o o Letno poročilo Uršulinskih dekliških šol v Ljubljani. .' Izdalo šolsko ravnateljstvo na koncu šolskega leta 1908/1904. J Jahresbericht der A Ursulinen-Mädchen-Schulen in Laibach. / Veröffentlicht von der schuldirektlon am Schlüsse des Schuljahres 1908/1904. r..ft._____j. Šolska poročila: — Schulnachrichten: A. Vnanja ljudska in meščanska šola. B. Innere Schule: — Notranja Šola: «) Lehrerinnenbildungsanstalt mit Übungsschule. — Učiteljišče in vadnica. — Bürgerechule. ifaUM IIÄ1 \ \ mm». n." Založile Uršuliiiske dekliške šole. — Verlag der Ursulinen - Mädchen - Schulen. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. , ( ■• 1 X- . V?’ ;'/■'• " /•' XXX^’X' ''V^X'-'''. i ' . . ■ " ; ■. 4 X■.,'■ • v:';' .:' ’■■ 'J X'.-JX > -."■ ■ ■ -vlX:X ^ .vj/X;aX'/;;;;XX XXX " ■ " ' ,•■■.■• ■ ' ' • '. •>, . . r •• ‘ *.»„*' ’ ■ • . . 1 ’ <" ■ i ’ 1 X ' ■; ■:•■-•' . '■ -. >-' ‘:. ■ ■■ • •■■•■ - • - ■ ' ' :‘r'.'-'\ Y.-• , ■•■,'■'■.- '■■'■ ■'■•.. ' :; ■■ . XX;vX//y3X:. 'X ■■': • y..-. . • . / ■ . - ; ' : ■ .," -..." ■•:■ :. ■ ■'•■■.-■'■' i'X; ::;•. , • ■•■: •'■ >'■• ■ ■ • • • I ■ ■ - ' . .'•X,:. X . ■v: :. : ■•. V-' sv ■' s: ■■■4--. • i :: •'■■;••■ Letno poročilo Uršulinskih dekliških šol v Ljubljani. Izdalo šolsko ravnateljstvo na koncu šolskega leta 1908/1904. Jahresbericht der Ursulinen-Mädchen-Schulen in Laibach. Veröffentlicht von der Schuldirektion am Schlüsse des Schuljahres 1908/1904. Šolska poročila: — Schulnachrichten: A. Vnanja ljudska in meščanska šola. B. Innere Schule: — Notranja šola: n) Lehrerinnenbildungsanstalt mit Übungsschule. Učiteljišče in vadnica. b) Bürgerschule. ^------5-.^--------„ Založile UršuiinsKe dekliške šole. — Verlag der Ursulinen - Mädchen - Schuleu. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. ■ . ' / ■ . Šolska poročila koncem šolskega leta 1003/1904. V uršulinskem samostanu v Ljubljani je bilo minulo šolsko leto 1903/1904 šest učilnih zavodov s pravico javnosti, namreč otroški vrtec, vnanja ljudska in meščanska šola, notranja ljudska šola (obenem vadnica), notranja meščanska šola in učiteljišče. I. Učiteljsko osobje. V imenovanih dekliških šolah poučujejo po postavnih učnih načrtih izprašane in od šolskih oblastev potrjene učiteljice iz reda sv. Uršule ; izmed njih je trinajst gg. učiteljic usposobljenih za meščanske šole in sicer sedem iz I. skupine, dve iz II. skupine in štiri iz III. skupine. Vodstvo notranje ljudske šole (vadnice) in učiteljišča je samostanska prednica, č. gospa Mati Terezija Heidrich, v minolem šolskem letu izročila č. g. ravnateljici M. Kristini, vodstvo notranje meščanske šole č. g. ravnateljici M. E1 e o-nori, vodstvo otroškega vrtca in vnanje ljudske in meščanske šole pa ravnateljici č. g. M. Maksimilijani. Veronauk je poučeval v notranji ljudski in meščanski šoli ter na učiteljišču cerkveni vodja in špiritual, vč. g. Mihael Bulovec, v vnanji ljudski (10 oddelkov) in meščanski šoli katehet č. g. Alojzij Stroj. Usposobljenostne izpite za meščanske šole sta meseca novembra 1. 1903 napravili častiti gg. učiteljici: M. Tekla Praprotnik (iz I. skupine) in S. Filipina Čech (iz III. skupine). Usposobljenostne izpite za občne ljudske šole so naredile častite gg. učiteljice: S. Lidvina Brodnik, S. Kajetana Grajzer, S. Felicita Majdič in S. Justina Martinčič. Kot pomožne učiteljice so v minulem šolskem letu poučevale gospodične: Leopoldina Garbeis, Antonija Kadunc, Antonija Kržišnik, Marija Rodič, Marija Sterle in Ivana Velikajne. II. Letopis. Šolsko leto 1903/1904 se je pričelo v vseh omenjenih uršulinskih šolah dne 16. septembra s slovesno sv. mašo v čast sv. Duhu v domači samo- stanski cerkvi. Patriotični praznik — god Njegovega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. je šolska mladina praznovala s sv. mašo dne 5. oktobra, po kateri je zapela cesarsko himno. Istotako so se vse učenke udeležile sv. maše na godovni dan blagopokojne cesarice Elizabete, 19. novembra, in so molile za dušni pokoj Njenega Veličanstva. V letnih poročilih prejšnjih let smo popisali lepe slovesnosti, ki jih je šola obhajala v proslavo pomenljivih dogodkov v življenju sv. očeta. Letošnjemu letnemu poročilu pa je prisojeno objaviti prežalostno naznanilo o smrti velikega Leona XIII. Slavni papež, ljubljeni oče 270 milijonov katoličanov, učitelj človeštva, nepozabni Leon XIII. je umrl dne 20. julija 1903 ob 4. uri popoludne. Ves krščanski svet se še sedaj spominja tega dne z veliko žalostjo, in vsakdo, če tudi ni kristjan, imenuje z globokim spoštovanjem ime Leona XIII. Odlikoval se je z izvenrednimi darovi učenosti, državniške modrosti in neizmerne ljudomilosti in vse te darove je posvečeval rasti in procvitu katoliške cerkve. Leon XIII. je bil v resnici — »luč z neba«. In sedaj je ugasnila luč, ki je četrt stoletja razsvetljevala in ogrevala katoliško cerkev in vesoljni svet. Kako blagodejno so žarki »luči z neba« zadevali tudi mladino! Priprava za prvo sv. obhajilo je bila od leta do leta gorečnejša, ko so otroci slišali, kako slovesno je sv. oče Leon XIII. 1. 1896 sv. Alojzija dan praznoval petinsedemdesetletnico svojega prvega sv. obhajila. Mladina je zahrepenela priti med Marijine otroke, ker je sv. oče Leon XIII. imenoval Marijino družbo »najboljšo šolo krščanske pobožnosti in najgoto-vejšo obrambo nedolžnosti« in ker je bil tudi Leon XIII. sam kot dijak član kongregacije v Viterbo, kot bogoslovec pa ud prve rimske Marijine družbe. Radosti so utripala mlada srca, ko so čula, kako ljubeznivo je sv. oče v svetem letu (1900) sprejel rimsko mladino. Ljubezen in spoštovanje do Leona, namestnika Jezusovega, je vedno bolj rastla, in navdušeno je praznovala šola 18. februvarja 1893 petdesetletnico škofovstva sv. očeta (Letno poročilo za šolsko leto 1892/1893, str. 2), 8. junija 1902 petindvajsetletnico vladanja sv. očeta (Letno poročilo za šolsko leto 1901/1902, str. 27 in 28) in 3. marca 1903 s posebno cerkveno slavnostjo petindvajsetletnico kronanja Nj. Svetosti sv. očeta (Letno poročilo za šolsko leto 1902/1903, str. 1 1). »Luč z neba« je ugasnila, duša velikega Leona sc je preselila v večnost. Krščanstvo je izgubilo predobrega očeta in modrega učitelja, dobilo pa v nebesih novega priprošnjika in zagovornika. Po 20. juliju 1903 — smrtnem dnevu velikega Leona XIII. — je bil 4. avgust zopet prvi dan veselja za katoliški svet. Ta dan je bil izvoljen za papeža Jožef Sar to, kardinal in patriarh v Benetkah, rojen 2. junija 1835 v Iviese, v treviški škofiji. Učenke vseh uršulinskih zavodov so imele srečo, da so že prvo leto vladanja novega papeža, ki si je nadel ime Pij X., dobile njegov blagoslov. Izprosil jim ga je vč. g. cerkveni vodja Mihael Bulovec, ki je bil 9. aprila 1904 zaeno z linškim škofom dr. Doppelbauerjem sprejet pri sv. očetu. Pij X. je blagoslovil tudi spominske svetinjice, katere je vsem učenkam oskrbel vč. g. cerkveni vodja. Dne 2. oktobra 1903 je samostansko predstojništvo otvorilo ljudsko šolo in vzgojni zavod v Mekinjah pri Kamniku. Za predstojnico novemu zavodu je č. gospa Mati Terezija Heidrich imenovala č. g. M. Cecilijo Piller. Voditeljica šole je č. g. M. Viktorija Chromy, bivša učiteljica tukajšnje vnanje ljudske in meščanske šole; izmed drugih tamošnjih učiteljic sta na tukajšnjih šolah preje delovali č. M. Florijana Suchy in č. S. Berhmana Tomec. Velikonočni ponedeljek, 4. aprila 1904, so naredile slovesne samostanske obljube čč. gg. učiteljice tukajšnjih šol: S. Lidvina Brodnik, 5. Kajetana Grajzer, S. Felicita Majdič, S. Justina Martinčič in S. Berhmana Tomec, učiteljica v Mekinjah. Ginljive cerkvene obrede je izvršil prevzvišeni knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Občutljiva izguba je zadela šolo v letošnjem šolskem letu. V mladostni vnemi, polna nad in načrtov, a tudi popolno vdana v voljo Najvišjega, je dne 14. aprila 1904 učiteljica č. S. Andrea Odlasek izročila Bogu svojo deviško dušo. — Rojena je bila 25. septembra 1879. v Št. Vidu nad Ljubljano. Od IV. razreda do zrelostnega izpita je bila vzorna učenka samostanske šole. Dan prvega sv. obhajila je začutila v sebi višje zvanje, in mu je zvesto sledila. Dne 9. septembra 1900 je zamenjala svetno obleko z redovno, in 14. aprila 1903 se je posvetila Bogu s slovesnimi obljubami. Ta radostni svatovski dan pač nihče ni mislil, da bo mladi redovnici čez leto dni — (14. aprila 1904) — ob isti uri gorela mrtvaška sveča. — Bila je učiteljica samo štiri leta, a njeno delovanje je kazalo, da se docela zaveda svojih dolžnosti. Marljiva in vestna kot je bila učenka, je bila tudi kot učiteljica. Poleg obilnih dolžnosti, ki jih redovnim učiteljicam nalaga samostansko življenje in šola, je S. Andrea podučevala še glasbo, prijela celo za pero in poslala nekaj metodičnih učnih slik v javnost. Ta skrb za blagor učenk, ta vestnost v dolžnostih je kolikor toliko glodala ob šibki konstituciji blage pokojnice. Vendar ji je ostala šola do zadnjega srčna zadeva. Predno je zbolela, se je z vso vnemo pripravljala za meščansko preizkušnjo in v bolezni je imela le eno in edino željo, da gre zopet v šolo, dokler ni vdanost v voljo božjo utešila vseh zemskih želja. — Čast. S. Andrea je z vso odločnostjo stremila po vzoru redovnice-učiteljice, in v f) tej mladostni gorečnosti je želela umreti. Znala je vsem vrlinam svoje lepe duše dati neznatno lice skromne vsakdanjosti, le ene ni mogla prikriti: deviška čistost ji je odsevala raz obraz. — Ko žalujemo ob prerani izgubi nadepolne učiteljice, se tolažimo z nado, da imamo pri Bogu skrbno pri-prošnjico. Šolsko nadzorništvo. Z Najvišjim odlokom z dne 11. julija 1903 je bil ravnatelj c. kr. državnih učiteljišč v Ljubljani, Frančišek Levec, imenovan deželnim šolskim nadzornikom. Prevzel je nadzorstvo ljudskih šol in učiteljišč, deželni šolski nadzornik Frančišek Hubad pa nadzorstvo srednjih šol. Pričetkom letošnjega šolskega leta je stolni dekan Andrej Zamejic zaradi svoje visoke starosti odložil nadzorstvo krščanskega nauka na ljudskih in meščanskih šolah v Ljubljani. Prečastitemu gospodu dekanu so dolžne tukajšnje šole iskreno hvaležnost za plemenito skrb, ki jo je imel za njihov napredek že tedaj, ko je deloval kot katehet tukajšnje