sta zagotavljanje podpore in izboljšanje kakovosti življenja poslanstvi socialnega dela in ce tega ni mogoce udeja­njati v praksi, se posledice kažejo v kontinuiranem doživljanju stresa, izgorelosti in posredni travmatizaciji stro­kovnega kadra. Vecina uporabnikov in uporabnic na podrocju socialnega varstva ima vecplastne travmaticne izkušnje, to pa lahko ob neustreznih delovnih razmerah negativno vpliva na duševno zdravje in kakovost dela zaposlenih. Socialno delo je uvršceno med deficitarne poklice, zato bi se socialna politika in delodajalci morali ukvarjati z izboljševanjem delovnih razmer na tem podrocju. 
Kljucne besede: poklicni stres, izgorelost, delovne razmere, posredna travma, sekundarna travmatizacija, pod-porne službe. 
Monika Bohinec je asistentka in doktorska študentka na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, na Katedri za duševno zdravje v skupnosti. Kontakt: monika.bohinec@fsd.uni-lj.si. 
Characteristics of the distress experienced by professionals in social care sector 
The distress of social workers in centres for social work and NGOs in the fields of mental health, violence and addiction is addressed. Sources of occupational stress for staff arise from the underdevelopment of the service network, the lack of support and accommodation services and programmes in the field of social care, ineffec­tive municipal and state housing policies, staffing norms and shortages, and changes in the health care system. Employees face ethical dilemmas, role conflicts and a constant sense of powerlessness, as providing support and improving quality of life are the missions of social work and if this cannot be put into practice, the conse­quences manifest themselves in ongoing stress, burnout and secondary traumatisation of professionals. Most users of social care have multiple traumatic experiences, which, in inadequate working conditions, can have a negative impact on the mental health and quality of work of social work practitioners. Social work is identified as a deficit profession in Slov enia, and social policy as well as employ ers should be concerned with improving the quality of working environment in this field. 
Key words: occupational stress, burnout, work conditions, vicarious trauma, secondary traumatisation, sup­port services. 
Monika Bohinec is a teaching assistant and doctoral student at the Faculty of Social Work, University of Ljubljana, at the Chair of Community Mental Health. Contact: monika.bohinec@fsd.uni-lj.si. 
Uvod 
Praksa socialnega dela je povezana s kompleksnimi življenjskimi okolišcina-mi in pretresljivimi izkušnjami uporabnic in uporabnikov socialnega varstva, ki so pogosto povezane z razlicnimi oblikami nasilja. Nasilje v družini, spolne zlorabe in zanemarjanje otrok, custveno in telesno nasilje nad otroki, intim­no­partnersko nasilje (McClennen idr., 2016), izkušnje vojn, genocida in dru­gih oboroženih spopadov (Denov in Shevell, 2018) so nekatere od travma­ticnih izkušenj ljudi, s katerimi socialne delavke in delavci sodelujejo. Zato pogosto doživljajo stres in izgorelost (Lloyd idr., 2002) in so velikokratskrite 

0009-0007-8897-1993 
Socialno delo, 63 (2024), 3:197–215 
žrtve travme, saj lahko zaradi izpostavljenosti travmaticnim izkušnjam oseb, s katerimi delajo, doživljajo mocne custvene odzive, krovno poimenovane kot travmaticni stres (Kanno, 2010; Kanno in Giddings, 2017). 
Finska raziskava (Mänttäri­van der Kuip, 2016) kaže, da pomanjkanje virov (omejevanje proracunskih sredstev za oskrbo, pomanjkanje sredstev za podporne službe) negativno vpliva na duševno zdravje socialnih delavk in delavcev. Ti ob pomanjkanju možnosti za aktivno pomoc uporabnikom in uporabnicam doživljajo moralno stisko, ko cutijo, da svojega dela ne more-jo opravljati tako dobro, kot bi želeli, in so prisiljeni delati na nacin, ki je v nasprotju z njihovimi poklicnimi vrednotami. 
V slovenskem socialnodelovnem strokovnem in akademskem okolju tema stisk socialnih delavk in delavcev ni dovolj raziskana, predvsem z vidika vpli­va travmaticnih izkušenj uporabnic in uporabnikov terznacilnosti delovnega okolja na zaposlene. Namen clanka je osvetliti raznovrstnost stisk zaposlenih v praksi socialnega dela. Vprispevku opišem dejavnike, ki strokovnim delav­kam in delavcem povzrocajo stiske na delovnem mestu, in poskušam razlo­žiti njihove izkušnje s koncepti posredne travme (Michalopoulos in Aparicio, 2012; Ashley­Binge in Cousins, 2019), izcrpanosti zaradi socutja (Bourassa, 2009; Kapoulitsas in Corcoran, 2015; Bride in Figley, 2007), sekundarne travmatizacije (Hesse, 2002; Gil in Weinberg, 2015), poklicnega stresa in iz­gorelosti (Poulin in Walter, 1993; Lloyd idr., 2002; Mack, 2022). 
V prvem poglavju so predstavljeni razlogi za stiske zaposlenih na podro-cju socialnega varstva. V drugem poglavju ponazorim aktualne koncepte, ki so povezani z znacilnostmi poklicnega stresa in custvenimi stiskami na podrocju prakse socialnega dela. Potem opišem metodologijo raziskave, v rezultatih pojasnim stiske strokovnega kadra na centrih za socialno dela in nevladnih organizacij s podrocij duševnega zdravja, nasilja in zasvojenosti. Razprava o delovnih razmerah in možnosti za kakovostno opravljanje social-nega dela je nujna. 
Ko sem se v okviru raziskovanja na centrih za socialno delo pogovarjala z zaposlenimi, so mi povsod skorajda brez izjem povedali, da imajo (ponekod že vec let) razpisana prosta delovna mesta za strokovne delavke in delavce, za katera ne prejmejo prijav kandidatk in kandidatov. Ceprav na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani na prvi stopnji rednega univerzitetnega programa diplomira povprecno 89 diplomantk in diplomantov na leto1 (pov­precje za šest let, 2017–2022) in se na vecino razpisanih delovnih mest na podrocju socialnega varstva lahko prijavijo tudi diplomantke in diplomanti drugih družboslovnih fakultet zopravljenim strokovnim izpitom na podlagi 
69. clena Zakona o socialnem varstvu (2007), problem ni premalo izobraže­nih diplomantk in diplomantov. Problem so drugi dejavniki, med katerimi so tudi delovne razmere. 
Multimedijski center RTVSlovenija (2018) je porocalo nevzdržnih de­lovnih razmerah na centrih za socialno delo zaradi vse vecjega obsega dela, 
Vir: Fakulteta za socialno delo (b.d.). 
novih nalog in zmanjševanja števila zaposlenih. Zaradi preobremenjenosti je vse vec zaposlenih bolniško odsotnih, tudi zaradi težav z duševnim zdrav­jem. Že takratje v Sloveniji primanjkovalo približno 360 strokovnih delavk in delavcev, ce upoštevamo le kadrovske potrebe na centrih za socialno delo. 
Rape Žiberna idr. (2020) ugotavljajo, da je zapušcanje delovnih mest na centrih za socialno delo (med drugim) povezano z ujetništvom socialne­ga dela v upravno­pravno in postopkovno formaliziranje – vzpostavljanje upravnega modela socialnega dela in pomanjkanje strokovne avtonomije. Slabe delovne razmere in nespodbudno delovno okolje za izvajanje socialne­ga dela v skladu s sodobnimi koncepti, kadrovska podhranjenost so razlogi za vse vecje izgorevanje strokovnih delavk in delavcev. 
Reorganizacija centrov za socialno delo je stiske in preobremenjenost zaposlenih še povecala, izzivi se pojavljajo pri strokovnem socialnem delu – pomanjkanju strokovnega izpopolnjevanja, prevec je administrativnega dela in premalo casa za terensko in skupnostno delo, pomanjkanje podpore stro­kovnim delavkam (Žnidar, idr., 2020). 
