$   V prvih stoletjih kršèanstva smo prièa šte- vilnim kristološkim sporom. Kristjani iz tega obdobja so te spore vzeli zelo resno, kar danes verjetno preseneèa marsikoga. Zakaj so bili ti spori tako pomembni? Ker so bili ti ver- niki mnenja, da je za resnièno odrešenje èlo- veka pomembna vera v to, da se je Sin, druga Bo`ja oseba, resnièno uèloveèil in da je ne samo pravi Bog, ampak tudi pravi èlovek. Ire- nej Lyonski je v boju proti gnostikom tako zapisal: “Èe èlovek ne bi bil zdru`en z Bo- gom, ne bi mogel postati dele`en nepokvar- ljivosti.”1 S to mislijo je Irenej `elel povedati, da je Sin postal pravi èlovek in da je zato imel tudi pravo telo. Podoben argument so za njim uporabili tudi drugi cerkveni oèetje. Gregor iz Nazianza v pismu tako pravi: “Na- mreè to, kar ni sprejeto, ni ozdravljeno, nas- protno pa bo rešeno to, kar je zdru`eno z Bo- gom.”2 S tem soteriološkim dokazom je `elel povedati, da je Bo`ji Sin rešil to, kar je v Je- zusu Kristusu zdru`eno z drugo Bo`jo ose- bo. Gregor je te besede zapisal v boju pro- ti Apolinariju, ki je bil mnenja, da je Logos prevzel mesto èloveške duše. Vprašanje od- nosa med Bo`jo in èloveško naravo v Kristusu pa je vprašanje, ki so ga obravnavali na eku- menskem zboru leta 451 v Kalcedonu. Kon- cilski oèetje so sklenili, da v eni osebi, v Je- zusu Kristusu, sobivata dve naravi. Ta mi- sel se nahaja v Pismu 28, ki ga je pape` Leon Veliki 13. junija 449 poslal carigrajskemu pa- triarhu Flavijanu. V tem dogmatiènem pi- smu tudi rimski škof uporabi tako imeno- vani soteriološki argument: “Kajti nam ne bi bilo dopušèeno, da bi bili rešeni smrti ter gospodarja smrti in greha, hudièa, èe Beseda ne bi sprejela nase naše èloveške narave, do te mere, da jo je naredila za svojo.”3 Iz povedanega je jasno razvidno, da sta za cerkvene oèete v tesni povezanosti tako kri- stologija kot soteriologija in posledièno tudi kršèanski pogled na èloveka, torej teološka antropologija. Razvoj patristiène misli gle- de èlovekovega odrešenja je, kot smo vide- li, `e od zaèetka vkljuèeval vprašanje Odre- šenikove narave. Ta soodvisnost kristologije in soteriologije pa se je z vso jasnostjo kazala od konca èetrtega stoletja naprej. Oèetje, med katerimi je seveda tudi Leon Veliki, so se za- vedali, da je èloveško odrešenje utemeljeno zgolj na Kristusu, pravem Bogu in pravem èloveku. Basil Studer meni, da kalcedonska definicija, da dve naravi Jezusa Kristusa ob- stajata v eni sami osebi, mogoèe ne razlo`i vseh soterioloških posledic te dogme. Pridige in teologija oèetov, ki so pripravljali pot tej dogmi, pa odra`ajo to zavest.4 To lahko vi- dimo tudi pri našem pape`u iz sredine pe- tega stoletja. Leon namreè ravno s pomoè- jo soteriologije razlaga svoje kristološke tr- ditve.5 % "  &     "'  Èlovek je ustvarjen po Bo`ji podobi.6 Ta bo`jepodobnost je razlog in temelj èloveškega dostojanstva.7 To dostojanstvo izkljuèuje smrt, ki pa je posledica greha. Za trenutek se vrnimo k prej omenjenim vrsticam pisma Flavijanu, v katerih je izpostavljen hudiè, ki -).              (    #    ima oèitno pravico, da nad èlovekom izvr- šuje oblast. Hudiè je tisti, ki èloveku vzame `ivljenje. Od kod ima to oblast? Ideja o tem, da je prvi greh izvor hudièeve oblasti8, ni Leo- nova novost, ampak se je ta misel še pose- bej razvila v patristièni latinski misli. Kljub temu da sta se Adam in Eva sicer uprla Bogu in jedla z drevesa spoznanja dobrega in hu- dega zaradi prigovarjanja kaèe, je kazen za to smrt, saj sta imela svobodno voljo, s ka- tero sta prva èloveka privolila v to dejanje.9 Kristus, ki je bil sicer brez greha, je nase prostovoljno sprejel posledice greha. S tem je smrt, ki je za vse ljudi kazen za greh, v Kri- stusu postala zakrament usmiljenja.10 Ker je Jezus Kristus pravi èlovek, a je brez greha, iz tega sklepamo, da greh ni del èloveške na- rave. Prvi greh pa je kljub temu spremenil èloveško naravo, ki ima od tedaj naprej v sebi po`elenje (concupiscentia). To se odra`a na podroèju `elja, ki išèejo ugodje. Èlovek po- sledièno pogosto ni zmo`en spoznati pravega dobrega, ki izvira iz Boga.11 Namesto da bi èlovek svoja dejanja vršil iz ljubezni do Boga in do bli`njega, v središèe postavlja sebe in svoj egoizem. To pa ne velja za dejanja Je- zusa Kristusa. Leon Veliki pravi, da je hudiè v njegovem primeru naredil usodno napako. Ko je hu- diè videl Kristusovo èloveško naravo in spre- gledal Jezusovo nedol`nost, je storil napako in ga ubil.12 Bog torej èloveka ni pustil samega v objemu su`enjstva grehu, ampak se je od- loèil, da ga reši. Odrešenje èloveka je posle- dica Bo`je zastonjske dobrote. Sin je postal èlovek, da bi èloveka rešil vezi smrti. V enem od svojih postnih govorov Leon sicer trdi, da bi lahko Bog èloveka rešil smrti zgolj s svojo oblastjo, a se je odloèil, da bo to storil s Sinovim uèloveèenjem. Zakaj? Leon pravi, da je skladneje z Bo`jim delom to, da hudièa premaga tam, kjer je hudiè prema- gal èloveka, torej v èloveku in v njegovi svo- bodni volji.13 Pri tem pa ne gre za Bo`jo pre- varo. Bog je pri odrešenju èloveka ravnal nad- vse pravièno, saj Bog svoje moèi, s katero bi lahko na enostaven naèin premagal hudièa, ni uporabil niti proti njemu, ki je ljudi vo- dil v smrt14. Hudiè je svojo oblast izgubil na pravièen naèin, saj je, kot smo videli, ubil èlo- veka, ki je bil brez kakršnegakoli greha. Bolj ko je Kristus kazal svoje kreposti, ki so krepko presegale kreposti svetih ljudi vseh èasov, bolj si je hudiè `elel, da tudi nad njim izvrši svojo pravico, torej da ga ubije.15 S tem, ko se je hudiè zanašal na Kristusovo èloveško naravo, je, po Leonovem mnenju, naredil napako, saj je v `elji po izvrševanju svoje pravice umo- ril nedol`nega èloveka.16 &     )    '  Leon Veliki je bil torej preprièan, da je Kristus ne samo pravi Bog, ampak tudi pravi èlovek. To, da je bil pravi èlovek, pomeni, da je imel pravo èloveško telo, kar pa so v Leonovem èasu med drugim zanikali mani- hejci, ki so trdili, da je materija