483 Poučni in zabavni del. Franc Ferdinand Lesseps. Danes teden je umrl jeden najznamenitejših mož našega časa Franc Ferdinand Lesseps v 90.1., na gra du Chasnay aux Bois na Francoskem. Lesseps je bil dosegel slavo, kakor malo kateri drugi, s tem, da je zgradil veliki sueški prekop, katerega so mnogi imenovali osmo čudo sveta in tako odprl svetovnemu prometu nova pota. Rojen je bil dne 19. novembra 1805. leta. L. 1825. je vstopil v diplomatično službo. Od 1832. do 1838. L je bil konzul v Kajiri, kjer je prišel na misel, da bi prekopali Sueško zemeljsko ožino in tako odprli novo pot svetovnem prometu. Leta 1847. je bil imenovan francoskim poslanikom v Madridu in leta 1849. je pa bil kot izredni odposlanec poslan v Rim, da napravi sporazum-Ijenje z začasno vlado. To se mu pa ni bilo posrečilo. Dvomiti so jeli v njegove diplomatične sposobnosti in on je nevoljen se odtegnil diplomatični službi. Rekli smo zgoraj, da je kot konzul v Kajiri bil Lesseps prišel prvi na misel, da se prekoplje Sueška ožina. Ta njegova misel ni več zaspala. Pečali so se ž njo tudi drugi učeni možje. Ze leta 1840. se je s to nalogo pečal slavni avstrijski inžener Alojzij Negrelli vitez Maldelbe, katerega ime je pa žal sedaj že skoro popolnoma pozabljeno. Omeniti moramo, da so v šestem desetletji našega stoletja trije Avstrijci se mnogo imenovali mej najboljšimi tehniki v Evropi. Bili so Ghega, Fran-cesconi in Negrelli. Ghega je zgradil Severnik. Negrelli je bil ravnatelj severne železnice in je 1848. 1. na poziv ravnatelja se odpovedal tej službi in stopil v državno službo kot ravnatelj lombardske beneške železnice. Ravnateljstvo severne železnice je pa prevzel Francesconi. Leta 1847. je bil Negrelli prvi pot v Egiptu, da je pregledoval, kako bi se dal napraviti omenjeni prekop. Leta 1854. je egiptski podkralj Sajd paša poklical v Egipet Lessepsa in se ž njim posvetoval, kako bi se dala prekopati zemeljska ožina, ter njemu izročil vodstvo tega dela. Sajd paša, tretji sin Mehemed Alijev, bil je leta 1850, prevzel vladanje v Egiptu. Z Lessepsem sta bila še dobra prijatelja z mladih dnij, ko je ta bil konzul v Kajiri. V letih 1855. in 1856. je bil Negrelli pet mesecev v Egiptu, da je izdelal potrebne načrte za ta prekop, Lesseps je pa pri tem deloval v drugem oziru, da se to delo izvrši. Treba mu je bilo premagati velike težave. Posebno Anglija je delala vse mogoče ovire. Lesseps je v tej stvari dopisoval z raznimi evropskimi tehniki in bogatini, da je tako osnoval delniško društvo in dobil denar za zgrajenje tega prekopa, ki je bilo prora-čunjeno na 200 milijonov frankov, ali je po trditvi nekaterih stalo dvakrat toliko, ali je Lesseps znal že pridobiti sredstev za višje stroške, kateri so se pozneje poravnali iz velikih dohodkov sueškega prekopa. Leta 1856. je že Negrelli v časopisu „Austria" priobčil svoje nazore, kako bi se izvel ta načrt. V juniji 1856. leta je v Parizu se bila sešla posebna komisija, katera je po daljši debati odobrila načrt Negrellijev. L. 1858. je bil Sajd paša imenoval Negrellija glavnim nadzornikom sueških del. Žal da ni bilo dano Negrelliju, da bi bil videl sad svojega truda, kajti dne 1. oktobra tega leta ga je pokosila smrt. Leta 1859. je Lesseps kupil vse načrte Negrellijeve in tako vso stvar dobil v roke. V aprilu tega leta se je začelo delo, ki se je izvršilo po načrtih Avstrijca Negrellija. V hvaležnost izdelo-vatelju načrta je Lesseps v novem mestu Izmajili imenoval glavno ulico „Rue Negrelli". Sedaj se je pa menda tudi že to ime popolno pozabilo. Leta 1869. je bil velik prekop