Kulturni turizem pokriva področja izobraževanja, duhovne rasti in ustvarjalnosti – te lastnosti je ohra- nil skozi svojo celotno večtisočletno dokumentirano zgodovino. V tem članku pregledno predstavimo njena poglavitna razvojna obdobja in česa se lahko iz njih naučimo. Prikazani so tudi najnovejši razvojni premiki in naša pričakovanja prihodnjega razvoja, kakor tudi primer dobre prakse organizatorja takih potovanj, nemškega Studiosusa. Ključne besede: kulturni turizem, zgodovinski pregled, ustvarjalnost Cultural tourism covers the fields of education, spiritual growth and creativity – these characteristics form its part throughout its entire several millennia-long documented history. In this article, we brief- ly present its main development periods and what we can learn from them. We also present the new- est trends in the field, our estimation of the future development, as well as a tour-operator best practice case, the German Studiosus. Keywords: Cultural tourism, historical overview, creativity Od poučnosti do ustvarjalnega uživanja: kaj nam pove zgodovina razvoja kulturnega turizma Sonja Sibila Lebe in Marija Rok 87 Kaj je kulturni turizem? Leksikon turizma (2012) navaja, da pome-ni kulturni turizem v ožjem smislu pri-rejanje turističnih potovanj v kulturne destinacije; s tem meri na vse, kar ljudje ustvar- jajo/so ustvarili ter na vse, kar se zdi v smisel- nem horizontu neke sedanjosti pomembno. Slednje se ne nanaša le na »visoko kulturo« (umetnost, arhitekturo itd.), temveč obsega v enaki meri »vsakodnevno« in »množično kulturo«, dogodke in doživljajsko naravnane nadomestke resničnosti (zabaviščni in temat- ski parki). V širšem smislu pa stoji izraz tudi za »kulturo turizma«: po eni strani celoto vseh turističnih pojavov, ki so nastali v toku zgodo- vine, po drugi za pa »kultiviranje« oz. »udo- mačitev« teh pojavov. Kot posebna zvrst je postal kulturni turi- zem prepoznaven v 80. letih prejšnjega stoletja kot posledica spremenjene življenjske paradigme ob zaključku obdobja »fordizma«, za katerega so bili značilni standardizirani izdelki, tekoči trak ter ekonomija obsega ob velikoserijski pro- izvodnji (Richards, 2010). V turizmu je to pri- neslo zaključek ponudbeno enovite dobe mno- žičnega turizma, v kateri sta kot motiva potovanj prevladovala poletne počitnice ob morju in zim- sko smučanje. Z razvojem transportnih sredstev in sočasnim zasičenjem počitniškega tržišča ter rastjo izobrazbe prebivalstva zahodnega sveta pa je postalo nujno iskanje novih in zahtevnej- ših vsebin za potovanja. V turistični ponudbi so dobile prostor specializirane, nišne storitve, med katerimi je zavzel kulturni turizem eno najvi- dnejših mest. Danes zato zajema »kulturni turi- st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 3 (2 01 5) , š t ev il k a 1 88 zem« potovanja, pri katerih so poglavitni motivi kultura, izobraževanje, duhovnost ali kombina- cija naštetega. Namen raziskave Dokumentirana zgodovina kulturnoturističnih (KT) potovanj kaže na določen zbir prvin, ki so bile vselej pomembne in jih mora organizator KT potovanj, če želi biti uspešen, nujno pozna- ti. Veliki premiki v razvoju kažejo na povezanost uspešnosti turistične ponudbe predvsem od a) razvoja prevoznih sredstev, b) vodnikov na po- tovanjih in c) inovativnosti. Cilj tega članka je izpostaviti prelomne trenutke/obdobja v razvo- ju teh potovanj ter tako nakazati področja, kje iskati možnost razvoja v