notranje in vnanje šole (1850—-1852), in pozneje, ko je izvrševal častni posel knezoškofijskega nadzornika za verouk. Naša kronika bo ohranila njegovo ime v častnem spominu, mili Bog pa mu bodi plačnik. Kot knezoškofijski nadzornik na ljubljanskih ljudskih in meščanskih šolah in na učiteljiščih je bil imenovan stolni kanonik dr. Andrej Karlin. Nadzoroval je pouk v krščanskem nauku na učiteljišču dne 11. februarja 1904, v notranji meščanski šoli dne 9. januarja, v vnanji ljudski in meščanski šoli dne 20. novembra, 9. januarja in 16. maja. C. kr. okrajni šolski nadzornik za nemške Šole v Ljubljani, realčni profesor Albin Belar, je nadzoroval notranjo meščansko šolo meseca oktobra, junija in julija. C. kr. okrajni šolski nadzornik slovenskih šol v Ljubljani, Anton Maier, je nadzoroval vnanjo ljudsko in meščansko šolo 20. in 30. novembra, 9. in 19. decembra, 24. januarja, 5. in 12. februarja, 28. marca in 25. aprila. Pregledal je tudi pismene in risalne izdelke vseh razredov. Pri inšpekcijskih konferencah sta nadzornika poročala o stanju vzgoje in pouka nadzorovanih šol in dala koristna navodila. Meseca novembra je imelo v tukajšnjih šolah več učiteljic nastope za usposobljenostno izkušnjo za ljudske, oziroma za meščanske šole. V domačih mesečnih konferencah je učiteljstvo razpravljalo o me-todiškem postopanju pri posameznih predmetih, o prirejenih učnih slikah (Desetinke, metodična obravnava berila: Prva skrb, učna slika iz zgodovine: Cesar Maksimilijan I.), itd. V svrho praktičnega pouka v zemljepisju in prirodoznanstvu so gospodične pomožne učiteljice posamezne razrede večkrat peljale na ljubljanski Grad in v bližnjo ljubljansko okolico. Versko-nravno vzgojo pospešujoče bogoslužne vaje so bile te-le: Od pričetka šolskega leta do 31. oktobra in od 11. aprila do 14. julija je imela šolska mladina sv. mašo; v ponedeljkih so pele gojenke učiteljišča in notranje šole, v petkih učenke II. in III. razreda vnanje meščanske šole, v sredah in sobotah pa so učenke molile rožni venec. — Prvo sv. spoved je opravilo v letošnjem šolskem letu 44 učenk noti'anje in 78 učenk vnanje šole. Slovesnost prvega sv. obhajila se je praznovala 5. maja v notranji, 17. maja pa v vnanji šoli. Prvoobhajank v notranji šoli je bilo 34, v vnanji pa 88; po cerkveni slavnosti so bile obdarovane s svetinjicami, spominskimi podobicami in knjižicami ter pogoščene s kavo in sladčicami. Popoldne so se zopet zbrale v cerkvi, kjer so počastile sv. Rešnje Telo in molile pred Marijinim altarjem posvetilno molitev. Pri sv. birmi je bilo v Binkoštih 34 učenk notranje in 71 učenk vnanje šole. — Od 19. do 23. aprila so bile v zavodu duhovne vaje, katerih so se učenke udeleževale z veliko vnemo in dobrim vspehom; vodil jih je vč. g. P. Jožef Schrohe D. J. — Dne 2. junija je bil slovesni vsprejem v Marijino kongregacijo, ki jo je tudi sedanji sv. oče Pij X. imenoval »izvrsten pripomoček za utrjenje v krščanskih čednostih«. Vsprejemne slovesnosti je izvršil preč. g. kanonik in knezoškofijski nadzornik verouka dr. Andrej Karlin. V slavnostnem nagovoru pred vsprejemom je slikal pomen Marijine svetinje in govoril o dolžnostih in sreči Marijinih otrok. Zdravstveno stanje učenk tukajšnjih šol je bilo prav ugodno; ni se širila nobena nalezljiva bolezen, in šolsko obiskovanje je bilo prav redno. — Dne 20. januarja 1904 je umrla pridna učenka IV. a razreda vnanje ljudske šole Frančiška Žitnik. Ob količkaj ugodnem vremenu so bivale učenke ob četrturnem odmoru ob desetih dopoludne na samostanskem vrtu. Ubožnih učenk se je spominjalo mnogo velikodušnih dobrotnikov. Pri obdarovanju, ki ga prirejata za ljubljanske ljudske šole leto za letom veliki dobrotnik ljubljanske šolske mladine, ces. svetnik Ivan Murnik, in odbor dobrodelnih gospä, je dobilo 20. decembra 40 učenk vnanje šole obleko, obuvalo in pecivo. K slavnostnemu obdarovanju v telovadnici I. mestne deške šole je prišel tudi presvetli knezoškof dr. Anton B. Jeglič. — Učenke notranje šole in samostanske gojenke so kakor vsako leto tudi letos pred Božičem, dne 21. decembra, obdarovale 33 ubožnih deklic vnanje šole. — Tudi kongreganistinje so napravile več celih oblek, kakor tudi posameznih kosov obleke za ubožne učenke. Tem povodom so 6. in 7. januarja uprizorile spevoigro »Sv. Pavel, apostol narodov«, (spisala č. šolska sestra Melanija Ploder, uglasbil č. gosp. Frančišek Grabnar). Slavnostna predstava, katere se je udeležil tudi presvetli knezoškof dr. Anton B. Jeglič, je jako dobro vspela. »Slovenec« (št. 8, 1. 1904) je imel to-le poročilo: Lep in veličasten je sestav igre: najimenitnejši prizori iz življenja velikega apostola narodov se nam predočujejo v živih podobah, katere tolmačijo vzvišene deklamacije in jih uvajajo, spremljajo in zaključujejo umetni pevski zbori. Lepega umotvora vredna je bila skrbna, premišljena in po vnanjosti sijajna uprizoritev imenovane igre v Ljubljani. Deklamacije govorita alegorični osebi: sveta cerkev in nadangel Mihael. Obe osebi sta bili krasno opremljeni in sta razločno, s pravim povdarkom in resničnim občutkom prednašali pesniško navdihnjene deklamacije. Sveta cerkev žaluje nad nezvestobo svojih sinov, sveti Mihael jo tolaži, da bo pozvan sveti Pavel, ki bo vodil narode v nebo. Sedaj se oglasi štiriglasni pevski zbor s prvo kitico, v kateri Zveličar pokliče Savla: Kaj me preganjaš, Savel, zakaj? Ki sem te ljubil vekomaj Prikaže se živa podoba : Mati Pavlova prosi Marijo za izpreobrnjenje svojega sina. Zastor pade, pa se kmalu zopet dvigne’ in v ozadju imenovane podobe se pokaže druga: Jezus se prikaže Savlu na potu v Damask. Mati Pavlova je uslišana, iz Savla postane Pavel. Deklamacije in žive podobe nam kažejo nadalje njegovo življenje. Kakor prvi dve, tako so se vse naslednje žive podobe odlikovale po izrazitosti obrazov, po krasni opravi, primerni zgodovinskim dogodkom, ki so se predstavljali, po prav s finim okusom sestavljenih skupinah in po dobri električni razsvetljavi. Podrobnosti ne moremo navajati; omenjamo le, da je bil izredno srečno pogojen sveti Pavel, bodisi v veselih, bodisi v žalostnih dogodkih. Vse skupine so bile značilne; živahna radost se je brala na obrazu vsem sodelujočim osebam pri sliki: »Pavel sprejme sveto Teklo v cerkveno občino«, notranjo zadovoljnost vsem, ki so poslušali apostola narodov, svetega Pavla, na areopagu v Atenah, srce pretresujoča žalost pri slovesu v Miletu, in nema tuga pri obglavljenju svetnikovem. Vse dogodke je spremljal dobro izvežban pevski zbor kongreganistinj. Globoko so segale v dušo s pravim umevanjem pred-našane pesmi, ki so jih poživljali čisti, zvonki solospevi. V deklamacijah, živih podobah in spevih smo vedno jasneje videli izraženo ljubezen svetega Pavla do Zveličarja, vse to je unemalo enaka čustva v naših srcih. Zadnji spev je. kQ) Ljubezen Kristusova, kdo? Progoni ne, meč, stiska ne, Umreti le želim za te. Ta spev ni izražal samo čustev sv. Pavla, ampak je .tolmačil tudi čustva vseh, ki smo slišali spevoigro. Spevoigri »Sv. Pavel« so dodale kongrega-nistinje še nekaj dobro izbranih točk. Ker je predstavo počastil s svojo navzočnostjo tudi presvetli knezoškof, ga je gdč. pevovodkinja v vznesenih besedah pozdravila kot posebnega zavetnika Marijinih družb. Po spevoigri smo slišali več glasbenih točk, pri katerih so se sodelujoče gospodične pokazale kot razumne, spretne igralke na klavirju in goslih. Posamezne točke so nudile prav umetniški užitek. »Pomlad«, spev za sopran in mezo-sopran je bil sprejet z veliko pohvalo. Med drugimi točkami je krasno vspela veseloigra »Zakleta soba v gostilnici pri zlati goski«. Nobenih napak, kakor jih vidimo pri diletantinjah, nismo opazili pri uprizoritvi; vse gospodične so nastopile s toliko sigurnostjo in s toliko dovršenostjo v mimiki, da se je dejanje prav naravno razvilo pred nami. Zato je igra, ki ima polno dobrih dovtipov, ves čas vzbujala živahno veselost. Vse igralke so žele burno pohvalo. Koncem slavnostnega večera je presvetli knezoškof blagovolil nagovoriti kongreganistinje. Opazarjal jih je na veliko srečo, da so Marijine hčere, opomnil jih je na vzvišene nauke v spevoigri »Sv. Pavel« in kazal na požrtvovalno ljubezen apostola narodov, ki jo je imel do Kristusa in neumrjočih duš. Sedaj proslavljajo sv. Pavla požrtvovalno ljubezen do Kristusa v deklamacijah, petju in živih podobah, kot vzgojiteljice naj jo posnemajo v svojem delovanju! — Z višjepastirskim blagoslovom presvetlega knezoškofa se je završila lepa slovesnost. V spomin na omenjeno uprizoritev spevoigre »Sv. Pavel, apostol narodov«, je blagovolil poslati kongregraciji presvetli knezoškof lavantinski, dr. Mihael Napotnik, krasnovezan izvod tretje izdaje svojega znamenitega dela »Sveti Pavel, apostol sveta in učitelj narodov.« Hvaležno moramo imenovati še mnoge druge dobrotnike šole in šolske mladine. Slavna kranjska hranilnica je šoli naklonila 500 K; za ta dar se je ubogim učenkam kupovalo pisalno in risalno orodje, razne potrebščine za ročna dela in v začetku leta šolske knjige. — Visoko c. kr. naučno ministrstvo je darovalo šoli te-le knjige: Ant. Funtek, Spominska knjiga o c. in kr. pešpolku št. 17 (2 iztisa), L. Burgerstein, Gesundheitsregeln für Schüler und Schülerinnen«, in: »Zur häuslichen Gesundheitspflege der Schuljugend«. Slavni občinski svet mesta Ljubljane je podaril šoli 9 zvezkov (zv. 10—18) Grefejevega dela »Stara Kranjska«, »Načrt mesta Ljubljane«, »Načrt ljubljanske okolice« in knjigo »Der Lehrer als Arzt« za učiteljsko knjižnico. — Iz podpore c. kr. šolske knjižne zaloge na Dunaju je c. kr. mestni šolski svet odločil tukajšnji šoli knjig v vrednosti 30 K 42 h. — Za oddane listke iz učnih knjig je dobila šola ubožnih knjig od preč. knezoškofijstva ljubljanskega, od »Katoliškega društva detoljubov« v Ljubljani in od založnih knjigaren pl. Kleinmayr-Bambergove v Ljubljani, Höl-derjeve, Hölzlove in A. Pichlers Witwe und Sohn na Dunaju, H. Domini-cusove in Tempskega v Pragi. — Imenovanim in vsem drugim dobrotnikom šolske mladine izrekamo srčni: Bog plačaj! Letos obhajamo petdesetletnico slovesnega proglašenja verskega nauka o brezmadežnem spočetju Device Marije. Ta izredni Marijin jubilej je praznovala vnanja ljudska in meščanska šola dne 30. junija 1904, zjutraj z božjo službo, popoldne s svečanostno predstavo. Popoldanske slovesnosti so se udeležili preč. g. generalni vikar J. Flis, knezoškofijski nadzornik verouka stolni kanonik dr. A. Karlin in deželnošolski svetnik, c. kr. prof. A. Kržič. Svečanost se je izvršila po nastopnem vsporedu: 1. Weber: Preči osa. Ouverture, igra Mira Regali. 