Custvene znacilnosti stisk na podrocju socialnega dela v Sloveniji niso do-volj raziskane, o tej temi je v zadnjih letih nastalo nekaj diplomskih nalog študentk, predvsem Fakultete za socialno delo in Fakultete za družbene vede (Bojc, 2011; Bambic, 2020; Zaplatar, 2020; Renko, 2021; Žukovec, 2022). Kot pojasnjuje Rihter (2016, str. 182), je pomembno, da spremljamo delo zapo­slenih na podrocju socialnega varstva in smo pozorni na težave in pritiske, ki jih zaradi preobremenjenosti zaposleni doživljajo na delovnih mestih. 

Socialno delo in poklicni stres 
Socialno delo temelji na nacelih socialne pravicnosti, clovekovih pravic, ko­lektivne odgovornosti in spoštovanja razlicnosti (IASSW, 2018). Lahko je osebnostno izpolnjujoc poklic, ki pa hkrati vkljucuje stalno izpostavljenost bolecini in trpljenju drugih, obsežnim administrativnim postopkom in pre­magovanju kriznih situacij (Mack, 2022, str. 17). To lahko povzroca izgore-lost ali nastanek posredne travme (Wilson, 2016, str. 479). 
Upravne, družbene in politicne spremembe dolocajo vlogo in odgovorno­sti socialnih delavk in delavcev, pri tem pa stres pogosto izvira izkonflikta med zagovorniško vlogo in uradno oziroma organizacijsko funkcijo (Lloyd idr., 2002). Protislovje med zagovorniško in skrbniško vlogo v socialnem delu je stvaren problem socialnega dela. Po eni strani je skrbniški poklic z mandatom poskrbeti za ljudi, po drugi strani pa si prizadeva za njihovo avto­nomijo in samoodlocanje (Flaker, 2024). 
Stike socialnih delavk in delavcev (ter strokovnega kadra na podrocju so-cialnega varstva) so vecplastne in jih lahko opišemo skozi prizmo vec koncep­tov, ki se razlikujejo glede na intenzivnost stiske ali stresa, vzrokov in posle­dic. Wooten idr. (2011, str. 73) so poklicni stres v praksi socialnega dela raz­vrstili v pet kategorij: stres na delovnem mestu, izgorelost, izcrpanost zaradi socutja, sekundarni travmaticni stres in posredna travmatizacija. Stres na delovnem mestu povzroca negativne obcutke in psihološko obremenjenost zaradi nasprotujocih si zahtev na delovnem mestu terambivalentnosti, kon­fliktnosti in prevelikega števila poklicnih vlog. 
Za izgorelost so znacilni izcrpanost, cinizem in obcutek zmanjšane poklic­ne sposobnosti, ki je posledica dolgotrajnega oziroma ponavljajocega se stre­sa. Povezana je s poklicnim življenjem osebe kakortudi z drugimi življenj­skimi stresorji, kot je starševstvo. Izgorelosti ne gre enaciti z delovno preo­bremenjenostjo, a ta lahko pospeši pojav izgorelosti (Lee, 2023). Utrujenost zaradi socutja je razmeroma nov pojem, ki opisuje simptome, ki jih socialne delavke in delavci doživljajo in so posledica dela z osebami s travmaticnimi izkušnjami (Bourassa, 2009, str. 215), stresa, povezanega s takšno izposta­vljenostjo, in empaticnega odzivanja na trpljenje in travme (Kapoulitsas in Corcoran, 2015, str. 86). 
Za posredno travmo so znacilni simptomi, ki so podobni postravmatski stresni motnji zaradi kronicne izpostavljenosti travmaticnim vsebinam (ang. traumatic material) (Michalopoulos in Aparicio, 2012, str. 646). Clark idr. (2015, str. 131) pa poudarjajo pomembnost ukvarjanja s posredno travmo, saj se v nasprotnem primeru lahko socialne delavke in delavci (ali osebje) nehote samozašcitijo pred bolecimi obcutki tako, da se zaprejo vase ali se distancirajo. Poskus samozašcite zmanjša njihovo socutje in samorefleksijo, prav tako lahko rigidno upoštevajo pravila, da bi situacije cim bolj nadzirali. 
Podpora osebam z izkušnjo zlorabv otroštvu, nasilja v družini, vojne, te­rorizma, naravnih katastrof vpliva tudi na tiste, ki pomagajo, ne le na nepos­redno prizadete osebe. Sekundarni travmaticni stres je custvena obremeni­tev, ki nastane, ko strokovnjaki zaradi izpostavljenosti travmaticnim izkuš­njam kažejo znamenja postravtmatske stresne motnje (NCTSN, 2024). Ta je zato v socialnem delu razumljena kot poklicno tveganje (Bride, 2007, str. 63). 
Wooten idr. (2011, str. 73) specificirajo reakcije na travmaticni stres, ki izhajajo iz zavedanja travmaticnega dogodka ali izkušenj, ki so jih doživeli uporabniki. Te reakcije so razdeljene v tri osnovne skupine simptomov. Psi-hološka stiska ali disfunkcija vkljucuje obremenjujoca custva, intenzivne po­dobe ali ponovno doživljanje travmaticnih pripovedi uporabnikov in uporab­nic, otopelost ali izogibanje, somatske težave, zasvojenosti ali kompulzivno ravnanje, razdražljivost in oslabljeno funkcioniranje. Kognitivne spremembe pomenijo preobrate iz povezanosti in zaupanja v nezaupanje oz. sumnica­vost, iz varnosti v ranljivost, iz moci v nemoc, iz samostojnosti v izgubo oseb­ne svobode in nadzora. Tretja skupina pa so težave v odnosih v pomenu po­manjkanja zaupanja v osebnih in poklicnih odnosih in težave z intimnostjo. 
Custvena in psihološka tveganja socialnega dela z ranljivimi skupinami so v veliki meri spregledana in jih je treba razumeti v dveh locenih oblikah: s travmo povezan stres in poklicna izgorelost. Posredna travma, sekundarni travmaticni stres in izcrpanost zaradi socutja so posledice, povezane zdelom z ljudmi s travmaticnimi izkušnjami, poklicna izgorelost pa je splošen po­jav, ki se nanaša na širši kontekst socialnega sektorja. Vliteraturi velikokrat razpravljajo o obeh oblikah na enaknacin, a bi ju bilo bolje lociti (Newell in MacNeil, 2010). 
Custvena tveganja se navezujejo na opozorilna znamenja, kot so tesnobnost,custvena otopelost, jeza, obcutki nemoci in preobremenjenost, psihološka pana obcutke apaticnosti, dvoma vase in zmanjšanega samozaupanja, težav skoncentracijo in fiksacije na travmo v pomenu ponavljajocega se prikazovanjatravmaticnih situacij uporabnikov in uporabnic (Evans in Coccoma, 2014). 

Metodologija 
Vprispevku predstavljam delne rezultate raziskave, ki jo v okviru doktorske­ga študija izvajam o pomenu razumevanja travme v teoriji in praksi social-nega dela in stiskah, ki jih doživljajo strokovne delavke in delavci na svojem delovnem mestu. Raziskovalno vprašanje v tem clanku je: »Kakšne stiske in težave, povezane s travmaticnimi izkušnjami uporabnic in uporabnikov terstresnimi situacijami pri delu, doživljajo strokovne delavke in delavci?« Upo­rabljen je kvalitativen raziskovalni pristop (Mesec, 1998, str. 47). 
Raziskovanje je potekalo na podrocju socialnega varstva, ker je to podro-cje najbolj povezano z znanostjo in prakso socialnega dela. Populacija so vse strokovne delavke in delavci na podrocju socialnega varstva2v Sloveniji, ki so bili od 27. 8. 2021 do 12. 1. 2023 zaposleni na centrih za socialno delo in nevladnih organizacijah, ki izvajajo javne socialnovarstvene programe na podrocju duševnega zdravja, zasvojenosti in nasilja. 