nekaj slabega. Pape` zato svari pred to versko zmoto in v svojih govorih pogosto poudarja, da mate- rija ni nekaj slabega, ampak da je dobra, saj je Stvarnik vsega Bog, ki je dober.17 Posledica tega je seveda dejstvo, da je dobro tudi èlo- veško telo, kar nenazadnje dokazuje uèlove- èenje Bo`jega Sina, ki je za pape`a eden glav- nih trenutkov v zgodovini odrešenja. Èe stvarstvo in èlovek ne bi bila dobra, ne bi priš- lo do resniènega utelešenja Besede. Za doketi- ste tako velja, da zaradi preprièanja, da je te- lesnost nekaj slabega, zanikajo Kristusovo po- polno èloveško naravo, drugi heretiki pa po Leonovem mnenju zanikajo Kristusovo bo`jo naravo.18 Zato pape` v svojih govorih vedno znova poudarja, da je Cerkev `e v preteklosti ovrgla brezbo`nost te vrste. Ker je v Kristusu, ki je pravi èlovek, navzoèa popolna bo`ja na- rava, smo v njem tudi vsi ljudje dele`ni te bo`je popolnosti. Pri tem se Leon sklicuje na Pavlovo pismo Kološanom: “Kajti v njem     telesno biva vsa polnost bo`anstva. V njem imate svojo polnost tudi vi” (Kol 2,9-10). Z besedami desete vrstice tega pisma je po pa- pe`evem mnenju mišljena èloveška narava. Ta polnost pa nam ne bi pripadala, èe si Bo`- ja Beseda ne bi pridru`ila duše in telesa, ki sta lastni èloveškemu rodu.19         Basil Studer v govorih in v pismih, ki po- sredno ali neposredno govorijo o Kristusovi dvojni naravi vidi pomemben poudarek v dvojni konsubstancialnosti. Jezus Kristus ni samo istega bistva z Oèetom, ampak tudi s svojo materjo Marijo (consubstancialis Patri, consubstancialis Matri).20 S tem `eli Leon v najprej poudariti, da je Kristus pravi Bog in pravi èlovek. To, da je Bog postal pravi èlo- vek, odra`a Bo`jo solidarnost z grešnikom. Za izra`anje resnice o Kristusovi dvojni naravi pa pape` poleg besede substantia uporablja tudi druge do neke mere sorodne izraze: (caro) conditio, humana materia, natura, for- ma ... Vsi ti izrazi oznaèujejo resniènost od- nosa z Oèetom in s èlovekom. Studer pa is- toèasno ugotavlja, da se pape` zaveda, da je Sin na drugaèen naèin istega bistva z Oèe- tom, kot je Jezus Kristus s èlovekom.21 J. Mark Armitage ugotavlja, da je odre- šenje za Leona utemeljeno na dejstvu, da je Sin resnièno izkusil èloveški strah, trpljenje in smrt in istoèasno ostal pravi Bog. Jezus Kristus “je solidus s svojim Oèetom in je so- lidus z nami — v kolikor gre pomen besede solidus precej preko empatije ali moralne zve- ze.”22 Biti solidaren je po njegovem mnenju pri Leonu in pri nekaterih drugih zahodnih oèetih beseda, ki v soteriološkem jeziku opi- suje proces, s katerim Sin vstopa v solidar- nost z nami, da bi mi vstopili v solidarnost z njim, torej z Bogom. Na vzhodu ta proces oznaèuje beseda theosis. To pomeni, da je Bog z nami popolnoma solidaren.23 Popolna Bo`- ja solidarnost se na poseben naèin odra`a v Leonovih pridigah, ki se nanašajo na bo`iè, veliko noè in na vnebohod. Sin se je ob uè- loveèenju spustil k nam, ob vnebohodu pa je bila naša èloveška narava