ŠTEVILKA
LETO XI.V, 21. JUNIJ 2013 cena 1.58 eur
Na Malem maratonu Mozirja Za Cajine korake zbirali zmagovafd vsi, ki so pretekli sredstva tudi v Nazarjah ciljno črto
STRAN 16
STRAN 17
Oglasi
Vertikalna vzgoja zelenjave in sadja:
Domiselni načini vrtnarjenja - kako ustvariti svoj vrt na balkonu ali terasi
Rhonda Massingham Hart
Založba Cangura.com predstavlja knjižno uspešnico iz področja vrtnarstva / pridelave in gojitve.
Ste vrtnar, ki ima omejen prostor in premalo časa? Želite ustvariti lasten vrt na balkonu ali terasi? Poizkusite si hrano vzgajati v višino! Knjiga vas bo navdihnila, da boste iskali svoje lastne rešitve in zelenjavo gojili tudi na majhnih zaplaticah »orne zemlje« ali pa na balkonih. Pripravite posode in opore, domišljijo spustite z vajeti in spet se boste lahko naužili več pristnih okusov zelenjave in sadja, ki ste jih morda že pozabili.
Vsi smo jih že videli, te čudovite, vabljive, do potankosti izdelane primerke vzpenjajočih se rastlin, pa čeprav morda samo na slikah zadnje vrtnarske revije ali na spletnih straneh. Podobe celih oblakov vrtnic vzpenjalk ali padajočih valov glicinije se nam s papirja preselijo v domišljijo, z njo koketirajo in se zavlečejo do srca, ki ga polni zavist. Taka vrtnarjeva predanost, ki jo vidimo, je zagotovo več, kot zmoremo.
Mi, varuhi svojega lastnega vrtička, ki imamo tako malo časa, prostora in vsega, kar potrebujemo. Pa je to res?
Knjiga vas bo navdihnila, da boste iskali svoje lastne rešitve in zelenjavo gojili tudi na majhnih zaplaticah »orne zemlje« ali pa na balkonih. Pripravite posode in opore, domišljijo spustite z vajeti in spet se boste lahko nau-žili pristnih okusov zelenjave in sadja, ki ste jih morda že pozabili. Sprostitev in zabava ter konkretna korist vam bodo v življenju prav tako dobra opora za zdravje, kot so oporniki za tiste rastline, ki vam bodo v višini dajale morda še večji pridelek, kot bi ga sicer.
Na koščku zemlje si lahko obdelovalno površino povečate v višino tako,
da sadite sadje in zelenjavo takih vrst, ki se vzpenjajo, obešajo ali pa zvijajo proti soncu. Na majhnih, omejenih prostorčkih je manj plevela in tudi škodljivcev, pridelek pa večji.
Začnite z grahom in fižolom, ki sta prava zvezdnika med vzpenjalkami, potem pa raziskujte še druge možnosti rasti v višino pri drugih priljubljenih vrtnih pridelkih.
•	Paradižnik vzgajajte v viseči posodi, pobirajte ga z bingljajočih stebel.
•	Kumare vzgajajte navzgor po poševnem oporniku v obliki črke A.
•	Melono privežite na ograjo in naredite zanke, zibke, ki bodo nosile težke sadeže.
•	Sladki krompir zvijajte skozi oporo, veselite se rastline, ki vam bo z zelenjem v okras, krompir pa si boste izkopali za večerjo.
•	Ukrotite buče, ki tako rade lezejo vsevprek in z njimi »oblecite« indijanski šotor, namesto da vam jemljejo dragoceni prostor v vrtu.
Čeprav podpiranje ostaja najbolj običajna metoda za navzgor rastoči pridelek, pa ta knjiga prinaša drugačne zamisli o tem, kako pridelovati hra-
no, od stolpov za krompir in visečih košar pa do čudovitih 'rodnih' zidov in še kaj. Svojo lastno hrano si lahko pridelate povsod, kjer imate prostor, naj bo to pravi vrt, ozek pas ob poti, balkon v stolpnici ali pa le okenska polica. To je korak proti samozadostnosti in zdravemu prehranjevanju. Spoznali boste najboljše materiale, ki jih lahko uporabite, pa tudi kako jih uporabiti.
Z malo spretnosti in veselja boste ob pomoči te knjige ustvarili čudovite vrtičke, ki bodo obilno rodili tudi tam, kjer se vam prej sploh ni zdelo mogoče.
Knjiga je polna koristnih nasvetov in slik, ki nazorno pokažejo, kako ravnati. Zakaj bi se učili na lastnih napakah, če je nekdo že uhodil pot, in Rhonda Massingham Hart jo je zagotovo dobro shodila, tudi za vse tiste, ki morda še zbirate pogum.