Uporabljen je neslucajnostni – namenski in prirocni vzorec, saj sem preu-cila le nekaj enot, ki so znacilni predstavniki populacije, prav tako niso ime­le vse enote enake možnosti, da bi bile izbrane v vzorec. Glede lokacije in termina sem se popolnoma prilagodila njihovim željam, ob zavedanju, da so številni na delovnem mestu v casovni stiski. Izvedla sem deset delno struk­turiranih intervjujev, od tega pet s strokovnimi delavkami in delavci, ki so zaposleni na centrih za socialno delo, in pet z zaposlenimi v nevladnih orga­nizacijah; s tremi, ki delajo na podrocju duševnega zdravja, in s po eno osebo s podrocja zasvojenosti in nasilja. 
Zbiranje podatkov je zaradi ukrepov za zajezitev pandemije covida­19 trajalo dlje od predvidenega raziskovalnega nacrta, saj je bila dostopnost organizacij omejena, s priporocili za zmanjševanje ne­nujnih stikov in po­gosto nenadnimi spremembami v javnem življenju in delovanju institucij. Dva intervjuvanca sta moškega spola, druge intervjuvanke pa ženskega. Pov­precna starost sodelujocih je 40,8 let, povprecna delovna doba sodelujocih v raziskavi na podrocju socialnega varstva pa 10,61 let (od 3,5 do 30 let). Se-dem sogovornic in sogovornikov je koncalo študij socialnega dela, dve imata sociološko izobrazbo in ena pedagoško. 
Metoda pridobivanja podatkov je delno strukturiran intervju. Pogovore sem z dovoljenjem sodelujocih snemala in jih nato prepisala, uredila gradivo 
Profil strokovnega delavca definira 69. clen Zakona o socialnem varstvu (2007). 
in ga analizirala po metodi kvalitativne analize (Mesec, 1998; Mesec in Rape Žiberna, 2023). Na podlagi prepisov sem zapise razclenila in dolocila enote kodiranja, jim pripisala izraze za pojme, po odprtem kodiranju sem nadalje­vala osno, selektivno in odnosno kodiranje, sledila sta analiza znacilnosti in definiranje pojmov. 

Rezultati 
Pomanjkanje in nedostopnost storitev in programov 
Na stiske in obcutke nemoci zelo vplivajo znacilnosti, omejitve in birokrati­zacija sistema socialnega varstva, tudi zdravstvenega varstva in širše soci­alne politike (manjka stanovanj, programov in storitev), nerazvitost mreže pomoci, prezasedenost obstojecih programov in institucij, kadrovske stiske, nezadostno število rejniških družin. Najbolj je bil izražen obcutek nemoci, saj ne morejo uporabnikom in uporabnicam zagotoviti tega, kar bi potrebo­vali. Kljub zavedanju lastnih omejitev in možnosti jim nezmožnost pomagati pomeni stisko, obremenitev in neugodne custvene odzive, kot je razvidno iz 
pripovedi: 
Najvecja stiska mi je, da ne morem pomagati. Ne morem … Lahko jih usme-rim, ampak vem, da ne bodo dosegli tega, karpotrebujejo, ker ni izvajalcev. Veliko ljudi imamo, ki pristanejo na cesti, in jih nimamo kam dati. To mi je najvecja stika, nesodelovanje z drugimi institucijami, nerazvitost mreže, prenatrpanost vsega oziroma vsi izvajalci so prenatrpani, kerjih je premalo. Tisti, ki so, pa imajo monopol nad tem podrocjem in lahko izbirajo. Tako da, ne vem … To, da ne moreš pomagati. (8­CSD­Ž) 
Sodelujoci v raziskavi so kot vir stresa, obcutkov obupa in nemoci omenili pomanjkanje storitev, služb in programov, ki bi konkretno lahko pripomogli k reševanju stisk in zadovoljili potrebe uporabnic in uporabnikov. Pomanj­kanje stanovanjskih možnosti in podpornih programov na podrocju zasvoje­nosti opisuje sogovornica: 
Pri meni je najbolj prisoten obcutek nemoci, v smislu, da delaš s clovekom in imaš zelo malo možnosti, da mu konkretno karkoli ponudiš. Vsmislu pomo-ci, da lahko clovek gre iz tega oziroma gre na neko višjo tocko, ker ni ustrez­nih programov oziroma ker problematika ni sistemsko urejena. Pri nas seustavi že pri tem, da nekomu poišceš sobo, kaj šele, da lahko kaj naprej sa­nja. In ta nemoc po eni strani … Smo pa tam kot nekdo, na koga selahko oni obrnejo. In nas prosijo za pomoc, pa v bistvu nimaš nicesar za ponuditi. Zelo travmaticno je to. (4­NVO­Ž­ZAS) 
Strokovna delavka, zaposlena na podrocju duševnega zdravja v skupnosti, do-življa obcutke nemoci v medsektorskem sodelovanju. Zelo hitro se na timskihsestankih pojavijo ideje o namešcanju uporabnikov in uporabnic v institucio­nalne oblike oskrbe zaradi nezadostnih skupnostnih možnosti nastanitve inpodpore in izrazite institucionalne usmerjenosti psihiatricnih bolnišnic: 
Pa tudi sistem kot tak – zaradi tega, ker smo znotraj tega enega sistema, ko potrebuješ pomoc drugih organizacij, so vcasih bolj ali manj zaprte [poti] do novih rešitev. To me tudi bremeni. Na primer en uporabnik, ki je v zadnjem obdobju zelo slab … poznam ga že deset let, na zacetku, ko se je vkljucil, je dobro funkcioniral, bil zelo stabilen, bil je poln življenja. Vzadnjem letu pa je zelo slabo, uporabnik sodeluje in ne sodeluje, viden je kognitivni upad in sem sklicala timski sestanek na psihiatriji in sem tocno povedala, zakaj sem ga sklicala, torej kerme skrbi za uporabnika in da izmenjamo mnenja. Z njihove strani je prišla rešitev v obliki predloga za socialnovarstveni zavod. (2­NVO­Ž­DZ) 
Na centrih za socialno delo je pogosta ovira pomanjkanje služb, ki bi ucin­kovito zadovoljile potrebe starih ljudi in oseb, ki potrebujejo svoj dom. Na vprašanje: »Katere so situacije (dogodki, delovne obveznosti …) na delov­nem mestu, ki vas najbolj bremenijo, zaradi katerih se slabo pocutite?« je socialna delavka, zaposlena na centru za socialno delo, odgovorila: 
Jaz tukaj kot socialna delavka centra sem nemocna. Ti ne moreš zadovoljiti pricakovanj, ce se ne moreš na nikogar obrniti. Jaz delam s starejšimi, ko seobrnejo na nas svojci, ko izbolnišnice pripeljejo domov nepokretnega, jaz pa jim ne morem nikogar poslati za pomoc. VX [ime kraja je izbrisano] imamo samo center za pomoc na domu, ki ima cakalno dobo 2 meseca. (8­CSD­Ž) 
Poleg tega je vir stisk vse vecje pomanjkanje družin, ki bi izvajale rejniško dejavnost. Ljudje, ki jo izvajajo, se starajo, novih in tudi primernih družin je vse manj, zato se velikokratznajdejo v situaciji, ko primarna in rejniška družina za otroke nista primerni ali morajo brate in sestre lociti in poslati v vec rejniških družin. Poudarili so, da bi tudi rejništvo potrebovalo temeljito sistemsko prenovo. 
Kadrovski primanjkljaji in normativi 
Pomanjkanje kadra je po eni strani povezano z zakonsko predvidenimi nor-mativi, ki niso usklajeni z dejanskimi potrebami, hkrati pa s tem postaja kad­rovski primanjkljaj na centrih za socialno delo že stalnica, saj ni dovolj prijav na razpise za prosta delovna mesta, tako da delavke in delavci opravljajo dela še za manjkajoce zaposlene. 