povzdignjena v nebesa. Leon vernike spodbuja k veselju ob tem dejstvu: “Ob velikonoènem prazniku smo se veselili Gospodovega vstajenja. Njegov vne- bohod je prav tako za nas razlog veselja, kaj- ti spominjamo se dneva in ga proslavljamo, ko je bila naša uboga èloveška narava v Kristu- sovi osebi dvignjena nad vso nebeško mno`i- co, nad vse angelske zbore, nad vse moèi neba in je sedla na desnico Boga Oèeta.”24 V uèloveèenju, trpljenju in smrti Kristus vstopa v popolno solidarnost z nami. Seveda pa lahko tudi èlovek vstopi v solidarnost z Bogom. Ljudje vstopamo v solidarnost z njim, ko smo z njim umrli, bili skupaj z njim pokopani in smo z njim vstali, torej pri kr- stu.25 H prerojenju v krstu so poklicani ljudje vseh èasov in vseh narodov.26 Odrešenje, ki nam ga podarja Kristus, je univerzalno. Leon Veliki je mnenja, da je èlovek lahko opravièen in odrešen, èe veruje. Po Kristusovem vsta- jenju so edini pravi verniki tisti, ki pripadajo Cerkvi.27 Posameznik postane èlan Cerkve s krstom, pri katerem zaradi prerojenja v vodi in Svetem Duhu postane nova stvar, bo`ji po- sinovljenec.28 Vernik se pove`e s Kristusom tako tesno, da se spremeni iz starega v no- vega èloveka. Stari èlovek je podoba prvega Adama, ki greši in se s tem upre Bo`ji volji. Ta podoba se pri krstu spremeni v podobo novega Adama, to je Kristusa, ki je sprejel in izvršil voljo nebeškega Oèeta.29 Pri tej ob- novi po Kristusovi podobi se po mnenju Sil- vane Marelli ne spremeni èloveštvo kot tako, ampak odnosi s Kristusom, ki postanejo od- nosi vere.30      *  Biti ustvarjen po Bo`ji podobi pomeni po- snemati Boga. Toda, kako naj ustvarjeno bit- #    je posnema svojega Stvarnika? Bog èloveku to razodeva skozi celotno zgodovino odre- šenja, posebej pa je to pokazal s Sinovim uè- loveèenjem. Uèloveèenje je najveèji znak Bo`- je ljubezni do èloveka. Vsak vernik naj bi ved- no znova posnemal to ljubezen.31 Bog, ki nas ljubi, pre`ene iz vernika nevednost, zato ver- nik postane zmo`en ljubiti Boga in tiste, ki jih ljubi on. Biti podoben Bogu torej pomeni, da v skladu s svojimi èloveškimi zmo`nostmi delamo kot dela Bog, da vemo, kot ve Bog in da ljubimo, kot ljubi Bog.32 Posnemati Boga, ne pomeni zgolj posne- mati njegovo ljubezen, ampak tudi iskati re- snico, kar pomeni, da si mora vernik priza- devati za pravo vero. Vera in ljubezen sta dve kreposti, ki se v `ivljenju vernika dopolnju- jeta. Kdor ima pravo vero in kdor ljubi, spoz- nava Bo`jo voljo in jo lahko tudi izpolnju- je.33 Zato je najboljši primer ljubezni, ljubezen Jezusa Kristusa, ki je resnica (prim. Jn 14,6). Jezus Kristus, ki se je, kot smo `e veèkrat omenili, iz ljubezni do ljudi daroval na kri`u, je tako za vernike postal ne samo zakrament odrešenja, ampak tudi zgled, ki naj bi ga po- snemali. Sacramentum et exemplum je pomemben koncept Leonove misli, ki se nahaja `e pri sv. Avguštinu. Studer je preprièan, da je Avgu- štinova teologija osnovni vir Leonovih go- vorov o sacramentum et