Cena mehko vezane knjige: 27,90 EUR Naročila na telefonski številki 01 365 52 08 ali na spletni strani www. cangura.com
cangura.com
i
2 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013
Iz vsebine:
Tema tedna:
Poletje - brezkrbno za otroke, skrb za starše glede varstva..............................................4
Srečanje upokojencev s poslanci:
Dovolj je varčevanja
na račun upokojencev..........................................5
(ŠS)
Tretja stran

Zgornja Savinjska dolina:
Bo projekt Letošč »padel v vodo«?...................7
SŠGZ:
V lanskem letu gospodarstvo v SAŠA regiji z nekaj več dobička.....................8
Občina Mozirje:
Vse tri šole in vrtec z novo kritino.....................9
Občina Ljubno:
Uspeli s pritožbo za
projekt revitalizacije trškega jedra...................9
Nazarje praznujejo:
Obeležili praznik
krajevne skupnosti in dan upora................... 11
Gornjegrajska katedrala:
Španski temperament
osvojil zgornjesavinjske poslušalce.............12
Nazarje:
Turnir v malem nogometu med zaselki..........21
Pozdravljene, počitnice!
Poletne počitnice so čas, ko si učenci in dijaki lahko malce spočijejo od napornih šolskih mesecev, hkrati pa prinašajo zaposlenim staršem nove skrbi, saj morajo poskrbeti, da bodo njihovi otroci počitniško obdobje preživeli varno in s primerno oskrbo. Po tej plati so šolarji in starši na podeželju v slabšem položaju v primerjavi z njihovimi »kolegi« v večjih krajih, saj je ponudba organiziranega počitniškega varstva otrok na periferiji bistveno skromnejša kot v mestih.
V Ljubljani, na primer, Mestna zveza prijateljev mladine Ljubljana na petih osnovnih šolah in v mladinskem domu organizira brezplačno varstvo otrok skozi celotne počitnice. Povpraševanje staršev je bilo tako veliko, da so vse proste kapacitete zapolnili tako rekoč čez noč že pred prvomajskimi prazniki, ko so izdali katalog počitniških dejavnosti.
Omenjeno neravnovesje med bolj in manj urbanimi območji se glede varstva otrok povečuje, saj je tudi na podeželju, za razliko od preteklosti, vse več staršev, ki so v proces na delovnem mestu vpeti tako rekoč ves dan. Delodajalci za poslovni uspeh od vsakega zaposlenega pričakujejo popolno predanost, na drugi strani pa je družina, ki za svoj obstoj in razvoj prav tako potrebuje prisotnost in skrb staršev.
Država z različnimi ukrepi družinske politike sicer skuša regulirati tudi to področje, vendar je v praksi največ odvisno od stališč in (ne)razumevanja delodajalca. Nekatera podjetja sprejemajo določene družinam prijazne ukrepe, v zadnjem času pa se pojavljajo tudi primeri, ko podjetja organizirajo varstvo otrok svojih zaposlenih. Ledino v naši dolini na tem področju orjejo v BSH Hišnih aparatih, kjer bodo v sodelovanju z nazarsko osnovno šolo med počitnicami organizirali varstvo mlajših otrok.
Pri vseh teh prizadevanjih ne bi smeli pozabiti na dejstvo, da so počitnice prvenstveno namenjene sprostitvi in aktivnemu počitku otrok. Pretirano angažiranje v številnih organiziranih aktivnostih lahko ima namesto želenih nasprotne učinke, zato je treba »obveznosti« v tem obdobju razporejati z ravno pravšnjo mero. Ko skozi priprto okno pisarne vidim in slišim razposajene otroke, ki se v vročem poletnem popoldnevu kopajo na sotočju Savinje in Drete, jim njihovo brezskrbnost in srečo iskreno privoščim. Pozdravljene, počitnice!

ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 25, 21. junij 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013
3
Tema tedna
OTROŠKE AKTIVNOSTI MED POČITNICAMI
Poletje - brezskrbno za otroke, skrb za starše
glede varstva
Lani so na prvem taboru mladih planincev PD Nazarje vojaki pripravili učni dan iz preživetja v naravi. (Foto: Tatiana Golob)
Pred osnovnošolci in dijaki je deset sproščenih tednov brez šolskih in obšolskih obveznosti, ki jim med letom puščajo (pre)malo prostega časa. Poletne počitnice so se za devetošolce in dijake zaključnih letnikov že pričele, ostali šolarji bodo šolske nahrbtnike vrgli v kot 24. junija. Za otroke je poletje čas brezdelja, za številne starše pa čas, ko med delavnikom ostanejo brez jutranjega varstva za svoje otroke. Kam z otroki med počitnicami? Vseh deset tednov jih je sicer nemogoče in tudi nepriporočljivo zaposliti, kakšen teden ali dva na taboru, v tečaju ali varstvu organiziranih delavnic pa se marsikomu prileže. Tudi v Zgornji Savinjski dolini tovrstna ponudba počitniških dejavnosti postaja bolj in bolj pestra, kar je dobrodošlo predvsem staršem mlajših otrok, ki še ne želijo doma zapustiti za več dni skupaj.