Kadrovska stiska je zelo velika. Socialnih delavcev s strokovnim izpitom, ki bi se bili pripravljeni zaposliti na centru za socialno delo, ni. Razpisov je veli­ko, prijavljenih ni. Ni socialnih delavcev. Tu je mogoce težava, ki bi jo država morda drugace morala razrešiti. (7­CSD­Ž) 
Kadrovski primanjkljaji vplivajo na zasebno in družinsko življenje zaposle­nih, saj uveljavljanje delavskih pravic (dopust, bolniška odsotnost in dru­ge odsotnosti) velikokrat pomeni, da uporabniki in uporabnice programov ostanejo brez potrebne pomoci, zaposleni pa brez možnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. V kriticnih trenutkih, ko je navzocnost strokovne delavke ali delavca potrebna pri vec osebah in se ne more hkrati ustrezno odzvati na vse situacije, se pojavi obcutek izdaje uporabnikov, ne­moc kljub zavedanju, da so zaposleni uporabili vse obstojece možnosti za reševanje težav oziroma nastale situacije. 
Mislim, da je kadrovska stiska obremenjujoca, po mojem skoraj najbolj, ker se znajdeš v situaciji, kjer nekdo rabi trenutno nekaj in ti sene moreš eno­stavno pac dati na dva dela, pa maš obcutek, da v resnici nisi ne tukaj ne tam. In si nekoga pustil … verjetno v kriticnem trenutku mu ne moraš nuditi po­moci, pa se ti je zaupal, ne? To je po mojem nekaj najbolj obremenjujocega. (5­CSD­M) 
Nekateri centri za socialno delo v Sloveniji izvajajo skupnostne programe za mlade (dnevni centri) in tam so kadrovske zadeve problematicne, saj se dnevni centri prijavljajo na javne razpise za sofinanciranje socialnovarstve­nih programov na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki v okviru razpisa financira in tocno doloca znesek place strokov­ne delavke oziroma delavca, ta znesek pa ni usklajen s placilnim sistemom in kolektivno pogodbo, ki zavezuje centre za socialno delo. 
Nastajajo težave s primanjkovanjem sredstev za place, ki so zakonskopredvidene. Problemi nastajajo z izplacili za povecan obseg dela, kot so taboriin druge vecdnevne dejavnosti z mladostniki in mladostnicami. Dnevni centridelujejo v anomaliji in sivem podrocju, da lahko delujejo – ne upoštevajo vsehzakonsko predvidenih delavskih pravic, uporabljajo razlicne taktike, da zago­tavljajo place, ustrezne kolektivni pogodbi, kljub redni delovni (pre)obreme­njenosti delo dodatno opravljajo še prostovoljno. To je tudi razlog, da se velikocentrov za socialno delo v Sloveniji ne odloci za prijavo na te razpise. 
Nedostopnost zdravnikov in storitev v zdravstvenega sistemu 
Vcasu pandemije covida­19 sta bila velika problema vse vecje pomanjkanje osebnih zdravnikov in sprememba nacinov komuniciranja z zdravstvenimi službami. Strokovne delavke in delavci uporabnikom pomagajo pri ureja­nju zdravstvene oskrbe. Pred uveljavitvijo spletnih aplikacij in portalov so uporabnikom pomagali tako, da so neposredno komunicirali z medicinskim osebjem in službami, prek elektronske pošte ali po telefonu. Pojavljale so se stiske v obliki obcutkov nemoci, saj je podpora predvsem starim ljudem ozi­roma digitalno nespretnim osebam pri urejanju zdravstvenih zadev postala zahteven in dolgotrajen projekt. 
Velikokratpa gre za potrebe, ki zahtevajo hiter odziv (prevoz zrešilcem, izdaja zdravniških potrdil ali mnenja zaradi uveljavljanja pravic). Strokovna delavka, zaposlena na centru za socialno delo, je predstavila primer, kako zelo zapletena lahko postane pomoc, ko v življenju uporabnic in uporabnikov en sektor, ki je kljucen za zagotavljanje oskrbe, ne deluje dovolj ucinkovito. Digitalizacija pa je dostopnost zdravstvene oskrbe dodatno otežila: 
VX [ime kraja je izbrisano] na primerni prostega osebnega zdravnika. In je nemogoce cloveku najti osebnega zdravnika. Najbližji je nazadnje bil, ko sem iskala v Y [ime kraja je izbrisano] in v Q3[ime krajaje izbrisano]. Re-šilni prevoz pa mu ne pripada, [je] samo za specialisticne preglede. In to je nemogoce. To je eno zdrugim. To je moja najvecja stiska. Ja, prej smo pre­ko e­pošte z zdravniki komunicirali, kateri so pac bili pripravljeni. Zdaj sov zdravstvenem domu [ime kraja je izbrisano] to ukinili in uvedli aplikacijo, v katero moraš vnesti številko zdravstvene izkaznice in vpisati v tisti oblacek, kaj potrebuješ. In ne moreš preko e­pošte vec. (8­CSD­Ž) 
Socialne delavke in delavci sodelujejo s kljucnimi ustanovami v skupnosti, kot so zdravstveni domovi, bolnišnice, obcine in stanovanjski skladi. Sodelo­vanje teh institucij s centrom za socialno delo je pomembno za uresnicevanje potreb uporabnic in uporabnikov. 
Danes je bila tukaj ena gospa, ker ima stanovanjsko problematiko, saj je bila deložirana. Za prijavo na republiški stanovanjski sklad potrebuješ za oskr­bovano stanovanje potrdilo zdravnika, da je samostojna, in je morala placati zanj 35 evrov. Gospa je na socialni pomoci in bo deložirana in potrebuje po­trdilo. Tako da to je moja najvecja stiska. Nemoc, v bistvu. (8­CSD­Ž) 
Delo na podrocju nasilja in varovanje koristi otrok na sodišcu 
Intervjuvanke in intervjuvanci so med obremenjujocimi in custveno zahtev­nimi situacijami in delovnimi obveznostmi omenili situacije na delovnem mestu, ki so povezane z nasiljem. Custveno izcrpanost in stres doživljajo predvsem, ko sodelujejo v primerih spolnih zlorab in drugih vrst nasilja, predvsem ko je to povezano z otroki. Strokovna delavka, zaposlena na centru za socialno delo, je dejala, da so obcutki jeze povezani zanonimnim prijavlja­njem nasilja: 
Najbolj me v stisko spravlja nasilje nad otroki, ce mi pride nekdo povedati kaj o tem, spravijo me v … Ne vem, ce bi rekla v stisko, ampakbolj v jezo. In ljudje, ki hocejo anonimno podati neko prijavo ter nocejo stati za svojimi besedami, pa se potem trudim, da dobim njihovo sodelovanje cim bolj … Saj potem vzamem tudi tisto anonimno, ampak tako … Vec bi mi pomenilo, da bi si clovek upal z imenom in priimkom povedati, kaj se je dogajalo. Se pravi, nasilje nad otroci … Spolno nasilje med spravlja v stisko. (10­CSD­Ž) 
Za strokovne delavke so obremenjujoce tudi situacije, ko delajo z ženskami, žrtvami nasilja, ki se ne odlocijo izstopiti iz nasilnega odnosa. 
Tudi ko gre za odraslo osebo, ki je informirana, ji daš vseinformacije, je še vedno od nje odvisno, kako se bo odlocila – a bo šla ven iz tega odnosa, a sebo obrnila na krizni center, varno hišo ali ne. Tukaj je ta najvecja frustracija. (1­NVO­NAS­Ž) 
Oba kraja sta oddaljena pribl. 30 km od mesta, kjer uporabnik stanuje. 
Sogovornica, zaposlena na centru za socialno delo, je pojasnila, da je zanjo custveno zahtevno delo z osebami, ki prihajajo iz vojnih obmocij. 
Vbistvu tudi to, kervseeno smo mi imeli nekaj Ukrajincev, ki so hodili tudi k nam na center. Mene se je to zelo dotaknilo, vojna. In oni, ki sohodili … To mi je bilo tako, kerni v tvojih rokah, da karkoli narediš … To pa res presega cisto vse zmožnosti. (10­CSD­Ž) 
Kljub doživljanju nemoci ob zahtevnosti življenjskih situacij in napornih vojnih zgodb je ta socialna delavka prevzela proaktivno vlogo, se povezala z nevladno organizacijo, ki je objavila poziv za pomoc dvema dekletoma iz Ukrajine, ki sta potrebovali pomoc (ne zgolj nastanitev), ko sta takoj ob za-cetku vojne prišli v Slovenijo, in jima predlagala, naj se zacasno preselita k njej in možu. 