exemplum34. Sacra- mentum je Bo`je delovanje, torej milost, v zgodovini odrešenja, ki ima v središèu Jezusa Kristusa, uèloveèeno Besedo. Èe vernik spre- jema to milost v veri, èe mu je podarjena v krstu in èe jo skozi leto `ivi v liturgiènih skriv- nostih, mu to omogoèa ter ga spodbuja k po- snemanju Boga. Sacramentum et exemplum sta kot dvojno zdravilo za padlo èloveštvo. Preko prvega (sacramentum) se prejemajo Bo`ji darovi, drugi pa zahteva èloveško pri- zadevnost za posnemanje Jezusa Kristusa. To pomeni, da si vernik ne samo prizadeva po- snemati Jezusovo ravnanje v posameznih pri- merih, ampak da posnema Jezusovo dr`o, ki je izbral odpoved svojemu Bo`jemu velièans- tvu, da je lahko sprejel èloveško poni`nost.35 Bo`ja milost, kljub temu da je zastonjski dar, èloveka ne spodbuja k lenobi, ampak ga vabi k poslušnosti Bogu. Ta poslušnost pa mora biti svobodna, saj le potem pomeni sodelo- vanje s Kristusom. Drugi, torej exemplum, pa prièakuje èlovekov osebni odgovor, ki mora biti prav tako svoboden in ka`e na ne- nadomestljivo èloveško sodelovanje z Bogom. Èlovek se je zaradi prvega greha znašel v navidez brezizhodnem polo`aju, v katerega pa je posegel Bog z uèloveèenjem, trpljenjem, smrtjo in vstajenjem svojega Sina. Skrivnost odrešenja je po mnenju Leona Velikega in tudi drugih oèetov odvisna od Kristusove ose- be, zato so si cerkveni oèetje tako vneto pri- zadevali za pravo vero, saj je le ta zagotav- ljala, da nas je Kristus resnièno odrešil. Te- melj te prave vere je za pape`a vera v to, da je Kristus pravi Bog in pravi èlovek. V teku svojega zemeljskega `ivljenja pa nas Kristus ni samo odrešil, ampak nam je razodel tudi Bo`jo ljubezen do vseh ljudi in nam dal zgled, kako naj ravnamo. S tem je Bo`ji Sin vsem ljudem odprl pot ne samo k prvotnemu do- stojanstvu, ampak tudi k Bogu v nebeško kra- ljestvo, kjer je z Vstalim tudi `e povelièana èloveška narava. Za popolno posnemanje Kristusa, pa ne zadošèajo zgolj dela ljubez- ni do bli`njega, ampak je potrebno tudi poz- navanje resnice, ki kristjanu omogoèa, da spoznava Bo`jo voljo in jo v svojem `ivlje- nju uresnièuje. Literatura: Leon Veliki, Tractatus septem et nonaginta (1-38), CCL 138, uredil: Chavasse A., Brepols, Turnhout, 1973. Leon Veliki, Tractatus septem et nonaginta(39-96), CCL 138 A, uredil: Chavasse, A., Brepols, Turnhout, 1973. Leon Veliki, Lettere dogmatiche, Roma, Città nuova editrice, 1993.     Armitage, J.M., Twofold Solidarity. Leo the Great’s Theology of Redemption, Early Christian Studies 9, St. Pauls, Moorooka, Brisbane, 2005, Casula L., La cristologia di san Leone Magno. Il fondamento dottrinale e soteriologico, Milano, 2000. Marelli S., Cristo Signore e Salvatore nella Chiesa in san Leone Magno. Excerptum ex Dissertatione, Ianuae 1992. Studer B., Consubstantialis Patri, consubstancialis Matri. Une antithåse christologique chez Léon le Grand, v: Basil Studer, Dominus salvator. Studien zur Christologie und Exegese der Kirchenväter, Studia Anselmiana 107, Roma, 1992, 29-64. Studer, Sacramentum et exemplum chez saint Augustine, v: Basil Studer, Dominus salvator. Studien zur Christologie und Exegese der Kirchenväter, Studia Anselmiana 107, Roma, 1992, 141-212. Studer B., Soteriologia, v: Nuovo dizionario patristico e di antichità cristiane P-Z (DPAC III), urednik: A. Di Berardino, Institutum patristicum Augustinianum Roma, Marietti, Milano, 2008, 5059-5064. 