VEČJI KRAJI - VEČJA PONUDBA DEJAVNOSTI
Na Zvezo potrošnikov Slovenije prihajajo pritožbe staršev iz manjših krajev, češ da ponudbe za varstvo oziroma poletne dejavnosti v manjših krajih ni, vožnja otrok v večje kraje pa se jim zaradi službenih obveznosti pogosto ne izide. Ta opažanja lahko zlahka projiciramo tudi na Zgornjo Savinjsko dolino. Največjo ponudbo počitniških dejavnosti je najti v Mozirju, ki pa je za prebivalce višje ležečih zgor-njesavinjskih občin v primeru vsakodnevne vožnje otrok tja in nazaj domov že precej odročno. A ponudba dejavnosti je kljub temu dobrodošla.
Pestro poletno ponudbo za otroke, ki je razporejena skozi ves julij in avgust, pripravljajo v podjetju Apartmaji & Wellness Skok, ki ima sedež v Mozirju. Starši in otroci lahko pri njih izbirajo med jezikovnimi delavnicami, ki so namenjene tako predšolskim otrokom kot šolarjem in najstnikom, ali pa otroke vključijo v t.i. interaktivno Pravljično deželo na pragu raja s Potovkami.
Petdnevne ustvarjalne delavnice v juliju pripravlja tudi Osrednja knjižnica Mozirje. Dopoldanske de-
lavnice na temo kulturne in zgodovinske dediščine naše doline bodo potekale v prostorih Muzejske zbirke Mozirje in Mozirjani. Namenjene so otrokom prve triade osnovne šole in so, kar je za marsikatere starše zelo dobrodošlo, povsem brezplačne.
CENOVNO UGODNO ALI CELO BREZPLAČNO PREKO DRUŠTEV IN ŽUPNIJ
Kot opažajo na Zvezi potrošnikov Slovenije, so cenovno najbolj ugodne ali pogosto celo brezplačne predvsem dejavnosti, ki jih organizirajo različna društva. V Nazarjah se lahko šolarji v začetku julija udeležijo štiridnevnih brezplačnih delavnic, ki jih vsako leto organizira tamkajšnje turistično društvo. Otroci se v organiziranem varstvu zabavajo skozi športne igre, pohodništvo in ustvarjalnice, ki se odvijajo v Nazarjah, na Lazah in v Račneku. Taborniška in planinska društva, ki so v naši dolini precej aktivna, pogosto organizirajo tedenske tabore, ki so namenjeni tako članom kot nečlanom društva. Na spletu je bilo moč najti ponudbo Roda Sotočje Nazarje, ki planinski tabor organizira v prvih dneh julija. Tudi gasilska društva iz doline že več let za svoj gasilski podmladek organizirajo cenovno ugodna letovanja ob morju.
Počitniško varstvo organizirajo številne župnije, in sicer predvsem v obliki oratorijev. Gre za obliko varstva, ki med seboj združuje otroke, mlade in odrasle, animatorje in duhovne voditelje. V mozirski župniji poleg oratorija otrokom delavnice pripravlja tudi župnijska Karitas. Njihove delavnice so name-
njene medgeneracijskemu druženju, izvajali pa jih bodo v začetku avgusta.
POČITNIŠKO VARSTVO ORGANIZIRA TUDI PODJETJE BSH NAZARJE
Pri nas manj poznana oblika varstva otrok v organizaciji podjetja, kjer je zaposlen eden izmed staršev, je v tujini že dobro vpeljana. Letos so se na veselje svojih zaposlenih takšne oblike počitniškega varstva lotili tudi v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje. Kot so zapisali, je bila v okviru ukrepov s področja ravnovesja med delom in zasebnostjo izražena tudi potreba po počitniškem varstvu mlajših osnovnošolskih otrok. Zato so se odločili za sodelovanje z OŠ Nazarje in pripravili ponudbo, v kateri lahko zaposleni svoje mlajše otroke vključijo v njihove »BSH junior počitnice«. Za organizacijo in koordinacijo počitniških aktivnosti, ki bodo potekale en teden v juliju in en teden v avgustu, bodo poskrbele učiteljice OŠ Nazarje ob pomoči animatorjev, izbranih iz študentskih vrst otrok njihovih zaposlenih.
Tatiana Golob
Barbara Fužir, organizatorka pri podjetju Apartmaji & Wellness Skok:
»V podjetju Skok smo se podali v »tvegano početje«, med poletjem zaposliti najstnike, otroke in najmlajše in ob tem osrečiti še njihove starše. Kot organizatorji pri Skoku ponujamo celoteden-ske aktivnosti z dodano vrednostjo; jezikovne delavnice, angleščino in nemščino, za predšolske otroke, šolarje in najstnike, ter interaktivno Pravljično deželo na pragu raja s Potovkami.