Mogoce bi rekla še to. Tudi na neformalni ravni, o travmi. Ko se je zacela voj­na v Ukrajini, sva midva vzela dve punci iz Ukrajine k nama. Punci sta prišli k nama prvo soboto v marcu in prišli sta okrog 11.30. In v Sloveniji se vsako prvo soboto v mesecu oglasijo sirene ob 12. uri. In punci tega nista vedeli. Takoj ko sem jaz zaslišala sirene, sem jima hitela povedat, da je vsev redu, da pac pri nas to prakticiramo že od nekdaj. Da sem ju umirila, ampak, ja … Tisti mesec, ko sta bili, nismo uspeli nic spregovoriti o vojni. Povedali sta, da sta na pomirjevalih, nicesar nista mogli. Zdaj ko smo sedecembra videli, sta zelo odkrito govorili o dogajanju in o tem, kaj nacrtujeta. (10­CSD­Ž) 
Po drugi strani strokovne delavke doživljajo strah in obcutek ogroženosti, ko gre za nasilno (besedno in psihicno) vedenje uporabnikov, ocitke in grož­nje, najpogosteje zaradi pricakovanj, ki jih strokovne delavke in delavci niso mogle izpolniti. Napetosti so po navadi znacilne ob postopkih odvzema ot­roka iz družine. Socialna delavka na centru za socialno delo je pojasnila, da sta jo pred kratkim zaradi odvzema otroka starša kazensko ovadila, vendar se je pravni razplet odvil v njeno korist, saj otroci doma niso bili varni, kot je prepoznalo tudi sodišce. Njena stiska se je v tistem obdobju kazala predvsem v nespecnosti. 
Sogovornice in sogovorniki so redkeje omenili telesno nasilje ali ogrože­nost, a se dogaja tudi to, predvsem ko strokovne delavke pomagajo žrtvam (dolgoletnega) nasilja in partnerji grožnje in agresivno vedenje usmerijo tudi na zaposlene na centru za socialno delo. 
Socialna delavka, ki dela na podrocju varstva otrok in družine, je povedala, da jo zelo obremenjujeta predstavljanje in zagovarjanje mnenja na sodišcu, ko zagovarja pravice otrok. Starši otroka višjega socialnega in materialnega statusa so najeli elitnega odvetnika, ki je zastopalstarše v sodnem postopku. To je socialni delavki povzrocalo izjemno velik stres: 
Karsem imela sedaj ta primer, so bili otroci že drugic odvzeti staršema zara­di zanemarjanja. Starša sta si najela zastopnika (neko odvetniško družbo) in on je njiju tam zastopal. In potem mi je gospod zunaj sodne dvorane povedal, da je to njegova služba, karjazrazumem, ampak to pa je moja služba – moja služba je varovati koristi otroka in poskrbeti, da bo za otroke dobro. Potem pride do tega, da sodnica nekaj vpraša, odvetnik se zlaže in ta del mi ni okej. Sem ga nato vprašala, ali je govoril s tema dvema otrokoma, in je odgovoril, da ni. Sem mu rekla, da mi smo pa veckrat. (7­CSD­Ž) 
Smrt uporabnikov in uporabnic 
Strokovna delavka, ki dela v nizkopražnem programu na podrocju zasvoje­nosti, je omenila, da je pri njenem delu smrt uporabnikov in uporabnic precej pogosta in pomeni travmaticno izkušnjo na delovnem mestu. Vendar tema umiranja ni umešcena v strokovne protokole organizacije, zaposleni se s sti­sko srecajo v prostem casu: 
Mi imamo veliko ljudi, ki kar umrejo. In se mi zdi, da ne glede na to, v ka­kšnem odnosu si s clovekom, in ce nekdo kar umre in ce se nimaš možnosti posloviti od njega ... Ker po navadi greš na pogreb, mi ne gremo, ker delamo naprej. Vedno pustiš nekaj odprto zadaj in ni nikoli zakljucena zadeva s tem clovekom. Se te dotakne, ampak … Ni tega obreda, kermeni se zdi, da so pog­rebi tukaj z razlogom, da predelaš smrt in zakljuciš zgodbo. Jaz potem vcasih doma komu prižgem sveco ali pa, ce gre za uporabnika, ki je bil zelo navezan, ali da smo bili skupinsko zelo povezani, torej še z drugimi sodelavci, gremo na pijaco in nazdravimo, da se vsaj na ta nacin posloviš. Recimo to je ena travmaticna zadeva, ki sem jo prej pozabila omeniti. (4­NVO­Ž­ZAS) 
Vloga socialnega dela v obsežnih administrativnih zahtevah 
Socialne delavke na centrih za socialno delo so omenjale tudi zmanjševanje vloge socialnega dela zaradi birokratizacije in administracije, zahtevnejših in številcnejših zakonodajnih nalog ter s tem že nesprejemljivo skrajševanje casa za socialno delo. Omenile so tudi pritiske medijev, javnosti in pricako­vanja ljudi ter stiske pri neuspešnosti zagotavljanja ustrezne podpore. Ko nekdo potrebuje oskrbo na domu, za to ni ustreznih služb ali izvajalcev. Upo­rabniki in uporabnice so zaradi nedostopnosti storitev, ki bi jih potrebovali, nad socialnimi delavkami razocarani. Za vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe in drugih ustreznih mehanizmov, ki bi socialnim delavkam omogo-cali ucinkovitejše delo, je odgovorna predvsem socialna politika, vendar se nezadovoljstvo uporabnikov in uporabnic (razumljivo) usmerja v zaposlene. 
Strokovna delavka, zaposlena na podrocju zasvojenosti, je omenila, da je soci­alno varstvo politicno prezrt sektor, prav tako stiske, ki obremenjujejo zaposlene: 
Jaz mislim, da je to podrocje socialnega varstva pri nas vedno bolj nepo­membno oziroma sploh se nihce ne ukvarja z nami, sploh se ne obreme­njujejo s tem, da smo preobremenjeni, da je to zelo emocionalno delo … Ce pogledaš ljudi, ki delajo veliko let, dobijo neke zdravstvene težave, ki sospe­cificne zaradi poklica. In se mi zdi, da je to povsem prezrto. (4­NVO­Ž­ZAS) 
Custveni odzivi na stiske, stres in izgorelost 
Strokovnjakinje in strokovnjaki, ki delajo z žrtvami travm in z ljudmi, ki so bili izpostavljeni zlorabam, lahko od uporabnikov prevzamejo ranljivosti, viktimizacijo in stres. Zato imajo lahko težave v poklicnem in osebnem živ­ljenju. Morda so posledice tega manjša poklicna ucinkovitost, povecana cust­vena zaskrbljenost in zdravstvene težave. Splošni izraz za ta pojav je posre­dna travma (Wilson, 2016, str. 479). Sogovornice in sogovorniki so govorili o custvih iz vec perspektiv. O custveni izcrpanosti in pritiskih so govorili pred­vsem zaposleni na podrocju duševnega zdravja in zasvojenosti, saj uporabni­ce in uporabniki potrebujejo veliko energije, pozornosti. Dolocene težave in zgodbe uporabnikov se vsakdan ponavljajo v daljših obdobjih in sebe doje­majo kot katalizator za njihove stike. 
So pa vcasih izjeme – ti uporabniki, ki te totalno izcrpajo, in sires potem … veckrat imam glavobol, kerte izcrpajo, res totalno posesajo. So potem taki, poleg te Petre [ime uporabnice je spremenjeno], še kakšen senajde, in semi zdi, ja, saj vsi nimamo dobrega dneva, ampak kadar se to ponavlja, je ponav­ljajoce, komaj cakaš tisti vikend, in vcasih ko si še nisem znala meje posta­viti, sem bila za vikend hin, izcrpana sem bila, psihicno izcrpana sem bila. (6­NVO­DZ) 
Sogovornice in sogovorniki so pri drugih raziskovalnih temah porocali o trav­maticnih izkušnjah uporabnikov in uporabnic, ki so pogosto grozljive zgod-be, ki sprožajo razlicne custvene odzive in povzrocajo stres, saj nemalokratkaka strokovna nevtralnost niti ne bi bila ucinkovita ali eticna. 