2. <») Živa podoba: Angeli vodijo otroke k Brezmadežni. b) Pesem: Slava Brezmadežni, pojo učenke meščanske šole. c) Deklamacija k podobi. (Filomena Ebber.) 3. Hammerer: Aus allen Zonen, za dvoje citer. (A. Schley, M. Schmelzer.) 4. Lortzing: Der Waffenschmied, za dvoje gosli in klavir. (M. Regali, A. Jeran, M. Tavčar.) 5. Diamantno srce. Igra v dveh dejanjih; izvajajo učenke meščanske šole. Gospa svetnikova (M. Kersnik); Marica, njena hčerka (A. Jager); Jelica, Maričina prijateljica (F. Kocijan); Polona, dekla pri gospe svetnikovi (U. Porenta); Doktorica medicine (A. Kunej); Gospa Čerinova, vdova (A. Jeran.) 6. Sardenko-Förster: ,Tretja solza1, samospev s klavirjem, poje A. Poljanec (3. letnica), spremlja M. Regali (4. letnica). 7. Igrica: Otroške želje. Uprizarjajo učenke 1. razreda ljudske šole. Leniča (Betka Pardubsky); Malka (Malka Jereb); Rezika (Pepca Košir); Ivanka (Finica Baraga); Angel (Mici Matkovič). 8. Fr. Gerbic: ,Gondolirjeva‘, za ženski zbor: pojeta II. Marijina družba in meščanska šola. Notranja šola bo imela slavnost v proslavo Marijinega jubileja dne 14. julija. V minulem šolskem letu so učenke dobile štirikrat šolska naznanila. Šolsko leto se je sklenilo s slovesno zahvalno sv. mašo. Učenkam so se razdelila letna poročila. Učenke meščanske šole so dobile letna izpričevala. III. Važnejši ukazi in odredbe šolskih oblastev. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 1. septembra 1903, št. 1015, razglaša na podlagi določbe deželnega šolskega %veta razpis vis. c. kr. ministrstva za bogočastje in pouk z dne 26. junija 1903, št. 22.503 o ustanovitvi z meščanskimi šolami združenih nadaljevalnih tečajev. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 8. julija 1903, št. 733, razglaša razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 1. julija 1903, štev. 2485, vsled katerega je avstrijski šolski muzej na Dunaju odprt za učiteljstvo od 15. julija do 15. avgusta vsak dan razen nedelj in praznikov. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 10. julija 1903, št. 679, določa, da se je v bodoče pri izberi in nabavi učil dogovoriti s c. kr. okrajnim šolskim nadzornikom. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 20. julija 1903, št. 735, prijavlja normale c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 30. junija 1903, št. 2499, glede dobivanja ubožnih knjig iz zasebnih in samozaložb. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 1. avgusta 1903, št. 947, razglaša razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 26. julija 1903, št. 1420, glede snaženja, kurjave in prezračenja šolskih prostorov. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 8. avgusta 1903, št. 973, in z dne 12. februarja 1904, št. 1672, pošilja navodilo glede odobrenih popravnih znamenj, po katerih se je učiteljstvu v bodoče ravnati. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 19. septembra 1903, št. 1074 razglaša razpis deželnega šolskega sveta z dne 22. avgusta 1903, št. 3468, s katerim pošilja po ukazu vis. c. kr. ministrstva za bogočastje in pouk prirejene vzorce novih izpričeval in izpustnic za meščanske šole in naroča, naj ravnateljstvo oskrbi prevod. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 25. septembra 1903, št. 1167, naznanja razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 20. septembra 1903, št. 3890, s katerim se odobrujeta načrta mesta Ljubljane in ljubljanske okolice. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 2. oktobra 1903, št. 1237, prijavlja razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 24. septembra 1903, št. 3801, s katerim se priporoča v nakup od c. kr. ministrstva za bogočastje in pouk odobreno učilo: Hans Kintz, »Die Kronländer der österr.-ung. Monarchie«, 18 zemljevidnih obriskov v barvah, cena 14 K, oziroma za učence 1 K. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 6. novembra 1903, št. 1441, priobčuje razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 29. oktobra 1903, št. 4625, ki ureja enotni način prejemanja ustanov (učiteljskih, šolarskih i. dr.). Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 18. novembra 1903, št. 1490, odreja natančno izvrševanje predpisov glede topline v šoli, prezra-čenja šolskih sob, uravnavanja kurjave v šolskih pečeh in uporabljanja ventilacije. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 31. decembra 1903, št. 1666, prijavlja dopis c. kr. učiteljišča v Ljubljani ad št. 487, zadevajoč seznam ek časnikov in knjig pedagoškodidaktiške in strokovnoznanstvene vsebine, ki se priporoča v nakup za okrajne, oziroma za lokalne učiteljske knjižnice. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 19. januarja, 12. februarja, 26. februarja in 28. aprila 1904, št. 1672, priobčuje z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 27. decembra 1903, št. 2791, odobrene podrobne učne načrte za: 1. nazorni nauk v I. in II. razredu; 2. zemljepisje in zgodovino v V. razredu 8razrednih ljudskih šol; 3. prirodopisje v III., IV. in V. razredu; 4. lepopisje na 8razrednih ljudskih šolah; 5. zemljepisje in zgodovino v IV. razredu; 6. domoznanstvo v III. razredu in 7. prirodoslovje v III., IV. in V. razredu. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 29. januarja 1904, št. 3557, priobčuje razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 25. januarja 1904, št. 5396 ex 1903, po katerem se šolodolžni otroci ne smejo udeleževati javnih ljudskih shodov. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 1. februarja 1904, št. 102, razglaša razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 26. januarja 1904, št. 271, s katerim se priporoča naročba na strokovni list »Blätter zur För- derung des Abteilungsunterrichtes«, izdaja R. E. Peerz, profesor na c. kr. moškem učiteljišču v Ljubljani. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 6. februarja 1904, št. 107, določa, da je za izkaz o po množitvi učil in inventarja rabiti tiskovino ali predložiti tiskano letno poročilo. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 3. marca 1904, št. 210, prijavlja normale c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 23. februarja 1904, št. 532, zadevajoč varstvo živali in rastlin. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 13. aprila 1904, št. 335, in z dne 19. aprila 1904, št. 358, priobčuje razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 2. aprila 1904, št. 873, in z dne 11. aprila 1904, št. 1142, naznanjajoč, daje izšla mala izdaja učne knjige »Regeln für das deutsche Rechtschreiben nebst Wörterverzeichnis«. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 27. aprila 1904, št. 362, razglaša razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 1 1. aprila 1904, št. 1445, s katerim se opozarja na »Gemeindelexikon«, ki ga izdaja c. kr. statistična osrednja komisija namesto specijalnih krajevnih repertorijev. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 29. aprila 1904, št. 402, priobčuje razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 17. aprila 1904, št. 1361, zadevajoč »Stenske slike za šolo in dom«, ki jih izdaja c. kr. dvorna in državna tiskarna skupno z društvom »Lehrmittelzentrale« na Dunaju. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 20. maja 1904, št. 512, priobčuje normale c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 10. maja 1904, št. 1851, gledč vpeljave novih metod v prostoročnem risanju na ljudskih in meščanskih šolah. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 20. maja 1904, št. 502, ponovno ukazuje, da se smejo vročinske počitnice dovoljevati šele od 1. junija vsakega leta nadalje. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 10. junija 1904, št. 1, dovoljuje v smislu razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 28. decembra 1903, št. 4886, da je v svrho slovesnejšega prejema prvega sv. obhajila vsako leto dan sv. Alojzija ali kak drug dan za vse razrede pouka prost. A. Vnanja šola v uršulinskem samostanu (in ž njo notranja) je najstarejša šola v Ljubljani. Otvorila se je dne 2. julija 1703. Vsled razpisa vis. c. kr. ministrstva z dne 22. decembra 1. 1871, štev. 14774, je dobila pravico javnosti. Leta 1883/84 je postala osemrazrednica. Dne 16. marca 1894, št. 2388, je dovolilo visoko c. kr. naučno ministrstvo, da se premeni v pet raz redno dekliško ljudsko in tri raz redno dekliško meščansko šolo. Začetkom šolskega leta 1894/95 se je otvoril I. razred meščanske šole. Letos je bilo v vnanji šoli pet razredov ljudske šole in trije razredi slovenske meščanske šole. Vsak razred ljudske šole je imel po eno vzporednico. Znamenite šolske zadeve in svečanosti ter druge žalostne in vesele dogodke minulega šolskega leta 1903/04 v vnanji šoli opisuje spredaj skupni letopis. V pet razred ni ljudski šoli se poučuje po postavno predpisanih učnih načrtih za ljudske šole na Kranjskem. Namen in naloga slovenske dekliške meščanske šole v uršulinskem konventu v Ljubljani je pa, deklicam, dovršivšim peto šolsko leto ljudske šole, podeliti večjo omiko, kakor jo po svojem namenu daje občna ljudska šola in posebno pripomoči jim do potrebne izobrazbe za učiteljske pripravnice in za strokovne šole. — Učni jezik je slovenski. Nemščina pa je za vse učenke brez izjeme obvezni predmet. Poleg obveznih predmetov se učenke meščanske šole uče tudi igranja na klavirju, goslih in citrah. V preteklem šolskem letu se je učilo igranja na klavirju 23 učenk, igranja na citrah in goslih pa 8 učenk. Francoščina se v preteklem šolskem letu v vnanji meščanski šoli ni poučevala. I. Statistični pregled učenk ljudske in meščanske šole na koncu šolskega leta 1903/1904. Ukovino je plačevalo 5ju ti 1.