Jezik je orodje - ne pa orožje. In včasih to pozabimo. Ko smo mlajši, se z novimi znanji in informacijami še ne obremenjujemo - ampak jih srkamo. Posebna metoda zgodnjega poučevanja angleščine Helen Doron stimulira ravno to naravno sposobnost recepcije učenje tujega jezika - kot materinega. Verjeli ali ne - brez table in šolskih klopi! Seveda bo zabavno tudi na krajši, tridnevni delavnici nemščine, tisti zaljubljeni v pravljice, pa se bodo me-čevali in prepirali s povodnim možem iz Savinje in ajdovsko deklico ter zasledovali žalik žene že julija.«
(Foto: TG)
4	Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013	I
Aktualno
SREČANJE UPOKOJENCEV S POSLANCI
Dovolj je varčevanja na račun upokojencev
V ponedeljek, 10. junija, so se srečali predstavniki zgornjesavinj-ske koordinacije društev upokojencev in Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje s poslanci Jakobom Presečnikom (SLS), Janjo Napast (SDS) in Jožetom Kavtič-nikom (PS). Srečanju je prisostvovala tudi direktorica Centra za soci-
alno delo Mozirje Marjana Veršnik Fale, predsednika nazarskega in mozirskega društva upokojencev, Vera Pečnik in Stanislav Podse-denšek, ter koordinatorka projekta Starejši za starejše Karlina Mermal. Udeležence srečanja sta pozdravila vodja koordinacije Toni Rifelj in predsednik pokrajinske zveze upokojencev Emil Hedžet. Slednji je poudaril, da je dovolj varčevanja na plečih upokojencev.
NIČ VEČ ZNIŽEVANJA POKOJNIN
Upokojenci so poslancem predali protest zaradi nameravanega vnovičnega znižanja pokojnin, izrazili so tudi zaskrbljenost zaradi razmer v sistemu zdravstvenega varstva in vse večjem številu upokojencev, ki živijo na meji praga ali pod pragom revščine.
Razmerje med povprečno plačo in pokojnino je bilo v letu 2000 75-odstotno, sedaj je le še 62-od-stotno, v kolikor pa se upoštevajo vse pokojnine, tudi vdovske, invalidske in družinske, pade procent na 57. Poleg tega po besedah He-džeta upokojenci na svoja pleča prevzemajo tudi veliko breme drža-
ve, saj letno opravijo veliko ur prostovoljnega dela predvsem preko projekta Starejši za starejše. Lani je bilo teh ur kar 814 tisoč.
Zaskrbljeni so tudi zaradi razmer v zdravstvu. Več kot pol milijona upokojencev v Sloveniji namreč spada med pogostejše uporabnike zdravstvenih storitev, zato jih še to-
liko bolj skrbijo daljše čakalne dobe in preusmerjanje v samoplačni-ške ambulante ter razna doplačila storitev. Poleg ostalih tem je He-džet poslance seznanil še s predlogom spremembe volilne zakonodaje, katero je pripravila Zveza društev upokojencev Slovenije.
VSE VEČJA REVŠČINA MED UPOKOJENCI
Verjetno najbolj pereča tema, ki se tiče upokojencev, je, da jih je vse več na pragu revščine. To je potrdila tudi Veršnik-Faletova, ko je omenila, da se je na območju mozirske upravne enote varstvenemu dodatku odpovedalo oziroma izgubilo pravico do njega kar 90 odstotkov upravičencev. Od 850 upravičencev se je tej pravici odpovedala ali jo izgubila večina, varstveni dodatek sedaj prejema le še 91 upravičencev. Večini teh sedaj za preživljanje ostaja skromna pokojnina v višini 180 do 250 evrov. Veršnik-Faletova je na poslance obrnila s predlogom, da se zviša prag minimalnih stroškov za preživetje, kajti preživeti s takšnimi sredstvi mora biti pravi čudež. Ljudje so v velikih
stiskah in zato bi bilo potrebno razmišljati o rešitvah.
Kavtičnik je menil, da zakon ni bil mišljen slabo, pokazale pa so se težave sedaj, ko se izvaja. Potreba po dvigu cenzusa, osnovnega zneska za preživetje, je nujna. Enakega mnenja je bil tudi Preseč-nik, ki je dejal, da je potrebno storiti nekaj na tem področju. Hedžet je dodal, da je kupna moč upokojencev vedno manjša, brezposelni otroci jim ne morejo pomagati, zato so cele družine v velikih stiskah. Smo pa Slovenci specifični po tem, da imamo veliko nepremičnin, ki jih ne želimo obremeniti, ampak zapustiti svojcem brez bremen. V
LOGARSKA DOLINA
V času, ko se proti Solčavskemu in v Logarsko dolino zgrinjajo poletne množice turistov, že nekaj let organizirajo dan trajnostne mobilnosti, ki bi naj omogočal posebno doživetje te doline in miru v gorah ob omejitvi motornega prometa ter spodbujanju rekreativnega pešačenja, uporabe koles ter električnih prevoznih sredstev (omejevanje individualnih prevozov nasploh). Vzorec bi naj nakazoval gibanje v naravnem parku v bližnji prihodnosti.