prihodnosti. Zgodovinski pregled razvoja kulturnih potovanj1 Ljudje so potovali že v davnini: iz različnih na- gibov so se odpravljali zdoma pustolovci, trgovci, romarji, učenjaki, umetniki in osvajalci ter v tuji- ni iskali duhovnost, pustolovščine, znanje ali po- sel; vse našteto sodi še danes med poglavitne mo- tive KT potovanj. Günter (2003) navaja, da najdemo prve, v kamen vpraskane dokaze o obstoju kulturne- ga turizma (romanja) na spomenikih v Egiptu iz 15. stoletja pr. Kr. Sporočajo, da so se pred 3.500 leti ljudje vedli podobno kot danes: njihove »sle- di« so vpraskane (ime, namen potovanja) v ka- men, tako so »dokumentirali« svojo prisotnost. Predvidevamo, da je šlo za organizirana potova- nja. Zibelka sodobnih turističnih potovanj (vključno s KT potovanji) so srednjeveška roma- nja (Rim, Sveta dežela). Organizacijo (prevoz in duhovno vodstvo) je prevzela Rimokatoliška cerkev, samostani pa so romarje pogostili in pre- nočili ter tako postali predhodniki hotelov (mo- tiv: duhovnost). V poznem srednjem veku se je večala vloga mest, gospodarstvo je postalo denarno, stekel je reden poštni promet, izboljšala se je infrastruk- tura, ob cestah se je razvila gastronomija, začela 1 Poglavje povzeto po Schiemann/Lebe, 1998 se je renesansa. Mladi aristokrati so na »velikem potovanju« (grand tour) spoznali druge kultu- re, umetnost ter se naučili tujih jezikov in omike (motiv: izobraževanje). Prenočevanje in oskrbo so jim zagotovili na gradovih, katerih vlogo lah- ko primerjamo z današnjimi luksuznimi hoteli (organizacijski vidik). Prebivalci gradov so igrali vlogo »učiteljev« (izobraževalni vidik), ki pripa- da v sodobnosti vodnikom. Romantično izobraževalno potovanje je do- živelo razcvet proti koncu 18. stoletja. Motivu kulture in umetnosti se je pridružilo spoznava- nje in zavestno doživljanje narave (vpliv J. J. Rou- sseauja). Podoben impulz je prispeval Goethe, ki je v središče pozornosti ob človekovem srečanju z naravo postavil njegove občutke in psiho (Wil- helm Meister) ter s tem uvrstil doživljajsko pred poučno (Klingenstein, 1993). Druga sprememba v doživljanju okolja je bilo zanimanje za zgrad- be, ki niso izvirale iz antike: srednjeveški grado- vi, sakralna krščanska arhitektura in mestna je- dra, ki so odtlej poglavitne točke KT programov. Čas industrijske družbe je človeka izposta- vil diktatu mehaniziranih procesov in spreme- njenih življenjskih pogojev (večja mesta, manj zasebnosti, onesnaževanje narave). Vzpored- no so z dodelitvijo zakonsko določenega proste- ga časa nastali družbeni pogoji za razvoj širšemu krogu ljudi dostopnega turizma. Tehnični pogoji za ta razvoj so nastali z uvedbo parnih prevoznih sredstev (hitro premagovanje razdalj za veliko oseb hkrati). Začetek organiziranih potovanj je konec 18. stoletja uveljavil »izumitelj« pavšalne- ga potovanja, Thomas Cook. Potovanja so ime- la izobraževalni namen, torej jih lahko uvrstimo med študijska. Zaključek druge svetovne vojne je prinesel zahodnemu svetu z obdobjem fordizma mate- rialno blaginjo. Vlak in avtobus so tudi v poči- tniškem prometu hitro izpodrinili osebni avto- mobili, razdalje so postale hitreje in udobneje premagljive, s čimer je nastal tehnični pogoj za nastanek množičnega turizma in za pravo »po- letno preseljevanje narodov« preko Alp v sončne kraje. Prav to je bilo bistvo množičnega turizma: namenjen je bil nezahtevnim počitnikarjem, st ud ia universitatis he re d it at i 8 | s . s . l eb e in m . r o k – o d p o u č n o st i d o u st va r ja ln eg a u ž iv a n ja .. . 