Nenehno doživljam custvene odzive, kot so jeza, strah in obcutek nemoci. Mislim … nenehno. Sicerjih ne izživim vedno, ampak ja … Vedno. Ne me na-robe razumeti, jaz tega ne vidim kot nekaj slabega. Ne kricim, ne izgubljam živcev, ne razburjam se, ampak imam custvene odzive, ker socustveni odzivi nujni, ker so to zadeve, ki so pomembne zanje in za nas. In je potrebno imeti custveni odziv na to, zato ker ce se na neko stvarne znaš custveno odzvati, pa je ta stvar cloveku bistvena, kako ti bo potem zaupal. Ne moreš delati z nekom, ki je bil žrtev posilstva, sem imel vec takih primerov, pa ti bo potem pojasnjeval in boš povsem indiferenten, ne moreš. (3­NVO­M­DZ) 
Pogosto doživljanje jeze in nemoci je povezano s pomanjkanjem programov, služb in storitev, ki so kljucni za clovekovo življenje. Custvena in psihološka izcrpanost je vecinoma povezana s custveno zahtevnostjo dela, predvsem na podrocjih zasvojenosti, nasilja in duševnega zdravja, kjer programe obis­kujejo uporabniki s precejšnjimi travmaticnimi izkušnjami, pa tudi z neu­streznimi delovnimi razmerami v pomenu preobremenjenosti, pomanjkanja podpore in prezrtosti stisk, ki jih zaposleni doživljajo. 
Socialna delavka z vec kot trideset let delovnih izkušenj na centru za so-cialno delo je pojasnila, da je na zacetku svoje poklicne poti doživljala hujšo obliko izgorelosti: 
Jaz sem izgorela … dnevno, vsak dan. Veste, to je tako hudo, jaz sem bila na dopustu 14 dni in sem vsak dan samo službo sanjala. Vsakdan. Še na dopu­stu nimaš miru. Vsak dan samo služba, služba, služba. Ampakpotem sosestvari spremenile, seveda po moji lastni odlocitvi. Tisto pa je bila res muka. Ampak tako, s tem sem se spoprijela in potem nekako sama postavila. Jaz sem itak delala 500 %. Jaz nisem delala 50 %. Potem pa sem sirekla: »Prav, v redu. Jaz bom zdaj delala 100 %.« (9­CSD­Ž) 

Razprava 
Socialno delo je prežeto zeticnimi dilemami, ki izhajajo tudi iz konflikta med humanisticnimi naceli in eticnimi imperativi socialnega dela tertrenutnimi usmeritvami v socialnih politikah in makroekonomskimi procesi (Sobocan, 2021). Vslovenskem strokovnem in akademskem prostoru so razvite števil­ne metode za raziskovanje potreb uporabnikov in uporabnic, predvsem na podrocju dolgotrajne oskrbe (Flaker idr., 2008; Mali in Grebenc, 2021). Vso­cialnem delu raziskujemo življenjski svet ljudi, da lahko definiramo njihove potrebe in na tej podlagi poišcemo in ustvarjamo rešitve za njihove življenj­ske stiske. Navsezadnje je to tudi deklariran profesionalni cilj socialnega dela (Mali in Grebenc, 2021, str. 6). 
V prihodnje se je smiselno v raziskovanju na podrocju socialnega dela 
usmeriti tudi na delovni svet socialnih delavk in delavcev ter kakovost delov­
nih razmer, saj je, kot ugotavljajo avtorji (Llyod idr., 2002, str. 263), socialno delo poklic, ki je izpostavljen visokemu tveganju za stres in izgorelost. Nižje ravni stresa lahko povecujejo motivacijo socialnih delavk in delavcev, kronic­ni stres, se pravi stalen in ponavljajoc se, pa zmanjšuje kakovost dela in slabi profesionalne zmožnosti in spretnosti pri opravljanju prakse socialnega dela (Wooten idr., 2011). 
Strokovne delavke in delavci so kot razloge za obremenjenost, stres in sti­sko na delovnem mestu omenili svojo nemoc pri zagotavljanju podpore v pri­meru potreb po oskrbi, negi in razlicnih storitvah in pri zagotavljanju materi­alne varnosti, saj na terenu opažajo revšcino in nesprejemljive razmere, v ka­terih ljudje živijo. Na pomanjkanje razlicnih oblik pomoci za stare ljudi in s tempovezano vlogo socialnih delavk in delavcev je Mali (2012, str. 136) opozarjalaob uveljavljanju nove socialne zakonodaje; ta je povzrocila izgubo zaupanja vstroko socialnega dela, neucinkovito reševanje stisk starih ljudi in potiskanjesocialnih delavk in delavcev pod mejo še sprejemljivega eticnega ravnanja.
Porocilo Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo (Kovac in Pe­tric, 2023, str. 3) kaže, da dolocen delež potreb po izvajanju pomoci na domu ostaja nezadovoljen. Ob koncu leta 2022 je bilo v Sloveniji na cakalnem se­znamu vsaj 1300 oseb. Kljub zakonski obvezi pomoc na domu še vedno ni zagotovljena v vseh obcinah4. 
Podatek velja za dan 31. 12. 2022. 
Uporabnikom in uporabnicam, ki se vkljucujejo v programe organizacij s podrocja duševnega zdravja in zasvojenosti, je velik izziv zagotoviti stano­vanje ali sobo ter organizirati podporo zunaj socialnovarstvenih zavodov. Vsekakor te razmere najbolj prizadenejo uporabnike in uporabnice, a se je pokazalo, da stres zaradi težav pri izvajanju podpore in s tem otežene­ga uresnicevanja poklicnega poslanstva socialnih delavk in delavcev lahko povzroci izgorelost, poklicno nezadovoljstvo in posredno travmo (ta se kaže predvsem v stalnih obcutkih nemoci). 
Socialne delavke in delavci zaradi vpetosti svojega dela v razvejene sis-teme (kot so zdravstveni sistem, obcinska in državna stanovanjska politika, podporne storitve v lokalnih skupnostih), ki so brez ustreznih odgovorov na potrebe ljudi, doživljajo razlicne vrste poklicnega stresa in stisk. Stiske uporabnikov in uporabnic so tesno povezane s stiskami strokovnih delavk in delavcev. Vsakodnevno pomanjkanje ustreznih rešitev, kot so dostopni pro-grami, storitve in stanovanjske možnosti, zaposlenim pomeni vir stresa in povzroca obcutke brezizhodnosti, nemoci in obupa. 
To so potrdile številne raziskave o stresu in izgorelosti v socialnem delu. Raziskava, ki so jo izvedli Lloyd idr. (2002), kot vir stresa socialnih delavk in delavcev navaja pomanjkanje virov za odzivanje na potrebe uporabnic in uporabnikov v okviru obstojecih predpisov in sistemskih ureditev. S tem so povezane tudi eticne dileme in konfliktnost vlog, saj je socialno delo poklic, ki je ciljno usmerjen v pomoc ljudem in izboljševanje njihove življenjske si­tuacije. Nezmožnost uresnicevanja teh vrednot v praksi pa lahko povzroca izgorelost in poklicni stres.
Kadrovski primanjkljaji so posledica zakonsko dolocenih normativov(ki niso prilagojeni dejanskim kadrovskim potrebam) socialnovarstvenihstoritev po eni strani, po drugi strani pa centri za socialno delo vse težjepridobijo strokovne delavke in delavce, ki bi se bili pripravljeni zaposliti.Prešibka kadrovska zasedenost delovnih mest za zaposlene pomeni preo­bremenjenost (prenasicenost delovnih nalog v delovnem casu) in izcrpa­nost, nezmožnost usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ponav­ljajoce se obcutke slabe vesti in krivde, ki izvirajo iz zmanjšane kakovostidela. 