Program dneva trajnostne mobilnosti bo organiziran v soboto, 29. ju-
konstruktivni razpravi je sodelovala tudi Napastova. Predvsem je izpostavila, da so poleg starejših tudi mladi skupina, kateri ne vidijo svetle prihodnosti. Največ komentarjev je glede na bogate poslanske izkušnje podal Presečnik.
Rifelj je izpostavil, da Zgornja Savinjska dolina prednjači po najnižjih osebnih dohodkih in pokojninah ter posledično po najnižji kupni moči. Spregovoril je o želji, da bi bil sprejet zakon o dolgotrajni negi in negi na domu, saj se pripravlja že leta. Na upokojence bosta negativno vplivala tudi davek na nepremičnine in povišanje DDV-ja.
Štefka Sem
nija, med 10. in 17. uro. Brezplačno bo možno najeti testni električni avtomobil, kolesa na električni pogon, testiranje skike nordijskih rolk, vodena bosta izlet na Klemenčo jamo ter sprehod po spodnjem delu Poti po Logarski. V Centru Rinka v Solčavi bo brezplačen vstop in ogled stalne razstave o Solčavskem. Ob organiziranih brezplačnih avtobusnih prevozih iz Solčave do obračališča pod Rinko (en avtobus celo iz Ljubljane), bi kazalo pustiti motorna vozila že v Solčavi, čeprav posebne zapore v Logarsko dolino ne bo.
Jože Miklavc
Poslanca (z leve) Jože Kavtičnik (PS) in Jakob Presečnik (SLS) sta mnenja, da je potreba po dvigu osnovnega zneska za preživetje nujna.
(Foto: Štefka Sem)
Prihodnjo soboto dan trajnostne mobilnosti
5	Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013	I
Gospodarstvo

20 LET PODJETJA BSH HIŠNI APARATI NAZARJE
Ob praznovanju jubileja izpostavljeni številni
presežki
Letos 1. marca je poteklo dve desetletji, ko je koncern BSH od Gorenja odkupil tovarno malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah. Da je bila odločitev strateška in pravil-
ta za turizem in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarstvo. Praznovanje je bilo namenjeno tudi zaposlenim, saj so jubilantom podelili nagrade.
Direktorju Petru Eisermannu so v proizvodnji slovesno predali desetmilijonti tassimo aparat. (Foto: Marija Lebar)
na, potrjujejo rezultati. Tovarna je postala največja proizvajalka malih gospodinjskih aparatov v Evropi in sodoben kompetenčni center, je bilo slišati na praznovanju, ki so ga v petek, 14. junija, pripravili v Nazarjah.
Dogodek sta obiskala tudi podpredsednica državnega zbora Polonca Komar in mag. Marjan Hribar, generalni direktor direktora-
TELEMACH BO PREVZEL ELEKTRO TURNŠEK
Za naročnike sprememb naj ne bi bilo
Postopek prodaje družbe Elektro Turnšek iz Celja, ki kot kabelski operater pokriva tudi del Zgornje Savinjske doline, je končan. Med največjim kabelskim operaterjem v Sloveniji Telemachom in lastnikom podjetja iz Celja Jankom Turnškom je že prišlo do dogovora, v kratkem pa naj bi prišlo do podpisa pogodbe. Prevzemna cena za celjskega operaterja po podatkih medijev znaša 25 milijonov evrov. Elektro Turnšek ima po podatkih dosedanjega lastnika okoli 20.000 uporabnikov.
Za dosedanje naročnike celjskega operaterja sprememb ne bo, je
V BSH so že 1. marca javnosti predstavili dosežke in rezultate, ki jih je doseglo nazarsko podjetje, zato so tokratni dogodek posvetili praznovanju. »S ponosom lahko zremo na zgodbo, ki smo jo pisali teh dvajset let in h kateri so zlasti pripomogli zaposleni, ki čutijo pripadnost tovarni. Pustimo tokrat številke bolj ob strani in se prepustimo praznovanju,« je med drugim v
v imenu Telemacha povedal Peter Perčič. Uporabniki bodo lahko še naprej uporabljali storitve, na katere so naročeni. Kasneje bodo lahko v okviru Telemacha izbrali pakete, ki jih le-ta ponuja. Naročniki bodo lahko spremljali preko 180 televizijskih programov, napredne funkcije, kot so video na zahtevo, časovno funkcijo za ogled programa za nazaj, se posluževali hitrega interneta in ceneje klicali preko digitalne telefonije. Naročniki bodo lahko izbirali tudi med paketi Telemacho-ve mobilne telefonije.
Štefka Sem
nagovoru dejal direktor področja gospodarjenja Boštjan Gorjup.
Slavnostni govornik je bil predsednik produktne divizije koncerna BSH dr. Ralf Fuchs. »Po dveh desetletjih lahko rečemo, da je bila odločitev nakupa nazarske tovarne odlična zamisel. Podjetje je zgodba o uspehu tudi v celotni skupini BSH. V zadnjem obdobju je proizvodnja zrasla na 7 milijonov kosov letno. Postajate največja tovarna na področju malih gospodinjskih aparatov v Evropi. Z vašim delom ste vidno prispevali k rasti celotne skupine.