89 kulturni turizem pa je zdrsnil za nekaj desetletij na obrobje pozornosti, čeprav je njegov skrom- ni obseg (v primerjavi z množičnim turizmom) vztrajno rastel in se povpraševanje po njem ni bistveno spremenilo. Glavni cilji KT ponudbe so bile še vedno antične znamenitosti, segment udeležencev študijskih potovanj pa osebe s širo- ko humanistično izobrazbo. Potovanja so vodi- li večinoma univerzitetni profesorji, zato se jih je prijel vzdevek »potujoča predavalnica« (Klin- genstein, 1993). Ker je šlo predvsem za potnike v zreli življenjski dobi, so jim v Nemčiji, kjer je bilo povpraševanje po tovrstnih potovanjih največje, zasmehljivo rekli »Grufti Bus« (avtobus »grob- ničarjev«). Potovanja so bila poudarjeno pouč- na in zato za širšo publiko presuhoparna. Prite- gnila so le izrazite ljubitelje klasične kulture, kar je ostalo nespremenjeno vse do 80. let prejšnjega stoletja, ko se je spremenila zasnova KT potovanj tako, da so poučnim dodali nove vsebine, pred- vsem rekreacijo in razvedrilo ter tako postali za- nimivi za nove segmente povpraševalcev. Dina- mika razvoja te visoko specializirane ponudbe je predstavljena v tretjem poglavju na primeru glo- balno najuglednejšega ponudnika, nemškega or- ganizatorja potovanj Studiosus. Razvoj obeh segmentov turizma je bil še vedno tesno povezan z razvojem prometnih sredstev: hitrost potovanj in nabor destinacij sta se za obe zvrsti ponudbe izjemno poveča- la z razcvetom letalskih prevozov na druge celine. Delež Evrope, zibelke zahodne kulture, se je za- čel v razmerju so celote turističnih potovanj re- lativno zmanjševati kljub temu, da je absolutno število turističnih prihodov naraščalo (www. UNWTO.com) zaradi razcveta potovanj Evro- pejcev in Američanov na druge celine. Za sodobnost ugotavljamo, da je prine- sel naslednji razvojni impulz prehod zahodne- ga sveta v obdobje t. i. informacijske družbe, kar je nekako sovpadalo z razvojem nizkocenovnih letalskih prevoznikov. Hitre in poceni medme- stne povezave so vzpodbudile nastanek ponud- be kratkih obiskov mest, največkrat za podaljšan konec tedna (angl. city break). Motivi so ali do- godek (kulturni, zabavni ali športni), ali kultura (ogled mesta), ali nakupovanje. Gre praviloma za individualna potovanja, s čimer pri obiskih mest močno upade povpraševanje po klasičnih turistič- nih vodnikih. Vse večjo vlogo pa dobivajo lokalni vodniki, od katerih pričakujejo turisti ne le zna- nja, temveč tudi vse več ustvarjalnosti in prilaga- janje programa njihovim individualnim željam. Sprememba je vidna tudi na organizacijskem po- dročju: klasične organizatorje potovanj vse bolj izpodrivajo virtualne agencije in možnost krea- tivnega pakiranja2 (Leksikon turizma, 2012). Od preloma tisočletja dalje govorimo o pre- hodu kulturnega turizma na področje ustvarjal- nosti (Richards, 2014). Povezan je z željo po do- življajskem spoznavanju kulture, dediščine in tradicij namembne destinacije. Vodniki študij- skih potovanj postajajo komunikacijski posre- dniki in interpretatorji pri premoščanju kul- turnih razlik med turisti in gostitelji: goste seznanijo (element poučnega) z lokalnimi običa- ji in jih vzpodbudijo, da jih spoštujejo in se jim v času bivanja v destinaciji čim bolj prilagodijo. K elementu doživljanja sodi spoznavanje lokalne ustvarjalnosti: okušanje lokalne kuhinje, udelež- ba na ustvarjalnih