Ambivalentnost ali konfliktnost vloge socialnih delavk in delavcev se kaže pri zastopanju pravic otrok na sodišcih, ko so postavljeni ob bok z odvetni­ki, ki jih najamejo starši, kljub zanemarjanju otrok ali drugim neustreznim domacim okolišcinam. Hkrati je velik problem pomanjkanje rejniških dru­žin. Strokovne delavke zelo veliko casa namenjajo iskanju rejniških družin za otroke, obstojece pogosto niso primerne ali se rejniški pari starajo. Tako se znajdejo v nemogoci vlogi tistih, ki ohranjajo otroke v družini, ki zanje ni primerna (primarna ali rejniška), ali pa sorojence in sorojenke locijo v vec družin, ceprav je to nemalokratstrokovno in eticno vprašljivo. Vse te situ-acije na delovnem mestu so sogovornice omenile kot izjemno travmaticne, nanje pa se odzivajo custveno (npr. jeza, obcutek nemoci, žalost) in telesno (npr. nespecnost, kronicna izcrpanost). 
Birokratizacija socialnega dela na centrih za socialno delo in povecevanje administrativnih nalog in s tem zmanjševanje možnosti za strokovno delo v skladu s temeljnimi koncepti in metodami socialnega dela so prav tako raz­logi za nezadovoljstvo, izgorelost in stres na delovnem mestu, kot potrjujejo tudi raziskave o reorganizaciji centrov za socialno delo (Žnidar, 2020; Rape Žiberna, 2020). 
Delo na podrocju nasilja je vzrok custvenih stisk in obcasno posredne travmatizacije na delovnem mestu, predvsem ko zaposleni delajo z oseba-mi, ki so doživele ali doživljajo razlicne oblike nasilja nad otroki, predvsem telesno in spolno nasilje, vojno nasilje, oziroma delajo z osebami z izkušnjo vojne. Custvena izcrpanost se je v empiricnih podatkih pokazala v kontekstu zahtevnosti dela na podrocju duševnega zdravja. Tu uporabniki in uporab-nice vsakdan potrebujejo veliko pozornosti in casa zaradi kompleksnosti in dolgotrajnosti stisk. 
Kot navaja Wilson (2016), se mora stroka socialnega dela zavzemati za preventivo in strokovnjake izobraževati o negativnih posledicah izgorelo­sti in posredne travme. Izobraževanje je kljucno za ozavešcanje o posredni travmi in bi moralo biti vkljuceno v kurikule izobraževanja za socialno delo, saj bi tako lahko pripomogli k ucinkovitejšemu spoprijemanju s custvenimi in psihološkimi stiskami socialnih delavk in delavcev, ki so posledica dela z osebami s travmaticnimi izkušnjami (Hesse, 2002). 
Omejitve raziskave 
Raziskava ima dolocene pomanjkljivosti, pogovori z desetimi strokovnimi de­lavkami in delavci niso dovolj, da bi lahko identificirali vse akutne stiske zapo­slenih v socialnem varstvu. Prav tako se delovna mesta sogovornic in sogovor­nikov v nevladnih organizacijah in na centrih za socialno razlikujejo v pome-nu pravnih, vsebinskih in organizacijskih znacilnosti. Kljub temu sem prido­bila podatke, na podlagi katerih je jasno, da so delovne razmere v socialnemvarstvu zahtevne in da obstaja veliko tveganje, da bodo zaposleni na podrocjusocialnega varstva še naprej zaradi poklicnega stresa zapušcali delovna mesta. 

Sklepi 
Izboljševanje delovnih razmer na podrocju socialnega varstva je gotovo po­vezano z usmeritvami in tudi sposobnostjo socialne politike za zagotavljanje podporne infrastrukture (storitve dolgotrajne oskrbe, stanovanjska dostop­nost, skupnostni programi ipd.), ki vpliva na ucinkovitost služb, v katerih so-cialno delo deluje. Zadovoljstvo oziroma odsotnost dolgorocnih stisk stro­kovnih delavk in delavcev na delovnem mestu je povezano z njihovo uspeš­nostjo pri iskanju odgovorov na potrebe uporabnikov in uporabnic. Veliko teh potreb presega socialno politiko in se širi na podrocje zdravstva terza­poslitvenih in obcinskih politik. 
Na podrocju socialnega varstva so potrebne spremembe nacinov izva­janja storitev, zmanjševanje administracije in umešcenost poslanstva, me-tod in vrednot v prakso socialnega dela. Izboljšanje delovnih razmer, tudizvišanje plac in organizacijske spremembe, bi zaposlene podprlo in jimomogocalo stabilno delovno okolje, ki bi omogocalo usklajevanje poklicne­ga in zasebnega življenja. Ena izmed strategij (predvsem na zahtevnejšihpodrocjih socialnega dela) bi lahko bila prenovljeno vrednotenje delovnegacasa, tako da bi imeli zaposleni vec casa za priprave na kompleksnejše de­lovne situacije, usposabljanja in izobraževanja ter možnosti za medsebojnoneformalno povezovanje.
Organizacije na podrocju socialnega varstva bi morale izboljšati delovne razmere in okolje, da bi socialne delavke in delavci lahko udejanjali eticna nacela svojega poklica, kot navaja IASSW (2018, str. 2): 
Organizacije, ki zaposlujejo socialne delavke in delavce, ter izobraževalne in raziskovalne ustanove si morajo prizadevati za zagotavljanje infrastrukture in razvojnih priložnosti za lažje doseganje eticnih imperativov. Socialne de­lavke in delavci niso edini, ki morajo zagotavljati eticnost svojega delovanja, temvec morajo svoje obveznosti pri tem izpolnjevati tudi organizacije, kjer delujejo socialne delavke in delavci. 
Predvidevam lahko, da se nezanemarljiv delež strokovnih delavk in delavcev na podrocju socialnega varstva zaradi dela srecuje z zdravstvenimi težavami in duševnimi stiskami. S tem bi se morali nujno ukvarjati in pregledati vse možnosti izboljšav v sistemu oziroma ga skupaj s strokovnimi delavkami in delavci (z upoštevanjem uporabniške perspektive) izboljšati. Nujne bi bile (akcijsko usmerjene) raziskave, ki bi upoštevale raznovrstnost organizacij (kulturno, lokalno­geografsko in vsebinsko). Teme, kot so izgorelost, izcr­panost zaradi socutja, posredna travma, poklicni stres in udejanjanje pre­ventivnih strategij (na individualni, organizacijski in sistemski ravni), bi bilo smiselno vkljuciti v izobraževalne programe vseh univerzitetnih programov, ki izobražujejo za strokovno delo na podrocju socialnega varstva. 

Viri 
Ashley-Binge, S., & Cousins, C. (2019). Individual and organisational practices addressing social workers’ experiences of vicarious trauma. Practice, 32(3), 191–207. 
Bambic, T. (2020). Socialni delavci in njihovo osebno soocanje s travmaticnimi izkušnjami uporabnikov na centrih za socialno delo (Diplomsko delo). Pridobljeno 30. 6. 2024 s https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=133059&lang=slv 
Bojc, A. (2011). Emocionalno delo socialnih delavcev v Sloveniji (Diplomsko delo). Prido­bljeno 30. 6. 2024 s http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/bojc-alenka.pdf Bourassa, D. B. (2009). Compassion fatigue and the adult protective services social worker. Journal of Gerontological Social Work, 52(3), 215–229. Bride, B. E. (2007). Prevalence of secondary traumatic stress among social workers. Social Work, 52(1), 63–70. 
Bride, B. E. & Figley, C. R (2007). The fatigue of compassionate social workers: an intro­duction to the special issue on compassion fatigue. Clinical Social Work Journal, 35, 151–153. Pridobljeno 29. 9. 2024 s https://link.springer.com/article/10.1007/s10615­
007-0093-5 
Clark, C., Classen, C. C., Fourt, A., & Shetty, M. (2015). Treating the trauma survivor: an essen­tial guide to trauma-informed care. New York: Routledge. 