Osnova temu so predani in usposobljeni zaposleni. Tukajšnja Dr. Ralf Fuchs: »Po dveh desetletjih lokacija je strateška, pred vami vi- lahko rečemo, da je bila odločitev dim še naprej svetlo prihodnost. nakupa nazarske tovarne odlična Okolje tukaj je zelo vzpodbudno, zamisel.« (Foto: Marija Lebar)
Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenja: »Upravičeno smo lahko ponosni na dosežke našega podjetja, pri čemer bi izpostavil prizadevanja vsakega od 1.300 zaposlenih, pa tudi tistih, ki so tukaj delali nekoč.
Naša usmeritev v proizvodnjo in prodajo po načelu vrednost za denar se je izkazala za pravilno. V letu 2012 je bil promet sicer za šest odstotkov nižji od načrtovanega, vendar je ostal enak tistemu iz leta 2011. Slovenijo in Hrvaško so negotove razmere na trgu najbolj prizadele. V Sloveniji smo poslovali 11 odstotkov pod načrtovanim, na Hrvaškem pa 23 odstotkov nad njim. Poraba kavnih in aparatov za pripravo toplih napitkov raste in zato tudi v prihodnje računamo na dobre rezultate.«
Županja Majda Podkrižnik:
»Ponosni smo, da imamo v občini tako zanesljivo podjetje, kot je BSH Hišni aparati Nazarje. Tukaj so zaposleni številni nazarski občani pa tudi ostali Zgornjesa-vinčani in drugi. To je za nas pomembno še zlasti v času, ko so pod vprašajem delovna mesta v nekaterih drugih podjetjih v občini, kot je Notranja oprema. BSH pa je tudi družbeno odgovorno podjetje, ki podpira marsikateri dogodek s področja kulture, izobraževanja in športa v občini.«
6	Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013	I
Gospodarstvo, Iz občin, Organizacije
k razvoju pripomore tudi razvojni center in del podjetja v Ljubljani. Pri tem moramo skrbeti za varovanje okolja in konkurenčnost zlasti do Vzhodne Evrope in Kitajske ter biti pozorni na stroške dela, da bomo lahko še več vlagali v izobraževanje, znanje in izboljšave. Zahvaljujem se tako zaposlenim kot lokalni skupnosti in vladi za podporo na dosedanji poti, na kateri se še nimamo namena ustaviti.«
Vzpodbudne besede je zbranim namenila tudi podpredsednica državnega zbora Polonca Komar, nato pa so si gostje ogledali proizvodnjo. Proizvodnjo jim je predstavil vodja tovarne Matija Petrin, delavci pa so direktorju področja tehnike Petru Eisermannu slovesno predali desetmilijonti aparat za pripravo toplih napitkov tassimo, ki so ga izdelali v teh dneh.
Marija Lebar
Številni obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili govorom in kulturnemu programu. (Foto: Marija Lebar)
BO PROJEKT LETOŠČ »PADEL V VODO«?
Vse občine ne podpirajo enako prenove vodovodnega sistema
Na zadnji seji mozirskega občinskega sveta je svetnik SDS Jože Jelen postavil vprašanje ali Občina Rečica ob Savinji res nasprotuje projektu Letošč? K projektu obnove in širitve vodovodnega sistema Letošč je namreč skupno pristopilo šest občin, med temi Občina Mozirje, ki je nosilec projekta, ter Občine Nazarje, Rečica ob Savinji, Šmartno ob Paki, Ljubno in Gornji Grad.
Občine so med sabo sklenile in podpisale dogovor glede financiranja 21 milijonov evrov vrednega projekta. Delilnik stroškov so sprejeli na predlog upravljavca vodovoda, mozirske Komunale. Osnova je bila poraba vode v posamezni občini. S tem projektom bodo občine kandidirale za sredstva kohezijske-ga sklada, sofinancirano pa bi bilo 85 odstotkov stroškov, toda zadeva stoji že dobrega pol leta. Po besedah vodje projekta mag. Iva Glu-šiča se je ustavila pri sprejemu DI-IP-a (dokument identifikacije investicijskega projekta).
Kot razlog za nepotrditev dokumenta so v rečiški občini navajali premajhno število projektnih variant, po Glušičevem mnenju pa si le
želijo »kupiti« nekaj časa in zamakniti projekt v naslednja leta. V času dogovarjanj o trasi in ostalih podrobnostih se Rečičani niso dogovarjali z izvajalci. Kasneje so izrazili željo, da se umesti trasa z vodovodno napeljavo do Rečice iz Bočne, preko Savinje, ne več iz nazar-ske strani, kar projekt zaradi dveh glavnih vodov podraži za pol milijona evrov, je povedal Glušič.