delavnicah, kjer se učijo tradi- cionalnih lokalnih obrti, učenje vsaj nekaj besed lokalnega jezika, aktivna pomoč pri varovanju naravnega in socialnega okolja ipd. Prav družbe- na odgovornost (DO) do gostiteljev je postal bi- stvena značilnost kulturnega/ustvarjalnega tu- rizma 3. tisočletja. Popolnoma nove dimenzije pa se odpirajo v turizmu (še prav posebej v kulturnem) z nes- lutenim razmahom »ekonomije deljenja« (angl. sharing economy): gostje živijo pri posamezni- kih/družinah, ne več v hotelih (najbolj znana sta sistema Couchsurfing3 in Airbnb4) ter se spre- 2 Individualni nabor gradnikov potovanja na spletni strani posredni- ka več različnih storitev: sestava »idealnega programa po meri« z rezervacijo leta, nastanitve, najema avtomobila, nakupa vstopnic za prireditve in v muzeje ipd. na enem mestu. 3 Couchsurfing International Inc.  je družabna spletna stran, ki ponuja obiskovalcem brezplačno bivanje na domovih (ime je dobila po pre- nočevanju na kavču) prisostvovanje na prireditvah v namembni de- stinaciji (Leksikon turizma, 2012). 4 Airbnb je portal, na katerem lahko poljubna oseba najame neplačlji- vo nastanitev v namembnem kraju. Na voljo je več kot milijon ne- premičnin v 34.000 mestih (190 držav) (https://en.wikipedia.org/ wiki/Airbnb) st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 3 (2 01 5) , š t ev il k a 1 90 menijo v »začasne meščane« obiskanega kraja (Richards, 2014) in sodoživljajo z osebami, ki jih gostijo, njihov vsakdan. Ob tem pogosto odkri- jejo prvine vsakodnevne kulture, ki so jih doma- čini pri predstavitvi svoje ponudbe prezrli (»mo- ralno plačilo« za gostoljubje/ena izmed prvin dokazljivih obojestranskih koristi). Pričakujemo, da bo prav paradigma deljenja prinesla največje spremembe v turistični ponud- bi tega in naslednjega desetletja ter še dodatno spremenila vlogo vodnikov/posrednikov znanja. Študij primera: ponudnik Studiosus5 Studiosus (www.studiosus.com) je bil ustano- vljen kot organizator študentskih potovanj – od tod tudi njegovo ime – in kmalu postal vodilno podjetje za KT potovanja na evropskem, s tem pa tudi na svetovnem tržišču. Pregled njegovega razvoja lahko zato enačimo z razvojem sodobne KT ponudbe: – ustanovitev leta 1954 (zaključena prva faza povojne obnove v Evropi) in organizacija prvega avtobusnega potovanja »po soteskah divjega Balkana« do Grčije, klasičnega cilja študijskih potovanj. Alternativa v naslednjih letih je bil vlak (brez spalnikov, kar je pome- nilo 48 ur sedenja do cilja). Sočasno so orga- nizirali tudi potovanja za ameriške študente v Evropo. – V naslednjem desetletju so uvrstili v pro- gram še potovanja v »klasični destinaciji« Italijo in Egipt, po politični otoplitvi v vzhod- nem boku pa še v Češkoslovaško, Albanijo, zatem še v Maroko in Malo Azijo. – Avtobusu se je s križarjenjem po Egejskem morju, Sardiniji in Siciliji pridružila kot prevozno sredstvo ladja, študentje pa so pos- tajali vse bolj manjšinski segment na njiho- vih visokokakovostnih študijskih potova- njih. Novost je bilo potovanje v Sveto deželo z uporabo treh vrst prevoznih sredstev (vlak, ladja, avtobus). Kot prvi organizator poto- 5 Poglavje temelji v celoti na prevodu informacij, dosegljivih na sple- tni strani ponudnika (www.studiosus.com). vanj so objavili katalog z natančnim opisom poteka potovanja, ki so ga za njimi uvedli tudi drugi ponudniki. – 1962: prva uporaba letala za obisk mest (za avtobus preveč oddaljeni