Denov, M., & C. Shevell, M. (2018). Social work practice with war-affected children and fam­ilies: the importance of family, culture, arts, and participatory approaches. Journal of Family Social Work, 22(1). Pridobljeno 30. 6. 2024 s https://www.tandfonline.com/doi/ epdf/10.1080/10522158.2019.1546809?needAccess=true 
Evans, A., & Coccoma, P. (2014). Trauma-informed care: how neuroscience influences prac­tice. London: Routledge. 
Fakulteta za socialno delo (b.d.) Poslovna porocila s porocilom o kakovosti Fakultete za so-cialno delo. Pridobljeno 1. 7. 2024 s https://www.fsd.uni-lj.si/fakulteta/dokumenti/poro­
cila/ 
Flaker, V., Mali, J., Kodele, T., Grebenc, V., Škerjanc, J., & Urek, M. (2008). Dolgotrajna oskrba: ocrt potreb in odgovorov nanje. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. 
Flaker, V. (2024). Temeljne operacije socialnega dela: prispevki k taksonomiji so-cialnega dela in varstva, 2. del. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. https://doi. org/10.51741/9789612974350 
Gil, S., & Weinberg, M. (2015). Secondary trauma among social workers treating trauma clients: the role of coping strategies and internal resources. International Social Work, 58(4), 551–561. 
Hesse, A. R. (2002). Secondary trauma: how working with trauma survivors affects thera­pists. Clinical Social Work Journal, 30, 293–309. Pridobljeno 24. 6. 2024 s https://link. springer.com/article/10.1023/A:1016049632545 
IASSW (2018). International Association of Schools of Social Work. Globalna izjava o eticnih nacelih v socialnem delu. Pridobljeno 28. 6. 2024 s https://www.iassw-aiets.org// wp-content/uploads/2023/06/Global-Social-Work-Statement-of-Ethical-Principles­
IASSW-27-April-2018-09-Slovene.pdf 
Kanno, H. (2010). Hidden victims in social work practice with traumatized populations: pre­dictive factors of secondary traumatic stress for social workers in New York City. (Doktor­sko delo). Pridobljeno 16. 2. 2020 s http://d-scholarship.pitt.edu/9068/1/dissertation. pdf 
Kanno, H., & Giddings, M. M. (2017). Hidden trauma victims: understanding and prevent­ing traumatic stress in mental health professionals. Social Work in Mental Health, 15(3), 331–353. 
Kapoulitsas, M., & Corcoran, T. (2015). Compassion fatigue and resilience: a qualitative analysis of social work practice. Qualitative Social Work, 14(1), 86–101. 
Kovac, N., & Petric, M. (2023). Spremljanje storitve pomoci za družino: storitev pomoc na domu - Analiza stanja v letu 2022, koncno porocilo (št. delovnega porocila 58/2023). Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo. Pridobljeno 27. 6. 2024 s https://irssv.si/wp-content/uploads/2023/10/Analiza-izvajanja-PND-v-2022.pdf 
Lee, S. (2023). Surviving social work burnout: prevention strategies & advice. Pridobljeno 29. 6. 2024 s https://www.publicservicedegrees.org/college-resources/surviving-burn­
out-social-work/ 
Lloyd, C., King, R., & Chenoweth, L. (2002). Social work, stress and burnout: a review. Jour­nal of Mental Health, 11(3), 255–265. 
Mack, M. B. (2022). Addressing social workers’ stress, burnout, and resiliency: a qualitative study with supervisors. Social Work Research, 46(1), 17–28. 
Mali, J. (2012). Socialno delo s starimi ljudmi in nova socialna zakonodaja. Casopis za kritiko znanosti, 40(250), 128–137. 
Mali, J., & Grebenc, V. (2021). Strategije raziskovanja in razvoja dolgotrajne oskrbe starih ljudi v skupnosti. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. 
Mänttäri-van der Kuip, M. (2016). Moral distress among social workers: the role of insuffi­cient resources. International Journal of Social Welfare, 25(1), 86–97. 
McClennen, J. C., Keys, A. M., & Dugan-Day, M. L. (2016). Social work and family violence: theories, assessment, and intervention. New York: Springer Publishing Company. 
Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo. 
Mesec, B., & Rape Žiberna, T. (2023). Kvalitativno raziskovanje v teoriji in praksi. Pridobljeno 6. 10. 2024 s https://institut-irsa.si/wp-content/uploads/2023/03/Blaz-Mesec_Kvalita­
tivno-raiskovanje-v-teoriji-in-praksi_2023.pdf 
Michalopoulos, L., & Aparicio, E. (2012). Vicarious trauma in social workers: the role of trau­ma history, social support, and years of experience. Journal of Aggression, Maltreat­ment & Trauma, 21(6), 646–664. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publica­
tion/254356978_Vicarious_Trauma_in_Social_Workers_The_Role_of_Trauma_Histo­
ry_Social_Support_and_Years_of_Experience 
Multimedijski center RTV Slovenija (2018). Socialni delavci zaradi kadrovske podhran­jenosti opozarjajo na nevzdržne pogoje dela. Pridobljeno 29. 6. 2024 s https://www. rtvslo.si/slovenija/socialni-delavci-zaradi-kadrovske-podhranjenosti-opozarja­
jo-na-nevzdrzne-pogoje-dela/458814 
NCTSN (2024). The National Child Traumatic Stress Network. Secondary Traumatic Stress. Pridobljeno 16. 3. 2024 s https://www.nctsn.org/trauma-informed-care/secondary-trau-matic-stress 
Newell, J. M., & MacNeil, G. A. (2010). Professional burnout, vicarious trauma, secondary trau­matic stress, and compassion fatigue: a review of theoretical terms, risk factors, and pre­ventive methods for clinicians and researchers. Best Practices in Mental Health, 6(2), 57–68. 
Poulin, J., Walter, C. (1993). Social worker burnout: a longitudinal study. Social Work Re­search and Abstracts, 29(4), 5–11. 
Rape Žiberna, T., Cafuta J., Žnidar, A., Flaker, V. (2020). Zacetna analiza stanja po izvedeni reorganizaciji: skupšcina kot oblika aktivisticnega raziskovanja za izboljšanje delovanja centrov za socialno delo. Socialno delo, (59)1, 5–27. 
Renko, N. (2021). Socutna izcrpanost, sekundarna travma in izgorelost pri socialnih delavkah, zaposlenih na podrocju varstva otrok in družine na CSD Ljubljana (Diplomsko delo). Pri­dobljeno 30. 6. 2024 s https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=146079&lang=slv 
Rihter, L. (2016). Zaposlitev in delovne razmere na podrocju socialnega varstva. Socialno delo, 55(4), 181–190. 
Sobocan, A. M. (2021). Eticne dileme in izzivi humanizma v socialnem delu danes. Socialno delo, (60)2, 105–120. 
Zakon o socialnem varstvu (2007). Ur. l. RS, št. 3/2007. Pridobljeno 16. 3. 2023 s https:// www.uradni-list.si/gl asilo-uradni-list-rs/vsebina/2007-01-0100?sop=2007-01-0100 
Zaplatar, T. (2020). Doživljanje socialnih delavcev in socialnih delavk ob umiranju in smrti uporabnikov in uporabnic (Diplomsko delo). Pridobljeno 30. 6. 2024 s: https://repozi­
torij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=119236 
Žnidar, A., Rape Žiberna, T., & Rihter, L. (2020). Reorganizacija centrov za socialno delo kot izziv za uporabo sodobnih konceptov socialnega dela. Socialno delo, 59(2–3), 147– 162. 
Žukovec, E. (2022). Strategije soocanja s socutno izcrpanostjo med socialnimi delavkami (Diplomsko delo). Pridobljeno 30. 6. 2024 s https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva. php?id=139983&lang=slv 
Wilson, F. (2016). Identifying, preventing, and addressing job burnout and vicarious burn­out for social work professionals. Journal of Evidence-Informed Social Work, 13(5), 479–483. 
Wooten, N. R., Kim, H. J., & Fakunmoju, S. B. (2011). Occupational stress in social work prac­tice. V J. Langan-Fox, & C. Cooper (ur.), Handbook of stress in the occupations (str. 71– 90). Cheltenham: Edward Elgar Publishing, Inc.