Trenutno je naloga projektanta, da se z rečiško občino dogovori in pripravi traso po njihovem predlogu. Dva tisoč odjemalcev v reči-ški občini je namreč ključnega pomena za sofinanciranje projekta, saj je pogoj vsaj 10.000 odjemalcev vode. Skupaj z Rečico to število presegajo za okrog 800 oseb, brez njih pa pogoj za kandidiranje ni več izpolnjen.
Na pobudo Jelena so svetniki zadolžili občinsko upravo, da na naslednjo sejo povabijo predstavnika rečiške občine, da pojasni razloge, zakaj projekt miruje že mesece. Dejstvo je, je povedal Glušič, da vodo vsi potrebujemo, upravljavec pogosto javlja okvare na sistemu vodooskrbe, ki jih je potrebno odpravljati in financirati. Cenejše
milijonske investicije ob izdatnem sofinanciranju namreč ne bodo našli nikjer, zato je potrebno pro-
CIPRA SLOVENIJA
Cipra Slovenija, društvo za varstvo Alp, s partnerji (Planinska zveza Slovenije, Logarska dolina d.o.o., Center Rinka iz Solčave idr.) je pred kratkim izdala knjižico Vozni redi v Alpah. V naših razmerah bi lahko bil to odličen projekt, če bi mu sledile tudi dobre avtobusne povezave, na primer iz prestolnice, Maribora, Koroške, Celja in od drugod. Žal pa ugotavljamo, da je z našim alpskim svetom povezav (prevozov), ki bi lahko štele za zanesljiv vozni red, komaj za vzorec.
Knjižica je letos doživela nadgradnjo - vsebuje dvanajst novih linij, tako da se zdaj ponaša z 31 linijami avtobusov, vlakov, žičnic in ladijskih linij po slovenskih Alpah. Projekt združuje interese 13 lokalnih turističnih organizacij in drugih partnerjev.
Državni ukrepi so še vedno bolj
jekt speljati do konca, četudi malce počasneje.
Štefka Sem
na papirjih kot v praksi, načrti se odvijajo prepočasi, zato je Cipra ustvarila lastno bazo voznih redov in jih zbrala na enem mestu ter tako prispevala k povečanim možnostim uporabe javnega prometa in posledično zmanjševanju osebnega prometa.
S priporočilom se ozirajo po turistih in planincih, ki bi z uporabo možnosti in povezav pocenili svoja potovanja v alpski svet ter zmanjšali vse večje obremenitve z osebnimi motornimi vozili. Trajnostna mobilnost v alpskem prostoru je zelo pomembna tako za sedanjo kot tudi za prihodnje generacije. Knjižica Vozni redi v Alpah je dosegljiva na spletu in natisnjena. Slednjo lahko zainteresirani dobijo pri Centru Rinka v Solčavi in TIC-u v Logarski dolini.
Jože Miklavc
Izšli so Vozni redi v Alpah 2013
7	Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013	I
Iz občin, Gospodarstvo
OBČINSKI SVET NAZARJE
Poslovanje šole tudi v preteklem letu zelo dobro
Na nedavni seji so se nazar-ski občinski svetniki seznanili z delovanjem in poslovanjem nekaterih javnih zavodov v občini v lanskem letu. Med njimi je bila tudi Osnovna šola Nazarje, katere poslovno poročilo za šolsko leto 2011/2012 sta predstavili ravnateljica Vesna Lešnik in računo-vodkinja Alenka Klemše Begič. Svetniki so bili s predstavljenim zelo zadovoljni, poslovanje pa je pohvalila tudi županja Majda Podkrižnik.
O poslovnem izidu je poročala Klemše-Begičeva. Šola je ustvarila 57.834 evrov presežka prihodkov nad odhodki. Največji delež tega zneska gre pripisati kuhinji, ki
Ravnateljica Vesna Lešnik (desno) in računovodkinja Alenka Klemše Begič sta predstavili poslovanje šole v letu 2011/2012. (Foto: Marija Lebar)
zagotavlja prihodke tudi iz tržne preskrbe z obroki tudi za starejše
dejavnosti, pri čemer je županja občane.
Podkrižnikova podčrtala možnost Ravnateljica Lešnikova je pred-
stavila delovanje šole, pod okrilje katere sodi še podružnica v Šmar-tnem ob Dreti in vrtca v obeh krajih. Poleg obveznega programa je bila uspešna tudi realizacija drugih dejavnosti, kot so šola v naravi, razni tabori, tečaji, tekmovanja in projekti, kjer učenci dosegajo izjemne rezultate. Dejavnosti so brezplačne, saj na šoli pridobijo sredstva sponzorjev in donatorjev. Ker je med učenci veliko vozačev, je zanje poskrbljeno tudi varstvo do dohoda avtobusov.
Svetniki so vzeli poročilo na znanje. Zaželeli so le, da bi šola bila še naprej tako uspešna ter učencem, staršem in zaposlenim prijazna.