Moskva, Sankt Pe- terburg in Varšava), v naslednjem desetletju so sledila še potovanja na druge celine: Indi- ja, ZDA in Daljni vzhod. Ko ponudijo kot letalsko tudi potovanje v Egipt in Sudan, povpraševanje po njihovih storitvah skoko- vito naraste. – Konec šestdesetih izide katalog prvič delno v barvah in v nakladi 120.000 izvodov, kar ustreza njihovemu več kot petinskemu trž- nemu deležu ne nemškem govornem obmo- čju. – V začetku 70. let kupijo knjigarno in ponu- jajo razen potovanj še literaturo za potovanja, uvedejo pa tudi zavarovanje tveganja odpo- vedi potovanja. Ponujajo skupinska potova- nja po naročilu za domače in mednarodne goste. Raziskava mnenj odjemalcev poka- že, da si želi tretjina gostov kot nadaljeva- nje ogledov še nekajdnevni oddih v destinaci- ji, kar takoj uvedejo kot izbirno možnost. – Sredi 70. kot prvi objavijo program za pol leta vnaprej, kar so prevzeli po njih vsi dru- gi ponudniki. Prav tako kot prvi objavijo imena vodnikov – za nekatere udeležence je to razlog, da se odločijo za potovanje. Kot prvi v eno potovanj vključijo cene vstopnin v muzeje in na prireditve. Začnejo izdajati dva kataloga: enega za študijska, drugega za jezikovna potovanja. – Naslednja novost so bila leta 1979 pohodni- ška in jezikovna študijska potovanja (Grči- ja, Islandija) – s tem se je Studiosus uveljavi- li kot najbolj inovativni ponudnik na svojem področju in status obdržal do danes. Kata- log ima prvič naziv: »Drugačne počitnice«, s čimer pove, da je lahko tudi študijsko po- tovanje povezano s počitkom. – Od 80. let dalje pripravi Studiosus ob poslov- nem vsako leto tudi okoljsko poročilo. Druž- bena odgovornost (DO) postane njihov mor- st ud ia universitatis he re d it at i 8 | s . s . l eb e in m . r o k – o d p o u č n o st i d o u st va r ja ln eg a u ž iv a n ja .. . 91 da najbolj razpoznavna značilnost, ki jo drugi ponudniki zaradi inovativne nadgra- dnje le stežka lovijo. – Sredi 80. let je 70 % njihovih potovanj letal- skih – to doseže svetovni turizem kot celota šele tri desetletja kasneje. Prevzamejo prvega konkurenta. – V 90. letih vključijo potovanje gostov na od- hodno letališče s sredstvi javnega prevoza v ceno potovanja – da bi vzpodbudili rabo jav- nih prevoznih sredstev, nadgradijo kasneje ponudbo celo na vožnjo v prvem razredu. Vse kataloge tiskajo na recikliranem papir- ju. Studiosus prevzame še dva ponudnika študijskih potovanj in se utrdi kot globalno najuspešnejši ponudnik KT potovanj. V po- znih 90. uvedejo izobraževanje na področju ekologije za hotele v nekaterih državah tret- jega sveta. – V začetku 3. tisočletja nadomestijo upad povpraševanja zaradi SARS in napada na WTC z uvedbo študijskih križarjenj, ki pos- tanejo velika uspešnica. – Gostom omogočijo doplačilo za kompen- zacijo ogljičnega odtisa svojega potovanja in sredstva namenijo okoljskim projektom. Podjetje pridobi okoljske certifikate ISO in EMAS ter prejme več nagrad za svojo DO in inovativnost. – V drugi dekadi 3. tisočletja s podporo okolj- skim projektom dosežejo, da so vsa njihova potovanja klimatsko nevtralna. Vedno znova prejemajo po vsem svetu okoljska priznanja. Sklep Današnja raznolikost KT ponudbe kaže, da ne moremo več definirati enovitega tipa »kulturne- ga turista«, saj obstaja znotraj segmenta več raz- ličnih profilov. Udeleženci študijskih potovanj in obiskovalci posebnih dogodkov v domeni »visoke kulture« (festivali, gledališče, klasični koncerti) imajo