Zi nase gospodinje. Prldobitov mleka. Mleko, ki igra eno najvažnejših vlog v vsakem> gospodinjstvu, zasluži, da se gospodinja tudi briga ztt. ijridobitev mleka. Obžalovanja vredna je gospodinja,. ki nima dosti mleka na razpolago. Od zdrave krav» se mleko laliko takoj po molži uživa, ne da bi bilopo* prej kuhano. Služi torej za živež starim in.mladim. Pregovor pravi, da krava pri gobcu molze. Ja res, da krave vsled slabega krmljenja ne dajajo toliko mleka, kot bi ga morale dati. Krava, katera mol-> ze, mora biti tudi temu primerno krmljena. Kolikrat so zgodi, da mora krava uživati najslabše, pri tem ». ko vsa druga živina uživa boljšo krmo. V hlevu stoji krava v zadnjem temnein kotičku, pri tem ko vse, kl ne da polovice dobička od krave, zavzema prvo mest©> v hlevu. Kakor je ponosen gospodar na svoje vole, kt jih je zredil, ravnotako bi morala biti gospodinja po» nosna na krave, ki stojijo v hlevu. To tekmovanja med gospcdarjem in gos()odinjo bi pokazalo, da s» izreja krav boljše izplača. kakor izreja volov. Zakaj?! 1. Krava da vsako leto eno tele, katero se v 4 tednih lahko proda za 700-800 K. 2. Dobra krava da razun teleta še lahko 3000 litrov in Se več mleka na leto. 3. Kriva S9 ravnotako kot vol lahko vporabi z» vprego. 4. Kr va krmo boljSe izrabi kot vol. 5. \ko pade cena živine, smo z dobičkom kra-ve bolj sigurni kot pri volu. Cudno ]o torej, da našo Ijudstvo ne redi va> Icrav, ako Jajo tudi večjo korist kot voli. Ta napak> pa izvira i' ga, ker skoraj nobena gospodinja n» ve, kolikn mleka je krava dala na leto in ne zna ceniti mleka kot zdravo domačo jed. Mor]enje mlelca. Nujna potreba je povsod, tudi tam, kjer ni mlekarn, upcljati poslrušnjo molžo, da gos'odin.ia izve. koliko ir) >ka je dala krava na leto. Ali molzejo vse krave toitko, da so jih izplača Se naprej rediti? UgovarjaS lemn: njmam iasa za to. Ni res, prazen je ias- iojror a» iako nalenkost. Nekaj dobr« rolje j« trefta, pa bo Sfc>. STzanai T»ake 14 dni lonček, ki drži pol btra, Mboj t kl»T, ko gr«S molzt ali dojit. Ko stopiš izj»o<3 kraT«, saneri mleko takoj, potem Sele pojdi molzt «b*uge laparTO. Ko mleko precediž in naliješ v latviee. ne pOBftbi napisati. koliko mleka je imela vsaka posa»ezna krara. Zvečer pa izračunaš, koliko je imela Tsaka posamaauia krava mleka c«li dan. Premisli, 1j U vzajBte k gm kreontkoT i«M YS»kih 14 dnL Videla bodoi, d&.jw merjenju mleka prav lahko priradii . k«r tt TatM^R tanimanje, ko ridiš, kako je ta ali druga Itrava padla y »leku; pri tem, ko daj» druga Ł• skoro rnTBo toliko mleka, kot Kadnjift. Ko preleče leto dni, la&Jco izračunaž pri priložnosti, koliko ii j« «!nla reakft krava mleka na leto. Ako računaš eene mleka z množino mleka celo leto. vidig, koliko ti jo iala T«aka poaam«zna krara dobička. Vesela boš, k« « popolnorna ua jasnera. Natančno veli, katero kravo boS redila i« za naprtj iu katero moraS prodati, ker »e poplfvia fcrai*. Obenam to ti mletai r&čani opozarjajo, da po iftčeS ranrorl^, zakaj ne dajo ybo krare enako množino mleka. Tpraini e«; 1. Kftfco m j« krava krmila in s kakšno Ermo? 2. Ali si kravo T«dno do zadnje kaplj« podojda? 3. Ali si kraro zvesto Bnažita? 4. V kakSnera hlevu stoji krava? Ali ni morda premajb8», pretopol, premrztl, ali ima dosti s/etlobe, »K je zradeu in suh? 6. Ali je prišla krava tudi na pašo? 6. 0<i kakšnega zaroda izrira krava, ki slabo molze ? Tako bodeS razumela, ljuba gospodinja, Kolikega pomena j« poskušna molža «a vsako gos^od njst ,yo. Sedaj tnridiš, do kakib rprašanjo te ]• privedla ravno poskuSna molža. Ako bi naše gospodinje skrbele, da se mleko redno meri vsake 14 dni, kmalu bi izginile vse slabe krave iz Mstov, obenem bi gospodar dobil prepričunje, de, ]• boljže rediti krav« kot volo. Sf»s»» Marlbor ima lepo prihodnost, razvila se "bo trgoTioa in obrt. Mleka s» bo vedno več rabilo. Gotovo s« bo reja mlečnib. krav našim kraetovalcem iz bližnje in daljne okolice prav dobfo izplačala. Zato najtoplejo priporočamo našim čitateljem predstoječc vrstice, da si urede pravočasno svoje gospodarske razmere. V tem vprašanju bodo interesente drage vo- lje podpirale kmetijske podružnice in posebno še gg. živinozdravniki. Naj b. koncu že pripomnim, da se najlažje pefia s praSifijerejo ona gospodinja, katera ima doeti nrieka na razpolago. Pa o tem drugift nekaj ZdraTilno sredstvo zoper parkljevko in slinovko. V kmetijskem strokovnem listu za živinorejce v Sviei priporoča nek živinozdravnik zoper živinsko kužno bolezen parkljevko in slinovko sledečo priprosto ziiravilno sredstvo: Zivinčetu se vbrizga al' da jesii žeiezne soli. Zivinozdravnik je namreč opazoval, da Ł0 živin6eta, ki so pila vodo :z 20 m dolgih železflib. cevi, ostala zdrava. Obolelost živinčeta ie 5aje odvisna od količine železa, ki se nahaja v krvi živine. V < 1-ravjc žile je vbrizgal okrog 2 grama železosolnatib :raztopin, vsled česar je mnogo že obolelih krav hiti:o < zdravilo, druge so pa sploh ostale zdrave. Namešto \ brizgavanja se tudi priporo&a dajati goveji živini v pitno vodo m:<jbno količino in sicer na kozareo vodp \ -zn noževo konico železosolnatih raztopin, kar se naj \ponavlja skozi 7 lednov. fsCena živinl neprestano raste. Na Hrvaškem | stanejo klavni vcli 10—24 K 1 kg žive teže. ,,Ubogi" ] mesarjj se pritožujejo, da ne morejo več shajati. Ve- 1 ^inoma vsi mesarji v Sloveniji so že stopili v štrajk ISeno in otavo plačujejo sedaj 100 do 120 K za . UOQ kg.