— CO CO »O » T-l 00 05 00 qiuqosods CD'-'ODOOOCOIX^GO COCOCOCO^T^-^^COGI ©1 »O ^ CO L'- CO ©1 CO 107 05 Šolo jih je obiskovalo ou.qiUBZ 1 1 1 1 1 - 1 1 " 1 lil 1 ©1 oupud Cubiu »o j 00 | ©* Gl Gl Gl 3 "ll ©1 co oupud 05 lO CO ČO CO co »O »O 05 00 ©1 lO JO T-H 05 co oupud AB.ld Ö CO CO O GJ O CO 02 GO cocococo^^-^-^cogi 365 53 34 28 JO 480 O > •'"* ! P 5 ! «e zn auBfiqnfq feunz (M •<}> |Q iß iO -h »O O O lO Gl O JO CO CO TH 00 o iH o 00 lUBf'[([tlfrJ A f?l ^ (M GO »O Q iQ th Cj ■^CO-^Gl^^^^-^GI GJ O* y~> O 05 CO co co 502 Po narodnosti je bilo t[|3u.ip 1 1 II 1 II 1 1 1 1 1 1" jpua^ II 1 I"- 1 1 1 1 ©1 TH I ©1 co *o 5[U9A0|g •^XL>COC500CO-^ -t* CO CO *** »O »O JO JO co Gl 00 co O jQ JO CO CO ©1 576 £ © B5(J|lO1B5I-0?)SUIU •^OOI^COO-OCC’-'^ CO •** CO JO jo »o »o »o co -+ 05 co CO lO co co 00 ©1 582 Bilo je starih 19[ tl PBU II M 1 H lO 05 T-H ©1 ©1 GS jo L-' CO 00 131 tl“SI P° | | | | | CO o 00 ©1 T-< -T* CO rH tH ©1 co co 1*>I Sl—51 po I 1 r. / lO ««* co ^ co co II 1 rH^rH S 5 11 !>• o uo 131 n—l p° t>» CO co CO lQ CO 00 I» »O 03 COCO^CO^^COCO»-. 336 4 -* ots 131 i—9 po ^1(5 II II II 1 1 2 III 1 ©l Število učenk toni 'i/'ti ?up Ho >co co pq Skupaj . II. Učne knjige, ki se rabijo v ljudski šoli: z a> s: Kj ä ° m „ • • ru a* 'S. '-a S w SC PS *N rt «p *5 •-* . rh -43 O rt — t> O OCS 1- cd rtlJ .. N « > > *5 — ^ Ssiü > O rt rt rt _a> * '3 « g* • f/J Q C > 'E ° S rt id e" '5 g<^, >CJ O «* o O rt d) . . 44 44 cfl >/.' -rr • C a O t-. G £ K« TD S* 3J S? w c«' ' G > _, 'TJ • ‘5 fl, N 43 ** rt ' O o ^ o a) L- c/3 .«s a a • N ^ ’CJ 5C a> rt CQ S o 3 TD *-» £ -2 . OJ Cfl t-. c ^ ^ rt . rt n ^ &D _. o 3 rt Öu.ü 'S Q G *-« .. ro J3 rt cc J 03 .M I« p =\d 3 S p« . (/j a> S ° > ,cn l. .c a) SS ■*2^ sr ^*2- 50 O ► © M P O c o n « rt N (h r rt 'TD fc £S O *» •= ifj oS-Sa rt rt C-C ü ^00 'S o G ‘2 ^ rt > > G rt Vi O'7 Ö- Cfl >^4 « 4)^ t» Srn CO o s, S 00 N „2 S rt o Q .S >UJ ^ Ö 00 r„o ClC—. rQ p P -C rt c m* O — ■ ° •• £ 44 —1 c/) ,—s 50-2 'TS rt (-i •'—»^—- o-S- A ° ® .S r= ö Ul t-> o jj-fi *“t. rQ O > rt s i-“'? ** Ö rt T3 .d »h ►D CL. > Oj-J rrt — K* 'S cn^H 523^; > o G *-*" rt ‘S Qffi a O r-^ • C rt 3 'O rt a> 60 _r i-. p 8 S '5 Q a *-• .. *o -G i, rt O ^ > C/3 . N rt l-rl a> -L«J *-H 03 *c« > *5* rt G N TD »h p > rt j tn NO ü 0) >v> rD O t,* O G OJ Q5o ö rf N .£ i rt 44 p £ rt HD X) D N H h N M OJ rt £ ’S« "rt 44 > > C/J __, <1) ■^*43 > •U na oj fü ÖO Cß M o 44 rt 42 OJ 7) Q OJ G H3 *-š C/J H O) »O O) g ^ w' .s g-*- > rt _ o c c • -G a> S <» •—I rr | 5*3** m a ta 's te • n C «<0 .S •"' o >(/3 15 £0 C CÖ ‘O >(/) o jQ cS s_ (D a) Ö3 c a) c >o D rt m S zO b ~ <-> U! h* .3 u.a •S ® J3 cl a- sp" E?h G OJ :3 . o o «.ji. •• «5 bc jr 5*^ g • ^r> M 2 .si co oj *—' o .. o- U.-N »N cf CO a oj o w' o w' g ^ ™ UŠ O «,xi K» 'O C/J N ’(?2 " i ji Tj f« ,i.E ° OJ ! G* ^ ■(/) Cfl i3 o a) a, 'j O) rj\ —4 * A 's e 2 = 1 o 1? "G *o w- CD T3 »r/j «f; O k r§ rt W ,U-M a» _; ^ >■ rt — T3 ._______- o a .S . 44 ._ i—; ji! -d s ° > ■‘A S O N '" .ti zd G >i-5 iS ’S ►> ©r o f£_§3 o •• 15 S5 •w ^ fe ° £?H o JU & ,ä . °- 60 &PQ d 6 oj to' .. "to t5f o - S = S ö g .a- 0) M *“< ^ G-> en . O ^ O.Sh ^=*o -S >._-£ e S o ^ ti O) N >Š »o 44 OJ «—• rn' •g 3 .« «J " g # „ui o a.9 . _ —h n oj ‘G o s* S •3 . °9’ o 9 ro ,«B. 5 E .■G —» rt >■ x: £ = Js|S|SSoa; rt c g s-s-s^ ES. S JS «N — J= 3 ,J-£ s3 JŽj3 <° (- 3 a _ rt o rs ct fs oj — ^ m rt b OU! M T «> . £ JH j: ii “ g G a» =G N r/) a) 0) J2-M H..... G . rt -3 , ■ OJ N u*h >-■- —.tu rt -2: _ a* 4> i^. rt *-• Q -G • .. a t_ O ,-g ►—' u G -G a> t» a; j- CÜ “ c t-J t*-t oj i ^ •- ■ 0J C/J fl G TO rt •> !£i n GOC/i 8^1 OJ t-A J5 O , rt , "rt .^. ^ \£ rt v M u •• a > s O •jr.-S ^ oj g j» ^ > rt i s C/3 §ÜI«2 i a £ -a | w £ -£ o s -S »1 ’S -d ►S “‘ ” _-5-^ ■ A4 • *-»3 rt 5 'S -S .■“Siž « £ •o G ^ N * O) „ rt ” t-< > rt ^ a» _rj2 c rt • M > M f-•G ° ~T. *iJ ') Opomba: V oklepajih stoječe številke naznanjajo, koliko izvodov dotične knjige ima zalo III. Knjižnica. Učiteljice vseh uršulinskih šol imajo skupno učiteljsko knjižnico, ki je bila v šolskem letu 1899/1900 na novo urejena. Knjižnica šteje 1121 del v 1827 zvezkih. Posamezne stroke imajo v knjižnici svoje oddelke in sicer šteje oddelek »Pedagogika in metodika« 83 del v 130 zvezkih, slovenščina 42 (87), nemščina 165 (223), zgodovina in zemljepis 164 (215), prirodopis 127, prirodoslovje 20 (46), matematika 14(68), ročna dela 4 (23), petje 23 (56), risanje in pisanje 18 (61), telovadba 3 (6), tuji jeziki 41 del itd. Knjižnica vnanje ljudske in meščanske šole, ki jo oskrbuje meščanska učiteljica M. Hildegarda, je imela koncem lanskega leta 790 slovenskih in 439 nemških knjig. V letošnjem šolskem letu se je po nakupu novih knjig iz dotacije mestne občine in po raznih darilih tako pomnožila, da šteje 814 slovenskih, 450 nemških knjig. Kupile so se te-le nove knjige: A. Kržič, Vrtec, 1. 1903 (2 izvoda), A. Kržič, Angelček, 1. 1903 (2 izvoda). — Silvin Sardenko, V mladem jutru (2 izvoda). — K. Meško, Ob tihih večerih. — Didon-P. Bohinjec, Jezus Kristus III. — A. Kosi, Zabavna knjižnica za mladino XI. zvezek (2 izvoda). — Krištof Šmid, Božični večer (2 izvoda). — J. Vrhovnik, Sv. Ahacij. — M. Mayer, Mučenci. — Dr. E. Lampe: Vojska na Dalnjem Vzhodu. — Knjige družbe sv. Mohorja za 1. 1903 (po 2 izvoda). — Harten, Draußen in der Welt. — Benfey, Bilder aus dem Mädchenleben. — Elz, Das ärmste Kind. — Nach dem Französischen, Schule der Leiden. — Hammer, Der Apostel von Ohio. — Fullerton, Rosa Leblanc. — A. Schöpfleuthner, St. Angelablatt, 1903. — Darovali pa so več knjig: gospodična Karolina Zehrer, uršulinski samostan in učenki meščanske šole Lidija Babnik in Ana Schley. Knjižnica je naročena na »Dom in Svet« in vpisana v »Slovensko Matico«. Mladini neprimerne spise »Slovenske Matice« dobiva učiteljska knjižnica. V minulem šolskem letu se je izposodilo 418 učenkam 2350 knjig. IV. Učila. Učila vnanje meščanske šole je oskrbovala ravnateljica M. Maksimilijana, učila vnanje ljudske šole učiteljica M. Dominika. Po nakupu iz dotacije mestne občine in po darilih je dobila šola v minulem šolskem letu ta-le nova učila: Za verouk: Podoba sv. očeta Pija X. — Slika jeruzalemskega tem-pelja. — Načrt jeruzalemskega mesta. Za računstvo: Kubični meter. — Palice za poočitovanje ulomkov. (5 palic.) Za nazorni nauk: 2 sliki za šolo in dom. — Stenska ura. Za prirodopis: Podmašena gos, bobnarica, siva vrana in brinovka. — Podmašen morski prešiček in fazan. Za pr i r o d o slo v j e: Električni kolovrat. Za zemljepis in zgodovino: Rothaugovi stenski zemljevidi avstrijsko-ogerske monarhije v treh skupinah. — Angeli Hecht, Cesar Franc Jožefi. — Grefe, Stara Kranjska (16., 17., 18. zvezek). — Načrt ljubljanske okolice. — Načrt mesta Ljubljane (2 izvoda). Vseh učil ima šola za verouk 12 (65 komadov), za nazorni nauk 36 (263 komadov), za prirodopis: za živalstvo 205 (432 komadov), za rastlinstvo 19 (59 komadov), za rudninstvo 9 (330 komadov), za prirodoslovje 143 (272 komadov), za zemljepis 46 (72 komadov), za zgodovino 40 (71 komadov), za risanje in pisanje 54 (324 komadov), za petje 5 in za ženska ročna dela 16 (215 komadov). Za zbirko učil so darovale učenke: Olga Krisch podmašenega morskega prešička, Katarina Konšek podmašeno brinovko in Marija Vrhovec podmašenega fazana. Z vnanjo ljudsko in meščansko šolo je združen tudi otroški vrtec. Otvorjen je bil 17. septembra 1884. Tri leta je bil le zaseben. S šolskim letom 1887/88 je postal javen zavod. V njem poučuje pod voditeljstvom ravnateljice vnanje ljudske in meščanske šole č. g. M. Maksimilijane izprašana vrtnarica, č. g. M. Uršula; v pomoč ji je bila v preteklem šolskem letu izprašana vrtnarica gdč. Ivana Tončič. Vsakoletne stroške za učiteljico, sobo in učila povračuje mestna občina. V šolskem letu 1903/1904 je bilo v vrtcu 54 deklic. O sv. Miklavžu in o Božiču so bile vse deklice obdarovane, deloma z obleko, deloma s pecivom in igračami. Za obdarovanje so poslali darov p. n. gg. mestni župan Ivan Hribar, cesarski svetnik Ivan Murnik, gospč Fajdiga,' Souvan in Zorman. Mili Bog jim bodi plačnik! Otroški vrtec se pričenja in sklepa istodobno z ljudsko in meščansko šolo. V. Imenik učenk. Ä. Petrazredna ljudska šola. I. Amon Marija iz Kranja. Baraga Frančiška iz Ljubljane. Cesar Angela iz Ljubljane. Čuk Karolina iz Bistre. Ebber Hedvika iz Ljubljane. Grošelj Frančiška iz Ljubljane. Jelovšek Marija iz Ljubljane. Jeras Julijana iz Ljubljane. Jereb Amalija iz Šiške. Jereb Rozalija iz Ljubljane. Jurman Marija iz St. Janža. Kern Pavla iz Ljubljane. Kobilca Marija iz Ljubljane. Kodela Frančiška z Glinic. Kordin Marija iz Ljubljane. Košir Jožefa iz Ljubljane Kovač Marija iz Ljubljane. Kozinec Marija iz Ljubljane. Krajšek Angela iz Ljubljane. Krisch Cirila iz Ljubljane. Križaj Marija iz Ljubljane. Kropar Marija iz Št. Vida. I. Adamič Marija iz Male Račne. Berčič Frančiška iz Ljubljane. Borštnar Angela iz Šiške. Čebular Viktorija iz Šiške. Crnač Marija iz Št. Petra na Krasu. Dacar Pavla iz Ljubljane. Dolinar Ivana iz Šiške. Drnovšek Amalija iz Ljubljane. Gartner Ema iz Ljubljane. Gobec Marija iz Ljubljane. Kalan Angela iz Ljubljane. Klander Antonija iz Šiške. Košir Ivana iz Ljubljane. Kovač Doroteja iz Ljubljane. Kovač Marija iz Ljubljane. Legat Pavla iz Ljubljane. Magister Štefanija iz Ljubljano. Mlakar Stanislava iz Ljubljane. Morč Helena iz Ljubljane. Ocvirk Marija iz Šmartna pri Liliji. ii razred. Kunc Marta iz Ljubljane. Kušar Elizabeta iz Ljubljane. Kušar Helena iz Ljubljane. Matkovič Helena iz Ljubljane. Pardubsky Elizabeta iz Ljubljane. Peterlin Viktorija iz Št. Vida. Podlesnik Veronika z Viča. Pollick Angela iz Ljubljane. Porenta Marija iz Ljubljane. Poznič Marija iz Ljubljane. Prestor Ana iz Št. Vida (Koroško). Bopas Pavla iz Celja. Šavli Ludovika iz Ljubljane. Škoda Frančiška iz Ljubljane. Šturm Amalija z Glinic. Tschokert Marija iz Ljubljane. Umnik Antonija iz Most. Venier Leopoldina iz Ljubljane. Volker Gizela iz Ljubljane. Verhunec Ana iz Ljubljane. Zakotnik Ivana iz Most. Žerovnik Ivana iz Ljubljane. b razred. Petje Marija iz Bojana (Primorsko). Pavlič Angela iz Ljubljane. Pustavrh Angela iz Ljubljane. Selischeg Silva iz Ljubljane. Srakar