podobne sociografske značilnosti: nadpovprečno izobrazbo (ali študentje na poti k njej) in višje prihodke kot povprečje prebival- stva (Günter 2003). Povprašujejo po udobju, do- miselnem programu ter pričakujejo odlične sto- ritve vodnikov. Razvoj kulturnega turizma skozi tisočletja kaže veliko stalnic, predvsem na področju mo- tivacije, ki obsega učenje/širitev obzorja (zgodo- vina, umetnost), osebnostno rast/zorenje (ezote- rika, kultura, srečanje z naravo) in duhovnost/ vero. Nespremenjeno ostaja tudi, da si kulturni turisti želijo vodstva. Vloga vodnika je pri klasič- nih KT potovanjih ključnega pomena: gostje se pogosto prav zaradi odličnega vodnika odločijo za potovanje (objava v katalogu). S pojavom ustvarjalnega turizma je bil del nalog in tudi kompetenc vodnika prenešen na lo- kalne mojstre, ki so obiskovalce učili svojih spret- nosti. Najnovejši razvoj pa kaže, da prevzemajo v sklopu »ekonomije deljenja« pomemben del vlo- ge vodnika laični domačini, saj osebe, vajene (in naveličane?) velikega udobja v hotelih, kot kon- trast doslej doživetega iščejo pristen stik z do- mačini v obiskani destinaciji. Ugotovimo lahko torej, da je zaključek popolne prevlade množič- nega turizma prinesel razvojno priložnost števil- nim manj razvitim območjem, ki so znala ohrani- ti pristnost in svoje izročilo, katerih bistveni del je lokalna gastronomija. Da bi to ohranili tudi v prihodnje, odlični organizatorji potovanj od svojih gostov pričakujejo spoštljiv odnos do go- stiteljske skupnosti in s tem kažejo svojo DO: ta je postala nujen del vsake KT ponudbe (primer Studiosus). Razen »tipičnih« kulturnih turistov po pristni lokalni in po kulturni ponudbi že dol- go povprašujejo tudi turisti iz drugih segmen- tov. Trdimo lahko, da »čistih« profilov gostov ni več in da smo vsi že zdavnaj postali »hibridi«. Omenili smo, da kulturni turist rad podaljša po- tovanje za nekaj dni s počitnicami; poslovni, re- kreativni ali množični turisti pa se pogosto od- ločajo za oglede KT znamenitosti in ustvarjalne delavnice z domačini. Izkazalo se je, da ne gle- de na pripadnost segmentu povpraševanja dob- rih 40 % turistov obišče tudi kulturne znameni- tosti in prireditve (Leksikon turizma, 2012; Lebe et al, 2009). st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 3 (2 01 5) , š t ev il k a 1 92 Sklepamo lahko torej, da se privlačnost de- stinacije poveča, če ponuja vsaj eno kulturno pri- vlačnost in če vključuje v ponudbo stik z matič- nim prebivalstvom. Že leta 1995 je pisal Schulze o prehodu v »doživljajsko družbo«, kar je nadgra- dil Jensen (1999) s paradigmo o »sanjski druž- bi«. Za obe so ključni doživetja, pristnost in edinstvenost. Dietsch (2003) je posledično ugo- tovil, da so se spremenili ne le cilji in tematika tradicionalnih študijskih potovanj (stran pov- praševanja), temveč tudi ponudba, npr. urejenost lokalov in regionalnih kulturnih zanimivosti/ privlačnosti. Prav v sklopu razvoja »ekonomije deljenja« pričakujemo na tem področju s in hiter nadaljnji razvoj, od katerega bodo imeli ob dob- rem sodelovanju obiskovalcev in matičnega pre- bivalstva koristi oboji. Povzetek Kot posebna zvrst turizma je kulturni turizem postal prepoznaven v 80. letih 20. stoletja, ko se je marsikateri turist začel zanimati za zahtevnejše vsebine in posega- ti po potovanjih, ki bi mu nudila več kulturnih oziroma izobraževalnih vsebin. Prve dokaze o organiziranih potovanjih najdemo že v starem Egiptu, potovalo