dodelan in se je slovesno otvoril. K otvorjenju so bili prišli razni vladarji iz vsega sveta. Proslavljali so Lessepsa in njegove inženerje, le Negrellija se tedaj že ni nikdo spominjal. Lesseps je bil sedaj na vrhunci svoje slave. Proslavil in obogatil je svojo domovino. Slavo je tudi zaslužil, kajti brez njegove odločnosti bi vse delo se nikdar ne izvršilo. Slava pa ni dala mirovati. Vzlic svoji starosti čutil fte je Lesseps poklicanega izvršiti drugo veliko nalogo, prekop merske ozemske ožine panamske. Leta 1881. je osnoval družbo s 600 milijoni franki, da to delo izvrši. Zavezal se je bil, da ta kanal dovrši do 1890. 1. Tukaj je pa zadel na drugačno težavo. Njegovi inženerji so bili .slabo preiskali svet in niso vedeli, da se bode močno usajal. Treba bi bilo odpeljati cele gore, ako bi se hotelo delo izvršiti. Lesseps je spoznal, da se delo ne bode dalo izvršiti v določenem času in določenem obroku, a da reši svojo čast je napenjal vse svoje sile. Pred vsem se je trudil, da zopet pridobi denar. Pri tem je pa njegovo delovanje precej podobno delovanju zadolženega kmeta. Vse mogoče poskusi, da bi se rešil. Jemlje denar tudi na visoke obresti, da se le odkriža kacega silnega upnika, ali nasledek temu je tembolj gotov propad. Lesseps je tudi napenjal vse mogoče sile. Ko so prva sredstva pošla je jemal denar od raznih bogatinov za velike obresti, potem si je prizadeval, da dobi novo veliko posojilo 600 milijonov. V ta namen je pa bilo potrebno za to pridobiti poslance in začela so se znana podkupovanja. Časopisi so tudi morali ga podpirati in prebivalstvo slepiti s poročili, kako delo napreduje. Vse to so storili za denar. Tako so šle velike svote že zgubljene, ne da bi se zanje bil premaknil kak kubični meter zemlje. Pri vsakem ponesrečenem podjetji se pa rade kažejo razne sleparije. Oe morajo višji goljufovati, goljufujejo tudi nižji, vedoč, da se jih ne bode upal noben izdati, češ, da kaj ^ne razkrijejo. Tako se je tudi pri panamskem podjetji na mestu silno sleparilo. Zaračunavala so se dela, ki se niso izvršila, in stvari, ki se niso kupile. To je bilo tem ložje, ker je glavno vodstvo bilo v Parizu, ki je daleč od Paname. Franc Ferdinand Lesseps in njegovi starši sin Karol, ki sta imela vrhovno vodstvo, nista mogla vsega nadzorovati, ker sta morala vedno biti na Francoskem napenjajoč vse sile, da dobita novih denarnih sredstev. Poleg tega so pa delali ovire razni ameriški milijonarji, lastniki železnic, katere bi zgubile mnogo vožnje, ako se naredi prekop. Vlada Zjedmjenih držav sama ni bila naklonjena temu podjetju. Pri tacih razmerah ni čudno, da se je podjetje 1892. leta popolnoma porušilo. Tako slaven Lesseps je bil nakrat ob vso ve-Ijavo. Te nesreče pa on ni več občutil. Njegov duh je bil vsled polnih naporov popolnoma oslabel, da ni vedel več, kaj se godi. Sodišče je njega in njegovega sinu obsodilo v petletno ječo. On zaradi bolehnosti ni mogel pred sodišče. Njegova rodbina mu je znala vse utajiti, tako da niti izvedel ni, da je bil obsojen. Dajali so mu citati liste iz prejšnjih let in on jih je v svoji slaboumnosti imel za nove. Tudi so mu vedno znali natveziti kako neresnico, zakaj je njegov stari sin od doma. Sicer je pa višje sodišče še pred njegovo smrtjo razveljavilo razsodbo prve instance in ga oprostilo. Sueška družba ga je pa zopet volila svojim predsednikom, od katerega predsedništva ga je bila odstavila. Lesseps je zapustil jednajst otrok. Dva sina iz prvega zakona, Karola in Viktorja, katera sta tudi prizadeta v panamski zadevi in štiri sinove in pet hčera iz 484