Marija iz Ljubljane. Šolar Frančiška iz Ljubljane. Traven Pavla iz Šiške. Trebar Antonija iz Ljubljane. Verbič Jožefa z Vičai Verbič Marija iz Ljubljane. Vidmar Štefanija iz Ljubljane. Vojč Alojzija iz Ljubljane. Vrbovc Marija iz Ljubljane. Vrbunc Ana iz Ljubljane. Zabukovec Jožefa iz Ljubljane. Zgonc Ana iz Ljubljane. Železnik Cecilija iz Ljubljane. Neizprašana: Hvala Marija iz Laz. IT. Aleš Angela iz Ljubljane. Belec Alojzija iz Volčje jame pri Litiji. Bevc Jerica iz Spodnje šiške. Bitenc Ana z Brezovice. Blas Helena iz Tomaževega. Černe Pavla iz Ljubljane. Debevc Jožefa iz Borovnice. Dovjak Elizabeta iz Ljubljane. Dremota Elizabeta z Glinic. Fritz Ivana iz Ljubljane. Furlan Doroteja iz Ljubljane. Golobič Angela iz Ljubljane Gril Julijana iz Ljubljane. Habič Amalija iz Litije. Humski Ljudmila s Sela pri Ljubljani. Japelj Ivana z Viča. Jurjevčič Štefanija iz Dolenj. Vrem. Kavčič Frančiška iz Ljubljane. Kavčič Mihaela iz Novega mesta Klazer Emilija iz Trsta. Kranc Ana iz Unca pri Rakeku. Kranjc Klotilda iz Ljubljane. Kremžar Ana iz Most. Kržič Antonija z Glinic. II. Camernik Marija iz Ljubljane. Čarman Ivana iz liateč. ('lesen Marija iz Šiške. Flander Natalija iz Cerknega (Primorsko). Gorjanc Ivana iz Ljubljane. Goršič Marija iz Ljubljane. Jager Marija iz Ljubljane. Kadunc Angela iz Šiške. Kavčič Julijana iz Loža. Klebel Ana iz Ljubljane. Kristan Pavla iz Ljubljane. Ločniškar Ana iz Ljubljane Ložar Ana iz Ljubljane. Lukman Jožefa iz Ljubljane. Lukniš Angela iz Ljubljane. Lužar Friderika iz Postojne. Matkovič Marija iz Ljubljane. III. Avbelj Ivana iz Ljubljane. Banovec Ana iz Ljubljane. Bernik Frančiška iz Spodnje Šiške. Binter Pavla iz Ljubljane. Debevc Ana iz Ljubljane. Ham Ana iz Ljubljane. Herfort Jožefa iz Most. Juliart Brunbilda iz Stainza (Štajersko). Jurjevčič Frančiška iz Dolnjega Logatca. Kalan Antonija iz Ljubljane. Kern Alojzija iz Ljubljane. Kimovec Angela iz Ljubljane. Klander Angela iz Ljubljane. Knific Julija iz Ljubljane. a razred. Kunavar Antonija z Dunaja. Lovšin Ana iz Ljubljane. Mn tč Marija iz Ljubljane. Mlakar Matilda iz Ljubljane. Oblak Marija iz Ljubljane. Ogrizek Terezija iz Ljubljane. Orehek Ana iz Ljubljane. Okorn Marija iz Ljubljane. Piller Cecilija iz Ljubljane. Plevnik Cecilija iz Tomačevega. Rakar Emilija iz Ljubljane. Rožmane Ivana iz Podgore pri Št. Vidu. Škoda Albina iz Ljubljane. Šturm Leopoldina iz Ljubljane. Schwentner Marija iz Ljubljane. Šuster Ana iz Ljubljane. Tarman Ana iz Spodnje Šiške. Urbanc Marija iz Most. Umnik Marija iz Most. Vode Pavla z Glinic. Volker Marija iz Ljubljane. Zajec Jožefa iz Most. Zajec Marija iz Ljubljane. b razred. Mekinda Frančiška iz Ljubljane. Možina Amalija iz Beke. Oblak Marija iz Ljubljane. Očakar Marija iz Ljubljane. Perdan Julijana iz Ljubljane. Pokovec Pavla iz Domžal. Potočnik Frančiška iz Ljubljane Primc Helena iz Trsta. Radi Pavla iz Ljubljane. Ropret Frančiška iz Vodmata. Smole Albina iz Šiške. Šajn Alojzija iz Ljubljane. Urbar Antonija iz Most. Urbanc Marija iz Most. Wizjak Stanislava iz Šiške. Zakotnik Antonija z Glinic. a razred. Krajšek Marija iz Ljubljane. Kranjc Metoda iz Ljubljane. Kvas Pavlina iz Straže pri Brdu. Leben Frančiška iz Dvora. Legan Marija iz Preserja. Lenasi Ivana z Vrhnike. Lisjak Pavla iz Ljubljane. Lukan Frančiška iz Spodnje Šiške. Macoratti Angela iz Ljubljane. Mencin Boza iz Fužin. Ogrinc Angela iz Ljubljano. Osterc Angela iz Ljubljane. Papež Karolina iz Ljubljane. Perme Hozomila iz Zaloga. Pirkovič Ana iz Spodnje Šiške. Plankar Marija iz Ljubljane. Potokar Ivana iz Ljubljane. Reder Frančiška iz Ljubljane. Hus Marija iz Prevoj. Sampl Marija iz Radgone. Singer Antonija iz Ljubljane. Sirk Marija iz Ljubljane. Smrekar Marija iz Ljubljane. Srakar Pavla iz Ljubljane. Svetelj Marija iz Spodnje Šiške. III. Amon Albina iz Kranja. Avbelj Antonija iz Ljubljane. Bajde Helena iz Gorenjega Hotiča. Baraga Ema iz Ljubljane. Belcijan Frančiška iz Most. Horštner Marija iz Šiške. Cimmertnann Kristina iz Male Bukovice. Čadež Terezija iz Kamnika, črne Ivana iz Most. črne Valentina iz Ljubljane. Dolinar Angela iz Šiške. Dovgan Marija iz Trbiža. Duhovnik Marija iz Maribora. Fakin Albina iz Ljubljane. Gabrovšek Frančiška iz Ljubljane. Humski Marija iz Ljubljane. Jančar Frančiška s Studenca. Janežič Frančiška iz Ljubljane. Jazbinšek Marija iz Škocijana. Jereb Karolina iz Ljubljane. Keržič Amalija iz Šiške. Kokalj Alojzija iz Ljubljane. Kovač Albina iz Ljubljane. Kuntara Ana iz Šiške. Lap Angela iz Ljubljane. Legat Frančiška iz Ljubljane. Lulik Antonija iz Ljubljane. IV. i Banovec Avguština iz Ljubljane. Belič Ana z Glinic. Brezovar Alma iz Ljubljane. Cuznar Amalija iz Ljubljane. Černe Jožefa iz Ljubljane. Dolinšek Avguština iz Ljubljane. Dovjak Marija iz Ljubljane. Hartman Genovefa iz Ljubljane, lleufiel Roza iz Ljubljane. Jenko Brigita iz Št. Vida nad Ljubljano. Kalan Frančiška iz Ljubljane. Kalan Marija iz Ljubljane. Klemenc Pavla iz Ljubljane. Kogovšek Frančiška iz Ljubljane. Korošic Rozalija iz Kosez. Kovač Karolina iz Ljubljane. Krisch Otilija iz Černomlja. Kropar Ana iz Dravelj. Štu rm Marija iz Ljubljane. Tobias Leopoldina iz Ljubljane. Verbič Frančiška z Glinic. Vidmar Frančiška iz Ljubljane. Vrbovc Helena iz Ljubljane. Vrhunc Marija iz Ljubljane. Železnikar Marija s Hriba pri Vrhniki. Žerovnik Frančiška iz Ljubljane. Žerovnil; Marija iz Savelj. Žnidaršič Frančiška iz Podgorice. Žorž Angela iz Ljubljane. 1> razred. Mirtič Ana iz Ljubljane. Modic Marija iz Ljubljane. Nabernik Ana z Dovjega. Oblak Frančiška iz Ljubljane. Peklaj Ivana iz Ljubljane Peternel Frančiška z Glinic. Porenta Jožefa iz Ljubljane. Repnik Frančiška iz Višnjegore. Ropaš Angela iz Celja. Roš Alojzija iz Ljubljane Rozman Elizabeta iz Beljaka. Šircelj Miroslava z Zidanega mosta. Škoda Angela iz Ljubljane, štrukelj Emilija iz Ljubljane. Štular Ljudmila z Glinic. Tomažič Ana iz Most. Tomc Alojzija iz Šujce pri Dobrovi. Vesel Pavlina iz Sodražice. Voje Viktorija iz Ljubljane. Zorman Marija iz Ljubljane. Žagar Antonija iz Ljubljane. Žagar Marija iz Ljubljane. Zaradi bolezni neizprašani: Okorn Ana iz Ljubljane. Tacinger Ana iz Gradca. i razred. Lampe Marija iz Ljubljane. Liberšar Marija iz Ljubljane. Mehle Marija iz Ljubljane. Obrekar Ana iz Ljubljane. Očakar Ana iz Ljubljane. Orehek Frančiška iz Ljubljane. Pančur Ivana iz Ljubljane. Peklaj Frančiška iz Polhovega gradca. Perko Apolonija iz Šiške. Pezdir Antonija z Glinic. Pichler Ana iz Žabje vasi pri Šmihelu. Pokovec Frančiška iz Domžal. Potočnik Berta iz Domžal. Potokar Alojzija iz Ljubljane. Pukelstein Štefanija iz Ljubljane. Rovšek Jožefa iz Hotiča. Simončič Marija iz Ljubljane. Štalcer Marija z Dunaja. Štimec Julijana iz Trbiža Štimec Marija iz Ljuhna (Štajersko). Tavčar Jožefa iz Zagreba. Tehovnik Angela iz Ljubljane. Trška n Ivana iz Tomačevega. Ušeničnik Marija iz Ljubljane. Vesel Alojzija iz Zamosleca. Zabavnik Helena iz Ljubljane. IV. Ankele Valentina od Sv. Ane pri Tržiču. Brian Ljudmila iz Ljubljane. Cunder Marija iz Tomačevega, čamernik Gabrijela z Viča. Ca tar Alojzija iz Ljubljane, črnjač Jožefa z Vrhnike. Črnjač Marija z Vrhnike, čuk Amalija iz Bistre. Debevec Jožefa iz Ljubljane. Fajgelj Marija iz Stožic. Flander Neža iz Most. Fortuna Antonija iz Ljubljane. Franzot Olga iz Šiške. Garantini Frančiška s Hriba pri Moravčah Gašperlin Alojzija iz Ljubljane. Gašperlin Angela iz Ljubljane. Goršič Ana iz Šiške. Herman Ivana iz Šiške. Herman Marija iz Šiške, nitij Albina iz Ljubljane. Hiti Justina iz Ljubljane. Hvala Marjeta iz Laz. Jeras Alojzija iz Mengša. Jug Marija iz Razbora pri Zidanem mostu Kavčič Ana iz Loža. Klander Pavla iz Šiške. Koncilija Marija iz Komende. Konič Angela z Dovjega. Kopecky A del a iz Ljubljane. Koprivec Marija iz Šiške. V. Avbelj Leopoldina iz Ljubljane. Bratok Marija iz Šiške. Čadež Ana iz Škofje Loke. Čadež Mal ija iz Mengša. Či ne Leopoldina iz Ljubljane. Duhovnik Antonija iz Heleč. Fajgelj Marija z Glinic . Gantar Ljudmila s Studenca. Gostič Jožefa s Sela pri Lukovici. Gostinčar Marija iz Most. Gril Frančiška iz Ljubljane. Ham Jožefa iz Ljubljane. Janežič Pavla iz Šiške. Jurman Alojzija iz Št. Janža. Kačič Vera iz Šoštanja. Kanc Jožefa iz Podsmreke. Knapič Marija iz Ljubljane. Kogovšek Frančiška iz Grünxvalda Zajc Antonija iz Ljubljane. Zalokar Ivana iz Št. Vida nad Ljubljano. Zdešar Jožefa iz Ljubljane. Zupančič Ljudmila iz Ljubljane. Neizprašani: Fajdiga Ana iz Ljubljane. Urbar Katarina iz Vodmata. h razred. Kovačič Leopoldina iz Smrja pri Premu. Lončar Ana iz Ljubljane. Lukniš Terezija iz Ljubljane. Lutršek Uršula iz Doba Meršnik Frančiška iz Ljubljane. Novak Ana z Viča. Ogrinc Ivana iz Ljubljane. Plevnik Ivana iz Tomačevega Prunk Karolina iz Keke. 1’ukelštein Marija iz Ljubljane. Rak Pavla iz Ljubljane, Robežnik Ana iz Dravelj. Rutar Marija iz Ljubljane. Sattler Marija iz Ljubljane. Selan Jožefa iz Ljubljane. Slapničar Alojzija s Sela. Srakar Lucija iz Tomačevega. Šarabon Rozalija iz Ljubljane. Škrinjar Alberta iz Povirja pri Divači. Tešar Ana iz Št. Vida nad Ljubljano. Trabošak Daniela iz Ljubljane. Umnik Frančiška iz Most. Vidmar Marija iz Ljubljane Viršek Jožefa iz Ljubljane. Žagar Leopoldina iz Ljubljane. Zerovnik Antonija iz Ljubljane. Neizprašani: Bajde Ljudmila iz Gornjega Hotiča Židan Frančiška iz Ljubljane. ii razred. Kovačič Marija iz Smrja pri Premu. Magister Ljudmila iz Ljubljane. Merlak Terezija z Vrhnike. Meršnik Ana iz Lesec. Meršnik Marija iz Lesec. Mrak Pavla iz Ljubljane. Plestenjak Frančiška iz Ljubljane. Podjed Antonija iz Olševka. Prevc Marija iz Vnanje gorice. Prüft Friderika iz Šiške. Bihtar Marija iz Kamnika. Rupar Marija iz Ljubljane. Sonc Jožefa iz Ljubljane. Strič Antonija iz Ljubljane. Šarabon Leopoldina iz Ljubljane. Šircelj Alojzija iz Ljubljane. Šlibar Frančiška iz Moravč. Štamcar Vida iz Ljubljane. Šturm Frančiška iz Ljubljane. Tabernik Marija iz Ljubljane. Trebar Angela iz Ljubljane. Tschokert Ana iz Ljubljane Turk Julijana iz Straže pri Prečini. Vajde Alojzija iz Zgornjih Lok pri Blagovici Weber Marija iz Kamne gorice pri Št. Vidu Zajec Jožefa iz Ljubljane. Zakotnik Jožefa z Glinic. V. Borštner Ivana iz Šiške. Fajgelj Alojzija z Ježice. Fajgelj Angela z Ježice. Hafner Marija iz Šmartna pri Litiji. Hiti Viktorija iz Ljubljane. Indof Ana iz Ljubljane. Jerele Malija iz Št. Jerneja. Jurjevčič Marija iz Logatca. Kalan Jožefa iz Borovnice. Kompare Frančiška z Dovjega Kovač Marija iz Ljubljane. Kucler Frančiška iz Kastva (Istrija). Lokar Ivana iz Ljubljane. Lukniš Pavla iz Ljubljane. Marinče Ana iz Ljubljane. Mavec Frančiška iz Ljubljane. Meše Antonija iz Šiške. Moljk Ana iz Dolenje vasi. Novohradsky Marija iz Ljubljane. 