pa se je v manjši ali večji meri v vseh obdobjih človeštva, do pojava množičnega tu- rizma po drugi svetovni vojni, ki je tudi dodobra spre- menil pogled na kulturni turizem in razvil več tipov kulturnega turizma, osredotočenih na posamične in- teresne skupine, veliko več poudarka pa se je dalo tudi na manj razvita območja s svojimi lokalnimi posebnost- mi (npr. lokalna gastronomija). V tem oziru je podrob- neje obravnavani primer ponudnika Studiosus, ki se je specializiral na študentska potovanja. Summary Cultural tourism was recognized as a special kind of tourism no later than in the 1980s, when many a tour- ist became interested in the more challenging contents and travel with the potential to offer more cultural or educational contents. First evidence of organized trips is already attested in ancient Egypt; travels occurred to a lesser or greater ex- tent in all historical periods; however, the phenomenon of mass tourism came about only after WWII, which thoroughly changed the view of cultural tourism and contributed to the development of several types of cul- tural tourism focused on individual interest groups. A special emphasis was placed on the less developed are- as with their local specificities (e.g. local gastronomy). In this respect, the case of “Studiosus” is discussed in de- tail, which specializes in student travel. Literatura Dietsch, Klaus A. (2003): Die Studienreise im Wandel. Konzepte einer klasischen Re- form. V: Günter, Wolfgang (ur.) 2003: Handbuch für Studienreiseleiter. Pädago- gischer, psychologischer und organisatori- scher Leitfaden für Exkursionen und Stu- dienreisen. München, Wien: Oldenbourg (3. izd.) Günter, Wolfgang (2003): Geschichte der Bil- dungsreise. V: Günter, Wolfgang (ur.) 2003 Handbuch für Studienreiseleiter. Pädago- gischer, psychologischer und organisatori- scher Leitfaden für Exkursionen und Stu- dienreisen. München, Wien: Oldenbourg (3. izd.) Jensen, Rolf (1999): The Dream Society: How the Coming Shift from Information to Imagination Will Transform Your Busi- ness. McGraw-Hill Education Klingenstein, Max A. (1998): Studienreisen. V Haederich, Günter: Tourismus-Marketing und Fremdenverkehrsplanung; de Gruyter, Berlin Lebe, Sonja S. in soavtorji (2009): Strategija ra- zvoja in trženja kulturnega turizma na Slo- venskem. Slovenska turistična organizaci- ja [dostop 5. 7. 2015]: http://www.slovenia. info/si/ps-aktivnosti-mesta/Strategija-ra- zvoja-in-trženja-.htm?ps_aktivnosti_mes- ta=2060&lng=1 Leksikon turizma. Destinacije, gastronomi- ja, hotelirstvo, organizatorji, agencije, pre- vozniki. (2012). Lebe, Sonja S. (ur. slov. iz- daje); Fuchs, Wolfgang; Mundt, Joern W.; Zollondz, Hans D. (ur. nem. izdaje) Multi- disciplinarni raziskovalni institut Maribor st ud ia universitatis he re d it at i 8 | s . s . l eb e in m . r o k – o d p o u č n o st i d o u st va r ja ln eg a u ž iv a n ja .. . 93 Richards, Gregg. (2010): Creative tourism: De- velopment, trends and opportunities. Bar- celona Richards, Gregg. (2014): Tourism trends: The convergence of culture and tourism Schiemann, Sonja (Lebe, Sonja S.) (1998): Mo- del turističnega marketinga kulturnih dob- rin v Sloveniji. Magistrsko delo. Ekonom- sko-poslovna fakulteta Univerze v Maribo- ru Schulze, Gerhard (1995): Die Erlebnisgesel- lschaft. Kultursoziologie der Gegenwart. Campus Verlag, Frankfurt/Main www.studiosus.com www.UNWTO.com https://en.wikipedia.org/wiki/Airbnb