1. Irenej Lyonski, Proti herezijam 3,18,7. 2. Gregor Nazianški, Prvo pismo Kledoniju 7. 3. Leon Veliki, Pismo 28 Flavijanu 2. 4. Prim. Basil Studer, Soteriologia, DPAC III, 5061- 5062. 5. Prim. Lucio Casula, La cristologia di san Leone Magno. Il fondamento dottrinale e soteriologico, Milano 2000, 239. 6. V svojih govorih se Leon ne sprašuje, èe to pomeni, da je èlovek ustvarjen po Kristusovi podobi. Ker pa je bil Kristus brez greha, je v njegovi èloveški naravi popolna bo`jepodobnost (prim. Leon Veliki, Govor 64,2). 7. Leon Veliki, Govor 27,6. 8. Prim. Leon Veliki, Govor XXII,3. 9. Prim. Leon Veliki, Govor 28,3. 10. Prim. Leon Veliki, Govor LXXXII,2. 11. Prim. Leon Veliki, Govor LXXXVII,1; Govor XC,1. 12. Prim. Leon Veliki, Govor 69,3. 13. Prim. Leon Veliki, Govor LVI,2; 63,1. 14. Prim. Lucio Casula, La cristologia di san Leone Magno. Il fondamento dottrinale e soteriologico, Milano, 2000, 245-246. 15. Prim. Leon Veliki, Govor 69,3. 16. Prim. Leon Veliki, Govor LXI,4a. 17. Prim. Leon Veliki, Govor XLII,4b. 18. Prim. Leon Veliki, Govor 30,2. 19. Prim. Leon Veliki, Govor 30,3. 20. Prim. Leon Veliki, Pismo 22,3; 28,2; 31,2; Govor 30,6; 25,2-3; 69,3. 21. Prim. Basil Studer, Consubstantialis Patri, consubstancialis Matri. Une antithèse christologique chez Léon le Grand, v: Basil Studer, Dominus salvator. Studien zur Christologie und Exegese der Kirchenväter, Studia Anselmiana 107, Roma, 1992, 31-37; 64-65. 22. J. Mark Armitage, A Twofold Solidarity. Leo the Great’s Theology of Redemption, Early Christian Studies 9, St. Pauls, Moorooka, Brisbane, 2005, 11. 23. Prim. J. Mark Armitage, A Twofold Solidarity. Leo the Great’s Theology of Redemption, 123; Leon Veliki, Govor 63,6. 24. Leon Veliki, Govor LXXIV,1; prim. Govor LXXIII,4. 25. J. Mark Armitage, A Twofold Solidarity. Leo the Great’s Theology of Redemption, 12. 26. Prim. Leon Veliki, Govor 49,3. 27. Prim. Leon Veliki, Govor 45,3. 28. Prim. Leon Veliki, Govor XL,2. 29. Prim. Leon Veliki, Govor 45,1. 30. Prim. S. Marelli, Cristo Signore e Salvatore nella Chiesa in san Leone Magno. Excerptum ex Dissertatione, Ianuae, 1992, 38. 31. Prim. Leon Veliki, Govor 48,5. 32. Prim. J. Mark Armitage, A Twofold Solidarity. Leo the Great’s Theology of Redemption, 146; Leon Veliki, Govor 12,1. 33. Prim. Leon Veliki, Govor 45,2. 34. Prim. Basil Studer, Sacramentum et exemplum chez saint Augustine, v: Basil Studer, Dominus salvator, 141-143, 208-211. 35. Prim. Leon Veliki, Govor XXV,6; 67,5; Lucio Casula, La cristologia di san Leone Magno. Il fondamento dottrinale e soteriologico, 275-276.