3. Slovenska I Ambrožič Ivana iz Ljubljane. Babnik Lidija s Fužin. Baraga Amalija iz Ljubljane. Bertoncelj Ivana iz Gorenje vasi. Bitenc Marija iz Šiške. Cankar Marija iz Šabaca (Srbsko). Cimerman Jožefa z Narina. Čolnar Antonija z Ježice. Černe Ana iz Šiške. Černe Ana iz Ljubljane. Čolnik Ivana iz Ljubljane Črnivec Frančiška iz Ljubljane. Debevc Milena iz Borovnice. Dolinšek Ivana iz Cerkelj. Ebber Filomena iz Ljubljane. Fiala Ivana iz Ljubljane. Flander Frančiška iz Žuženberka. Gašperin Valentina iz Podnarta. Glavač Ana iz Ljubljane. Hrovat Bozalija iz Ljubljane. Jager Ivana s Hrušice. Ježek Marija iz Ljubljane. Zorman Gabriela iz Ljubljane Železnikar Marija iz Ljubljane. Žirovnik Marija z Glinic pri Št. Vidu. Neizprašane: Avbelj Marija iz Ljubljane. Kovač Antonija iz Ljubljane. Kušar Gizela iz Zagreba. razred. Novšak Marija iz Ljubljane. Osmek Apolonija iz Ljubljane. Ošaben Emilija iz Ljubljane. Pardubsky Marija iz Ljubljane Piller Marija iz Št. Vida nad Ljubljano Pogačnik Ana iz Šiške. Potokar Marija iz Ljubljane. Sattler Amalija iz Ljubljane. Srakar Ivana iz Ljubljane. Supin Pavla iz Ljubljane. Trefalt Alojzija iz Ljubljane. Velkovrh Frančiška iz Polhovega gradca. Vode Angela iz Ljubljane. Vorina Alojzija z Velikega Širja pri Zidanem mostu. Neizprašana: Cunder Marija iz Ljubljane. meščanska šola. razred. Kastelic Ljudmila iz Zaloga pri Ljubljani. Kastelic Pavla iz Divače. Kimovec Ljudmila iz Ljubljane. Komotar Alojzija iz Ljubljane. Kosec Apolonija iz Ljubljane. Kosmatin Angela iz Maribora. Lessiak Leopoldina iz Ljubljane. Levičnik Ana iz Kamnika. Margon Marija iz Trnja. Matko Jožefa iz Ljubljane. Minkuš Jožefa iz Preske. Modic Ernestina iz Ljubljane. Oražein Marija iz Sodražice. Osana Kristina od Sv Duha Permč Marija od Device Marije v Polju. Petrovčič Marija iz Št. Vida nad Ljubljano. Premk Alojzija iz Ljubljane Prestor Julija iz Ljubljane. Pristov Ljudmila iz Ljubljane. Badovan Marija iz Ljubljane. Remic Ana iz Idrije. Rodič Frančiška iz Ljubljane Rogelj Pavla iz Ljubljane. Slapničar Ana s Sela. Stare Amalija iz Postojne. Strle Rozalija iz Ljubljane. Šircelj Frančiška iz Divače. Škarjevec Frančiška iz Šiške. Tomažič Ema iz Ljubljane. Tomažič Frančiška iz Most. Udovč Marija iz Krašnje. Ambrožič Frančiška iz Ljubljane. Baraga Friderika iz Ljubljane. Černač Jožefa iz Postojne. Dolžan Ana iz Spodnje Šiške. Goršič Štefanija iz Ljubljane. Gradišar Angela iz Ljubljane. Hočevar Leopoldina iz Turjaka. Jager Angela iz Ljubljane. Jereb Frančiška z Vrhnike. Jerin Marija iz Kamnika. Klemenčič Marija iz Gradca. Krisch Olga iz Ljubljane. Konšek Katarina s Trojan Kovačič Ljudmila iz Ljubljane. Labernik Frančiška iz Cerkelj. Labernik Marija Iz Cerkelj. Lavrin Karolina iz Ljubljane. Lončar Marija iz Ljubljane. Verbnik Angela od Nove cerkve. Vrbovc Angela iz Gradca pri Litiji. Zupan Ivana iz Ljubljane. Žlebnik Marija iz Šiške. Neizprašani: Kočevar Ljudmila iz Želimelj. Ropaš Ana iz Celja. II. razred. Mesojedec Marija iz Ljubljane Nežič Marija iz Spodnje Šiške. Obrekar Ernestina iz Ljubljane. Plehan Marija iz Ljubljane. Pollick Olga iz Gacka v Hercegovini. Rakove Jožefa iz Petrinj (Hrvatsko). Rovšek Alojzija iz Borja pri Kolovratu. Singer Hedvika iz Ljubljane. Supan Antonija z Breznice. Suša Marija iz Brežic. Šircelj Leopoldina iz Ljubljane Tiran Olga iz Ljubljane Tomažič Jožefa iz Ljubljane. Urbančič Marjeta iz Ljubljane. Završan Cecilija iz Most. Završan Frančiška iz Ljubljane. Zlatič Klementina iz Ljubljane. Žnidaršič Ivana iz Ljubljane. III. razred. Bolč Pavla iz Šiške. Bregant Cirila iz Ljubljane. Cirnolini Avgusta iz Carpacca (Italija). Cvetko Marija iz Ljubljane. Gantar Ana s Studenca na Kranjskem. Gospodarič Roza iz Toplic pri Zagorju Jeran Ana iz Ljubljane. Kastelic Antonija iz Gorenje vasi pri Škofji Loki. Kersnik Marija z Brda. Kocijan Frančiška iz Ljubljane. Konšek Frančiška s Trojan. Kregelj Uršula iz Dvora. Kunej Angela od Sv. Jurija ob južni železnici (Štajersko). Lap Ivana iz Št. Vida nad Ljubljano. Lotrič Marija iz Železnikov. Matko Marija iz Ljubljane. Okorn Albina iz Ljubljane. Paulin Marija iz Ljubljane. Pichler Rozalija iz Novega mesta. Porenta Uršula z Glinic pri Št. Vidu. Potokar Marija iz Ljubljane Praprotnik Antonija iz Ljubljane. Schiey Ana iz Ljubljane. Schmelzer Marija iz Ljubljane Singer Marija iz Ljubljane. Šarabon Ana iz Ljubljane. Šušteršič Marija iz Ljubljane. Tavčar Marija iz Krškega. Uranič Terezija iz Ljubljane. Vod h Ivana iz Preserja. Vrhovec Marija iz Ljubljane. Wernig Marija iz Ljubljane. Neizprašana: Škrinjar Emilija iz Trsta. Innere Schule. A. Lehrerinnenbildunüsanstalt und Übungsschule. B. Bürgerschule. ie innere Schule im Pensionate der Ursulinen ist zugleich mit der hiesigen äusseren Schule am 2. Juli 1703 eröffnet worden. Sie ist die älteste Schule der Landeshauptstadt Laibach und war durch volle 170 Jahre auch die einzige Mädchenschule daselbst. Mit der Ministerialverordnung vom 22. Dezember 1871, Z. 14774, hat sie das öffentlichkeitsrechterlangt. Bis dahin war sie nur vierklassig; für das Schuljahr 1871/72 wurde sie eine fünfklassige, 1872/73 eine sechs- und 1877/78 eine siebenklassige Volksschule. Von 1882/83 zählte sie acht Klassen. Mit dem Erlasse vom 16. März 1894, Z. 2388, hat das hohe k. k. Ministerium für Kultus und Unterricht die Bewilligung erteilt, die innere achtklassige Volksschule in eine fünfklassige Mädchen-Volksschule und in eine dreiklassige Mädchen-Bürgerschule zu verwandeln. Mit dem Pensionate ist auch eine Lehrerinnenbildungsanstalt verbunden. Ihr Entstehen datiert vom Jahre 1869/70, als die Klostervorsteh-ung, um den Anforderungen der neuen Schulgesetze gerecht zu werden, im Sinne derselben sechs Ordenskandidatinnen den pädagogischen Lehrkurs beginnen liess. Genannte Kandidatinnen unterzogen sich im Jahre 1872 der gesetzlichen Lehrbefähigungsprüfung und bestanden dieselbe. Ein anderes Ziel als die Heranbildung des Nachwuchses für die Bedürfnisse der eigenen Schule hatte man sich damals nicht gesetzt und nur ausnahmsweise wurde hie und da ein Zögling zur Frequentation des Lehrkurses zugelassen. So sind bis zum Jahre 1895 noch weitere 29 Lehrerinnen im Kloster herangebildet worden und erhielten an der hiesigen k. k. Lehrerinnenbildungsanstalt das Zeugnis der Keife. Die im Schuljahre 1889/90 im Kloster errichtete Haushailungsschule wurde nach vier Jahren ihres Bestandes aufgehoben, an deren Stelle aber eine Privat - Lehrerinnenbildungsanstalt eröffnet. Zu Anfang des Schuljahres 1894/95 schlossen sich nämlich den Ordenskandidatinnen mehrere Schülerinnen an, welche ihre Aufnahmsprüfung an der k. k. Lehrerinnenbildungsanstalt zwar bestanden haben, aber wegen der Überzahl nicht aufgenommen werden konnten. So zählte der 1. Jahrgang dieser Privat-Lehrerinnenbildungsanstalt bereits über 20 Schülerinnen. Auch in den folgenden Jahren meldeten sich immer wieder Schülerinnen, obgleich man es sich zur Regel gemacht hatte, keine Externistinnen aufzunehmen. Je mehr aber die Anstalt sich erweiterte, desto fühlbarer wurde das Bedürfnis nach dem Öffentlichkeitsrechte, und schon im Jahre 1897 tat man die ersten Schritte zur Erwerbung desselben. Im Jahre 1898 erfolgte die Genehmigung des Statutes seitens des hohen k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht mit dem Erlasse vom 7. Februar 1898, Z. 267; anlässlich der zweiten Säkularfeier des Ursulinenklosters aber gewährte dasselbe hohe k. k. Ministerium das ersehnte öffentlichkeitsrecht mittelst Erlasses vom 14. April 1902, Z. 8593. Dadurch ist dieser Klosterschule die schönste Anerkennung für ihr 2ü0jähriges Wirken zuteil geworden. Im nächsten Schuljahr 1904/05 wird der II. und der IV. Jahrgang bestehen. Nur interne Zöglinge werden in die Lehrerinnenbildungsanstalt aufgenommen. Mit dem Erlasse des k. k. Landesschulrates vom 27. November 1903, Z. 5033 wurde eine Reorganisation der innern Schule bestimmt. Die drei-klassige Bürgerschule wurde von der Volksschule getrennt und bekam auch mit M. Eleonora Hudovernik eine besondere Direktorin. Die Volksschule wurde an die Lehrerinnenbildungsanstalt als Übungsschule angegliedert und verblieb mit derselben unter der Direktion der M. Christina Pesdirz. I. Chronik der Schule. Das Schuljahr 1903/04 begann am 16. September mit dem heiligen Geistamte. Am 4. Oktober feierte die Schule das Allerhöchste Namensfest Seiner k. u. k. Apostolischen Majestät unseres allergnädigsten Kaisers Franz Josef I. wie gewöhnlich durch einen feierlichen Gottesdienst. Die Feier der ersten hl. Kommunion fand heuer am 5. Mai in herkömmlicher, erbaulicher Weise statt. Am genannten Tage empfingen 34 Schülerinnen zum erstenmale den hl. Leib des Herrn. 44 Schülerinnen haben heuer die erste hl. Beichte verrichtet und 34 Schülerinnen haben das hl. Sakrament der Firmung empfangen. Vom 26. bis 30. April wurde den reiferen Zöglingen der innern und äusseren Schule Gelegenheit geboten, sich unter der Leitung des hochw. Herrn P. Josef Schrohe S. J. an den dreitägigen geistlichen Übungen zu beteiligen. Frl. Ohm - Januschowsky E. v. Wissehrad Emilie, die im Vorjahre wegen Mangel an gesetzlichen Alter die Reifeprüfung nicht ablegen durfte, bestand dieselbe heuer mit Auszeichnung. Die schriftliche Prüfung begann am 16. Mai; am 20. Mai erschien bei der praktischen Prüfung der Herr Landesschulinspektor, Franz Levee, hielt darnach die Konferenz ab nnd präsidierte am 25. Juni der mündlichen Prüfung. Der hochw. Herr Kanonikus Dr. A. Karlin wohnte dem Religionsunterrichte am 8. Jänner und am 11. Februar bei. Der Herr Bezirksschulinspektor, Prof. Albin Belar, inspizierte die Bürgerschule am 19. Oktober, 13. und 28. Juni, 4. Juli. Der Gesundheitszustand unter den Schülerinnen war ein sehr günstiger. Es kamen keine besonderen Erkrankungen vor, die eine Unterbrechung des Unterrichtes verursacht hätten. Am 20. März verschied eine Schülerin der 3. Klasse der Übungsschule, Josefine Ferjan aus Sava bei Assling, nachdem das liebe Kind im Pensionate am Totenbette die erste hl. Kommunion empfangen hatte. Der hochw. Herr Spiritual des Klosters und Katechet der innern Schule, Michael Bulovec, hatte sie auf diesen wichtigen Akt während ihrer Krankheit so gut vorbereitet, dass sie die Engelsspeise mit grösster Andacht verlangte und empfing. Wer das glückliche Kind in jener hehren Stunde sah, fühlte, dass ein ganzer Himmel von Seligkeit sich in diese unschuldige Seele gesenkt habe. Noch einmal sollte sie in ihrem Elternhause dieses Glückes geniessen, um dann nach einem ruhigen Todeskampfe hinüberzufiiegen in die Gesellschaft des göttlichen Kinderfreundes, wo sie unser, die wir uns ihrer Seligkeit freuen, sicher nicht vergessen wird. Viermal im Jahre wurden die Eltern von den Fortschritten der Schülerinnen durch die Schulnachrichten verständigt. Die letzten Schulnachrichten und die Semesterzeugnisse wurden am 14. Juli gegeben, an welchem Tage das Schuljahr mit einem Dankgottesdienste und Absingung der Volkshymne geschlossen wurde. II. Lehrbücher, welche an der Privat-Lehrerinnen-Bildungsanstalt im Gebrauche sind: rt bß o fr, M &-S X O cd v> O C/5 ycü 3 . 43-g** c C ,: rt 3Š jr; r X3 ü C d N ,C S tJ o3 C «g c/3 cn Tj .■2:3Ö ►J W/C bß OJ C/J C/3 V« jd O bß*S 3 V- c bßX . M 0J cg 3 3 3 Cd 4J ü 5 «S J tߣ 'S cd o bß yCQ p *; C 4) C -J SJ kyj n o m »n cd 3 * cd — o w-S rw •: ^ • E .- c co "C N tfl tuo . ,* c W fe c 3 ■§.s ü t, — o oig m S? •n ■ 6 •- 4) H CQ bß p * «S £«Q OJ TO . 3 S KJ 'ö cd m 75 bß cd -14 fl» i PP tu T, E u D >o aj K o-c jz JUX c V • C jQ C - . a> bp M C u k . XJ (U W o T3 r3 O o *- JP m? r*-Ä o C. M « c £ E * W & u-"■S 'Ji U r H^ct tg £ ^ ‘-3 B •J] C^M ^ ^ 4) OO >; bß■—h D-4P p C v 3.0 rt 3 cä U • 3 TZ2 eb X > OG*. Ä.Stg. 0 U . t>. tfl WJP M 4) u t—I o-5 ^ ^ c 1-1 C 'S Sti“M “S 73 r TZ "K ^ ^ . C 3 £i bß c ,q 3 3 oCQ 1-0 *r rt D kj C x/3 :=> M 5 CXKJ 3 cd ,£P « •-.N -ü U cd r5ž o "w r£ E 3 .3 >cj u O cd -Q a; n* O bß s u -cd r «c £ •u « < JS it N is- II CQ Ö ' fei- 73 OJ ^P ^ U 3 "3 'S C ■ M 3' 4) , bj u *-* 73 2 2 og ... 0.3* .> N iS 0) »T - 2«5 (S r N Ö 3-8 cc •“ - S s N ■S «'5o ■co IM fl» TO C : C bß c cd bß bß 3 Ü O jc ^ j3 N Ä 3 O cd J3 Ü U cd 3 0) i 4) J3 O O 4> X S . Ci] «j «! H g OS J3 * ? -"O Sji.c u > 'S x > z bß c cd bß u JE cd ß 0) > "3 'O C 3 *& HH ’u - 5b fl> u *3 0) 3 M ^ m +-T^cd •O ^ 8 5 jp 2 cg< 0) u Jp 0) 3 oo °p "O cO W >a o . p 'S ^Si, c 5 *F* flj cd c >s3 ^ ü 'S« eüj.5 *c — ^ N ^ . 3 . ^ di l-H »—i 04 bjO öjO Sog icp s • oü S X M H M S uiTg £^.E (U CJ (U O w > Uv ^ (D 4) — . u t—< cn bß ^ 5 u M • « o ••e « g,“i M -UUJ _"t3 - o £ -c H a -fl 03 O H fl -fl O w rz jz o» v) ■ w • — —»fl» f/J -G —2 e r,J o . CQ ^ fl fl eö a> s o) r> ■fl £3 : • w) p ^ ^ « a> Ö W ü T3 iS fl *o -33 s? sz 3 Lehrbücher, welche in der Bürgerschule im Gebrauche sind: ~ 0) fl Q T3 _ :G 3 .fl _C o tß .— O 3 H O O J3 § y .. v) rj t-* "5 - * fl ;3 i H »-• l-i ;G r* fcß tj G G ■« - u rf'O ,, -9 S a ~ ■ W -T C) u d) ’c ^ ^ b 6o.g -OCQ ' , tu , , rf r I-H ►*s S.,- A° ’S) bD . o- a ET ~ 03a u . '3 G ^'S^^~c0| £ S,s Sž!-S^> i|öw G _ o •— ►«*■■ fli oj m ' -ß—« Ä u o ■a c o m CD ^ — ^G G > •• fl o t: 3 cflOSJ Äfa-* « o .. 05 Cd Ö G 0 rž! c «o -w ■«„■s « ^ *-• Cj •O .G 'S? — G ö •3-SS g SCu .. G U jQ O) u >» 7) rG Ö0 ^ « t/i o t-. — G fa a> r/j G3 fl O a> cx (/J bß G •“D 5 •—1 -G 0) .-j . .G »S2 ^ O G ^ -s 3j3- a >tß-S o fl 0 Si .2 | 5M-S *0 ____ ^ C rt .. . O Uh "Öj Ö ■* 73 -• S C/J OU 5 T3 73 : a c ■ — ZJ 4> —■ ü s ??'S „._ »■SSh Ž>Sffl ■a^S £ J ■ So r g t: gus I -S *-» O .M --- ct fl £ t»,5 3— Sb « = s-S s^ ® t- m «"O Q «3 hJ . . Hä m h A .2 3-§S . > M .-5 P C • — , ■ S-« C -G ^ M • - 4) ü Ih1:^ «d.n v OJ W t- — *< OJ -G O) . -o O -*-• ’G tß ; f/l N • s * £ t- .X' U o G 55 ' ’" 6C _j Sta - h r-3 ^ f/} _G j£ 0) ^ B' “^:ä O — ^ G " ^G O CJ D ^ Ui CU "> Ct cd o t. ’fl o .. 3 i- A fl S o Sg 0) g «'S gu! aas -« —J "7* *T1 ----- W 3* 3^- ^ :cd G G-J '—• rl s-S C/2 ^ 3 ^ g -a ^5|- ■S’ri - “ d E _ T3_____ rss i^s .s . i3^ g »1 u ^ £*> cd >-h nf a> a; . • fl Jas rT3 ‘D b-1 u fo t- G *T2 1> fl ö ^ cj 9 73 .0 'dUJŽ^ e-J III. Statistische Übersiclit der Schülerinnen der Übungs- und Bürgerschule am Schlüsse des Schuljahres 1903/1904. suinipuadps saP fliujag 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 uassoua3 uaipuadps 1 1 I 1 1 1 1 1 1 1 1 o <■/) (0 Q) eC ytudaSun 1 1 1 1 co ~ 1 1 t-H Für di höhere Kl lauSwaSun •*+ CO 1 iO C5 1 1 o »o Ol laufljaaS O O 05 CO 00 CO co 8 Ol CO S CO co -+ o tos ri c 3 4) 'S Ä SlSS1J|l|31!U 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Sjssio[j .lapuiui CO 1 1 CO | | co .2 S Q -G 3issta[| •*+ L-^ o co 1^. Ol CO CO Ol 00 co Sissiay .itjss co CO CO CO CO <51 CO t— co 1^. 1^. Ol co 00 co co o 00 1^. Ol JL, fcc 1 o c JiM> ,II1!I1-,0HSU1{ a co »O Ol CO Ol Ol Ol »o GO Ol r G .I8p Uj »o CO CO CO 3 CO CO co 195 I o* co Gi CO Ol co o m o co .• & 8.I9pUli CO CO -+ GO CO Ol C5 l» Ol 5 'S — cC 5 Su T[OSjU8AO[S CO CO CO CO !>• Ol GO CO CO co CM co co >o Ol GO 00 »o Ol ] C/J qosinop CM >c GO C"* iO r— co iO Ir- CO GO »o iO UOISSOJ -noji HOS||oqiB^-qosjiuo.i •** ■*}• 3 iO -* GO CO t*'» *** 00 co co »o 333 0ji|i!f *|i .laqfl 1 1 1 CO ■** L^» »o GO T—1 co co -o co co L-'» o CO ~ I 1 - CO CO (/} V) W 9Jqi?f '1—() UIOA 1 1 1 1 1— 1 1 1 1 !>. uojqBj* 9 J9]un 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 i ■*== .EE *061 mLh\ lUTi *«4< »o GO CO t" co T—1 5 5 co co »o 333 ! 1^4 'S C/O SOGT G/ Ol ure $ o CO CO iS CO 51 O IO co Ol co co © 00 CD cö 1—1 g a a ö (D s a cö M a[ntjDssSur\qn 8|mpsj93.mg N IV. Verzeichnis der Schülerinnen. A. Lehrerinnenbildungsanstalt. III. Jsihi'gang. Albrecht Antonia aus Laibach. Arzenšek Maria aus Trifail. Bahovec Maria aus Laibach. Beguš Agnes aus Dobrava. Belič Anna aus Laibach. Bračič Ludmilla aus St. Veit bei Montpreis. Cundrč Margarete aus Pogelschiz bei Obergörjah. Drobnič Antonina aus Tüffer. Egger Hilda aus Triest. Habe Maria aus Schwarzenberg bei Idria. Hubmayer Franziska aus Linz. Hudovernig Agnes aus Zauchen bei Villach. Kavčič Aloisia aus St. Georgen a. d. Südbahn. Mahr Hilde aus Ratschach bei Steinbrück. Majce Maria aus Udmat bei Laibach. Potočnik Katharina aus Kerschdorf bei Podnart. Rupnik Albina aus Tschernembl. Schönwetter Viktoria aus Gottschee. Treo Emilie aus Laibach. Urban Cacilia aus Divača. Vodušek Eleonora aus Pischätz. Vrce Josefa aus Trogern bei Treffen. Windischer Maria aus Wippach. Zhuber Edle von Okrog Maria aus Schönstein bei Cilli. Zusammen: 24. Darunter 11 mit Vorzug. I. .Jamralur. Arh Josefa aus Steinbüchl. Bergant Paula aus Stein. Bidovec Maria aus Goriče. Carli Helena aus Oderzo (Italien). Detela Agnes aus Wiener-Neustadt. Fabjan Antonia aus Triebsdorf b. Seisenberg. Fischer Anna aus Stein. Furlan Theresia aus Vrblenje. Glaser Leopoldine aus Wien. Gorjup Anna aus Trifail. Grom Franziska aus Selo bei Moistrana. Hudovernig Serafine aus Zauchen b. Villach. Jančič Amalia aus Baden (Niederösterreich). Juvan Ludmilla aus Trifail. Kastelic Maria aus Weindorf bei Podgrad. Kenda Angela aus Stein. Kobal Juliana aus Gurkfeld. Kogej Leopoldine aus Idria. Lebar Anna aus Egg. Legat Maria aus St. Philippen (Kärnten). Logar Johanna aus Olšeuk bei Krainburg. Maurin Aloisia aus Idria. Mencin Emma aus Laibach. Nadali Virginia aus Görz. Novak Franziska aus Idria. Rihar Paula aus Mannsburg. Rozman Amalia aus Dobrava bei Kropp. Sorčan Maria aus Hrastnik. Strniša Franziska aus Kokriz. Tory Angela aus Dol bei Hrastnik. Treo Gabriela aus Laibach. Zadnik Maria aus Reifnitz. Zakrajšček Maria aus Radlek. Zurc Angela aus Kandia bei Rudolfswert. Zusammen: 34. Darunter 9 mit Vorzug. B. Übungsschule. I. Klasse. Bahovec Helena aus Laibach. Banovec Michaela aus Laibach. Bergant Maria aus Pola. Borštnik Stanislaia aus Agram. Cepuder Maria aus Laibach. Cimolini Vida aus Laibach. Dolenc Theresia aus Goggau (Kärnten). Dolenc Anna aus Goggau (Kärnten). Fantoni Danica aus Bischoflack. Favai Pia aus Šiška. Frank Franziska aus Laibach. Fröhlich Karolina aus Reifnigg (Steiermark). Grum Franziska aus Laibach. Heuffel Friederike aus Laibach. Hudovernig Johanna aus Laibach. Jeglič Johanna aus Laibach. Jerman Paula aus Laibach. Kiepach Felicitas aus Tarvis. Klein Regina aus Laibach. Klembas Ludmilla aus Ratschach. Klembas Theresia aus Ratschach. Klenha Hermenegilde aus St. Veit bei Sittich. Kolar Aloisia aus Laibach. Kopač Maria aus Šiška. Krisper Rosa aus Laibach. Kump Božena aus Galenfels. Gräfin Lichtenberg Melanie aus St. Veit bei Laibach. Martincich Lidia aus Triest. Ocvirk Franziska aus Laibach. Oswald Maria aus Laibach. Podboj Maria aus Laibach. Pollak Margarete aus Laibach. Proft Ernestine aus Laibach. Rasteiger Rudolfine aus Zirknitz. Rozman Franziska aus Laibach. Seunig Maria aus Laibach. Stražišar Maria aus Laibach. Stropnik Paula aus Laibach. Wagner Aloisia aus Laibach. Watzek Romana aus Langenwang (Steiermark). Wölfling Maria aus Laibach. Wölfling Ludwika aus Laibach. Zakrajšek Amalia aus Oblak. Zupan Leopoldine aus Laibach. II. Klasse. Bahovec Maria aus Laibach. Bohinec Anna aus Fiume. Cerar Theresia aus Laibach. Černe Anna aus Laibach. Černič Franziska aus Laibach. De Nicola Elena aus Perugia. Ferjan Rosalia aus Sava bei Assling. Fronner Maria aus Wien. Hübscher Gabriele aus Laibach. Jonke Luzia aus Gottschee. Jurjev Antonia aus Triest. Kovač Anna aus Laibach. Kunauer Vinzenzia aus Laibach. Kunsti Martha aus Graz. Lenče Maria aus Ježica. Mandelj Jakobina aus Laibach. Mate Aloisia aus Laibach. Mejač Ludmilla aus Komenda. Mikusch Maria aus Laibach. Munda Maria aus Mahrenberg (Steiermark). Pečnik Maria aus Ježica. Pelc Zora aus Laibach. Piskar Viktoria aus Laibach. Požlep Maria aus Bresowitz. Primšar Gabriela aus Gutenfeld. Primšar Olga aus Laibach. Ravnik Maria aus Šiška. Rotter Martha aus Laibach. Rozman Friederike aus Laibach. Sansa Ida aus Galesano bei Pola. Skodlar Angela aus Zirklach. Stele Helena aus Idria. Svetlin Maria aus St. Veit a. d. Glan. Toman Karolina aus Laibach. Tomšič Helena aus Radomlje. Trtnik Olga aus Laibach. Uschan Stanislaia aus Šiška. Vidic Maria aus Triest. Vik Božena aus Laibach. Wollautschnig Theresia aus Šiška. ZanoŠkar Maria aus Laibach. Zupanec Alma aus Laibach. /.an Franziska aus Laibach. Železnik Maria aus Laibach. III. Klasse. Bardutzky Maria aus Wien. Blaznik Maria aus Laibach. Cigoj Martha aus Laibach. Faganeli Helena aus Mirna b. Görz von Fornasari Marcella aus Romans. Golob Paula aus Laibach. Herzmansky Cölestina aus Laibach. Hvala Olga aus Herpelje. Ješe Maria aus Stražiše b. Krainburg. Klenha Wilhelmine aus Rodockendorf b. Sittich. Klinar Maria aus Radmannsdorf. Knez Stephanie aus Feldkirchen (Kärnten). Knoll Ilonka aus Apatin (Ungarn). Kodrich Ines aus Triest. Koch Vida aus Laibach. Kregar Johanna aus Laibach. Kregar Maria aus Laibach. Kregar Theresia aus Laibach. Kump Vera aus Laibach. Lenček Johanna aus Laibach. Macher Maria aus Cattaro. Malavrh Ernestine aus Rakek. Mandelj Maria aus Laibach. Mazi Maria aus Loitsch. Munda Anna aus Mahrenberg. Pelc Albina aus Laibach. Pogačar Maria aus Laibach. Polak Angela aus Trifail. Pollak Hellena aus Laibach. Premrov Danica aus Martinsbach b. Zirknitz. Rozman Maria aus Laibach. Sbrizaj Aloisia aus Wien. Slovša Antonia aus Laibach. Smerdu Olga aus Triest. Stacul Adele aus Laibach. Schauperl Aurel ia aus Graz. Sevčik Margarete aus Laibach. Tratnik Johanna aus Idria Vrhovec Anna aus Laibach. Vole Magda aus Trifail. Wiesmayer Paula aus Laibach. Zadnikar Anna aus Laibach. Zupan Maria aus Laibach. Žejn Edwina aus Zoll b. Wippach. Ungeprüft blieben: Horvat Aloisia aus Pleševica (Kroatien). Košiček Vida aus Laibach. Kurnik Martha aus Egg. IV. Klasse. Accetto Anna aus Laibach. Bahovec Helena aus Laibach. Büsch Gabriele aus Krakau (Galizien). Cvar Franziska aus Preserje. von Finetti Alice aus Bruma bei Gradišča. Fleischer Anna aus Krainburg. Flerin Marie aus Domžale. Fuchs Anna aus Laibach. Gartner Gabriele aus Planina. Helmich Hilda aus Treffen. Javornik Leopoldine aus Žaljna. Kny Sidonie aus Graz. Kolar Ludmilla aus Laibach. Köck Marie aus Abbazia Kurnik Marie aus Egg bei Podpetsch. Lavrenčič Marie aus Laibach. Ledenig Paula aus Laibach. Lenček Margarete aus Laibach. Medved Viktorie aus Gottschee. Merčun Marie aus Laibach. Müller Anna aus Domžale. Nemeček Franziska aus Trautenau (Böhmen). Ovčjak Anna aus Krainburg. Ozim Marie aus Smolnik (Steiermark). Pance Anna aus Laibach. Polak Theresia aus Trifail. Poličar Marie aus St. Veit bei Laibach. Poveraj Margarete aus Görz. Repič Ludmilla aus St. Veit bei Sittich. Rosso Antonietta aus Pirano. Subic Sofie aus Gorenja vas. Šuštaršič Theresia aus Laibach. Treo Josefine aus Laibach. Vascotto Eugenia aus Isola. Vertovšek Ludmilla aus Steinbrück. Edle von Vistarini Flora aus Šušak. Wacha Franziska aus Möttling. Zorko Marie aus Podpetsch. V. Klasse. Achtschin Friederike aus Laibach. Aehtschin Maria aus Laibach. Bamboschek Maria aus Triest. Blaznik Gabriele aus Laibach. Blumauer Josefine aus Laibach. Boštjančič Franziska aus Laibach. Budinek Josefine aus Kronau. Cepuder Amalia aus Laibach. Chochola Wilhelmine aus Triest. Černe Ida aus Laibach. De Nikola Maria aus Macerata bei Ancona. Dolinar Hildegard aus Cilli. Drukar Marianne aus Krainburg. Finetti Esther aus Sassoferrato bei Ancona. Fürst Kornelia aus Loitsch. Globočnik Amalia aus Krainburg. Göderer Karolina aus ürtenegg. Grom Josefine aus Moste. Kaligar Maria aus Hl. Kreuz bei Landstrass. Kobal Sabina aus Gurkfeld. Kocjančič Aloisia aus Laibach. Kos Vida aus Laibach. Kregar Paula aus Laibach. Križman Ludmilla aus Savodnje bei Görz. Lavrič Franziska aus Waitsch. Lenček Maria aus Laibach. Levar Franziska aus Unter-Seedorf bei Zirknitz. Majcen Rosalia aus Wippach. Martincich Hermine aus Triest. Mulaček Vera aus Laibach. Müller Bertha aus Sagor. Nadižar Franziska aus Krainburg. Orešek Johanna aus Laibach. Pehani Johanna aus Seisenberg. Petelin Maria aus Rudolfswert. Podboj Amalia aus Reifnitz. Premrov Stanislaia aus Martinsbach bei Zirknitz. Repič Helene aus St. Veit bei Sittich. Schrey Maria aus Veldes. Sever Aloisia aus Landstrass. Ševčik Anna aus Laibach. Trefalt Paula aus Laibach. Velkavrh Maria aus Pörtschach. Vidic Anna aus Triest. Visintin Maria aus Gradišča. Werner Katharina aus Wien. Zupanec Anna aus Laibach. C. Bürgerschule. I. Arzenšek Ludmilla aus Trifail. Bahovec Alberta aus Laibach. Blumauer Olga aus Laibach. Boštjančič Maria aus Laibach. Božnar Friederike aus Laibach. Chladek Maria aus Mokritz bei Gurkfeld. Christof Paula aus Landstrass. Čermelj Kornelie aus Kropp. Černe Vida aus Laibach. Ditrich Leonie aus Adelsberg. Fakin Karoline aus Pola. Fürst Gabriele aus Loitsch. Grošelj Anna aus Radomlje. Hočevar Ludmilla aus Zagorje (Steiermark). Jelovšek Emma aus Oberlaibach. Kastreuz Flora aus Sittich. Kokolj Angela aus Lienz. Kotnik Josefine aus Lees. Kovšca Leopoldine aus Planina. Köck Anna aus Abbazia. Kump Stanislaia aus Laibach. Majdič Margarete aus Mannsburg. II. Božnar Elisabeth aus Laibach. Cepuder Anna aus St. Marein. Cvar Maria aus Ortenegg. Dereani Johanna aus Egg bei Lukowitz. Frank Josefine aus Adelsberg. Frece Frida aus Rann. Gimpclj Pauline aus Ober-Suäic. Göderer Antonie aus Ortenegg. Jalen Theresia aus Rodine. Jean Franziska aus Laibach. Kajtna Maria aus Lack bei Steinbrück. Koll Isabella aus Laibach. Kronthaler Adolfine aus Trifail. Gräfin Lichtenberg Olga aus St. Veit bei Laibach. Lipovšek Maria aus St. Gotthard in Krain. Lotrič Paula aus Laibach. Lovšin Johanna aus Weigersdorf. Maly Josefine aus Capo d’ Istria. Marinko Paula aus Gleinitz. Monetti Leonie aus Storž. Omejc Ludmilla aus Laibach. Masse. Meden Aloisia aus Vigaun bei Zirknitz. Mencin Anna aus Laibach. Meršol Stefanie aus Laibach. Mesesnel Emma aus Triest. Mlaker Sylvia aus Triest. Pieber Anna aus Neudau (Steiermark). Počivalnik Anna aus Graz. Podboj Emma aus Reifnitz. Pollak Marianne aus Laibach. Rosso Margarete aus Pirano. Sersič Anselma aus Bescanuova. Silvester Aloisia aus Wippach. Sirk Angela aus Laibach. Skušek Amalie aus Möttling. Trefalt Maria aus Weyer (Oberösterreich). Turlc Angela aus Laibach. Widrich Ludmilla aus Wippach. Wilfer Hermine aus Sesana. Ungeprüft blieb: i Gosar Vida aus Pisino. Zusammen : 41. Klasse. Orešek Franziska aus Laibach. Osana Gottfriede aus Grossdorn bei Gurkfeld. Pavšek Angela aus Laibach. Pečnik Helena aus Ježica. Polonio Johanna aus Triest. Predovič Zora aus Laibach. Ribič Rosa aus Nassenfuss. Rigljer Karoline aus St. Gregor bei Ortenegg. Scheschark Henriette aus Gottschee. Schubert Stephanie aus Wien. Schweiger Maria aus Krainburg. Šinkovec Anna aus Idria. Treo Luzia aus Laibach. Truger Theodora aus Tolmein. Vajde Regina aus Oberloke. Wagner Maria aus Laibach. Zorc Marianne aus Laibach. Zorn Stephanie aus Triest. Zupančič Anna aus Dolsko. Zigan Anna aus St. Martin bei Cilli. Zusammen: 41. III. Klasse. Belič Viktoria aus Laibach. Hinter Katharina aus Laibach. Ceputler Maria aus Haselbach. Cerar Antonia aus Laibach. Černe Franziska aus Laibach. Dolinšek Maria aus Laibach. Marquise v. Gozani Stefanie aus Laibach. Gruden Angela aus Idria. Herzmansky Gabriele aus Laibach. Hönigmann Anna aus Rudolfswert. Jebačin Angela aus Gleinitz. Jenko Karolina aus Laibach. Kališ Danica aus Laibach. Kaučič Barbara aus Laibach. Keržišnik Johanna aus Kresnic. Klarmann Angela aus Littai. Kokolj Rosa aus Laibach. Kronthaler Melanie aus Trifail. • Mahr Maria aus Ratschach bei Steinbrück. Martinčič Josefine aus Laibach. Nemeček Emilie aus Trautenau (Böhmen). Omejc Paula aus Laibach. Pečnik Franziska aus Stožice. Peterka Maria aus Triest. Piškur Maria aus Trebelno. Skušek Valerie aus Reifnitz. Stembal Maria aus Tomačevo. Tauber Hedwig aus Laibach. Truger Ludmilla aus Tolmein. Xerinschek Hedwig aus Fiume. Zeschko Maria aus Laibach. Zmarich Maria aus Lovrana. Zupanc Maria aus Laibach. Zusammen: 33. Naznanilo o začetku novega šolskega leta 1904/1905. Šolsko leto 1904/1905 se na vseh Uršulinskih dekliških šolah, t. j. v otroškem vrtcu, v vnanji petrazredni ljudski šoli, v vnanji slovenski meščanski šoli, v notranji petrazredni ljudski šoli (vadnici), v notranji nemški meščanski šoli in v učiteljišču (II. in IV. letnik) prične dne 16. septembra 1904 s slovesno sv. mašo v čast sv. Duhu. Dne 13., 14. in 15. septembra 1904 se bodo sprejemale nove učenke in vpisovale one, ki so že hodile tukaj v šolo. Učenke naj prineso seboj šolska naznanila, oziroma šolska izpričevala, one, ki na novo vstopijo v šolo, tudi krstni listek in izpričevalo o stavljenju koz. V prvi razred slovenske meščanske šole se sprejemajo učenke, ki so dovršile 5. razred ljudske šole. Poleg šolskih predmetov imajo priliko učiti se tudi francoščine, klavirja in umetnih ročnih del. V Ljubljani, dne 14. julija 1904. Ravnateljstvo 1 Jr&tali riški 1 1 delcliškrili šol. Vse v večjo čast Božjo in blagor mladine! Mitteilungen, den Beginn des neuen Schuljahres 1904/1905 betreffend. Das Schuljahr 1904/1905 wird an allen Ursulinen-Mädchenschulen, d. i. im Kindergarten, in der äusseren fünfklassigen Volksschule, in der äusseren slovenischen Bürgerschule, in der innern fünfklassigen Volksschule(Ubungsschule), in der inneren deutschen Bürgerschule und in der Lehrerinnen-Bildungsanstalt (II. und IV. Jahrgang) am 16. September 1904 mit dem heiligen Geistamte eröffnet werden. Das Einschreiben der dieser Schule bereits angehörenden sowie die Aufnahme neuer Schülerinnen für alle oben angeführten Schulen findet statt am 13., 14. und 15. September 1904. Anmelden sollen sich die Schülerinnen mit ihren Schulnachrichten oder Zeugnissen, neu eintretende mit dem Taufscheine oder wenigstens mit einem Taufzettel und mit dem Impfungszeugnisse. In die erste Klasse der slovenischen und deutschen Mädchen-Bürgerschule werden aufgenommen Schülerinnen, welche die 5. Klasse der Volksschule vollendet haben. Laibach, am 14. Juli 1904. Die Direktion der LJrssulirien-rvleidchenscl lulen, Alles zur grösseren Ehre Gottes und zum Wohle der Jugend!