Marija Lebar
SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA (SŠGZ)
V lanskem letu gospodarstvo v SAŠA regiji z nekaj
več dobička
Upravni odbor tukajšnje gospodarske zbornice se je na seji v ponedeljek, 10. junija, seznanil zlasti z dvema točkama. V prvi so predstavnice računovodske sekcije pri zbornici predstavile problematiko računovodske dejavnosti in nameravane selitve davčnega urada iz Velenja, v drugi pa je direktor zbornice mag. Franci Kotnik podal informacijo o kazalnikih lanskega gibanja gospodarstva v naši regiji, ki jih je objavila Agencija RS za javnopravne evidence in storitve.
Predsednica sekcije računovodskih servisov Petra Pleterski je poudarila pomen strokovnega suporta, ki ga podjetju ali podjetniku nudi dober računovodski servis. Ta je na prvi pogled morda cenovno dražji, a njegove storitve prinašajo tudi številne prihranke in storitve, kot so pridobivanje kreditov in različnih podatkov tako na bankah kot pri ostalih institucijah.
PROTI SELITVI DAVČNEGA URADA
Članice sekcije vidijo problem, ki bi se pojavil s selitvijo davčnega urada iz Velenja v Dravograd, kar bo posledica reorganizacije in združitve davčne uprave s carinsko upravo. Kot so povedale prisotne, je sodelovanje z velenjskim uradom
Predstavnice računovodske sekcije pri Savinjsko-šaleški gospodarski
zbornici so predstavile problematiko računovodske dejavnosti in nameravane selitve davčnega urada iz Velenja. (Foto: Marija Lebar)
zgledno, težko pa si je zamisliti, kako bo davčni urad v Dravogradu dosegljiv predvsem prebivalcem Zgornje Savinjske doline. S tem so se strinjali člani odbora in menili, da mora glede na število poslovnih subjektov in prebivalcev sedež davčnega urada z vsemi funkcijami in pristojnostmi ostati v Velenju.
REZULTATI BOLJŠI OD PREDLANSKIH LE NA VIDEZ?
Direktor Kotnik je poročal o statistiki v gospodarstvu za leto 2012. V SAŠA regiji se je število gospodarskih družb povečalo za dva odstotka, skupaj jih je bilo 2004. Za-
poslovale so 16.078 oseb, to je 0,6 odstotka manj kot leta 2011. Prihodki so znašali 2.318.687 tisoč evrov, kar je 1,1 odstotka manj od predlanskega leta, odhodkov je bilo prav za toliko manj in so skupaj znesli 2.254.541 tisoč evrov. Neto dodana vrednost je bila 635.648 tisoč evrov, neto dodana vrednost na zaposlenega pa 39.535, kar je 4,7 odstotka več od leta poprej. Neto čisti dobiček gospodarskih družb v letu 2012 je znašal 51.610 tisoč evrov in je bil za dva odstotka in pol višji kot v letu 2011.
Zmanjšalo se je število samostojnih podjetnikov, in sicer za
dva odstotka na 1.858. Samostojni podjetniki so lani zaposlovali 1.458 sodelavcev, kar je 5,6 odstotka manj kot leto prej. Ustvarili so 148.176 tisoč evrov prihodkov in 139.043 tisoč evrov odhodkov, obe postavki sta od lanskoletnih nižji za 4,4 odstotka. Padla je tudi neto dodana vrednost, in sicer za več kot 6 odstotkov. Neto podjetnikov dohodek v SAŠA regiji je lani znašal 9.133 tisoč € in je bil za 4,8 odstotka nižji kot v letu 2011.
V razpravi so člani upravnega odbora zbornice ob tem opozorili na dejstvo, da so kar štiri petine neto čistega dobička v regiji ustvarila štiri podjetja. Na prvem mestu je dejavnost oskrbe z električno energijo, plinom in paro, močno pa je padel neto čisti dobiček v predelovalni dejavnosti, in sicer s skoraj 40 milijoni v letu 2011 na nekaj več kot 17 milijonov v lanskem letu. Opozorili so tudi, da je rezultate treba obravnavati selektivno, saj Ajpes v izdelani analizi ne upošteva rezultatov gospodarskih subjektov, ki so v lanskem letu prenehali z delovanjem. Odbor je sklenil, da se bodo gospodarskim gibanjem in trendom posvetili tudi na jesenski razvojni konferenci.
Marija Lebar
8 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013
Iz občin, Gospodarstvo
TRGOVSKI CENTER IZOLES NAZARJE
OBČINA MOZIRJE
Tuš se je vrnil v kraj
Preteklo soboto je bila v Nazarjah, v spodnji etaži poslovnega objekta Izoles, otvoritev prenovljene trgovine Tuš. Pred časom je prejšnji najemnik opustil franšizo tega slovenskega trgovca in zaprl trgovino.
Lastnica objekta Agica Novak (Panatop d.o.o.) se je zaradi izboljšanja tovrstne ponudbe v kraju, nu-denja možnosti strankam, da kupujejo izdelke od domačega trgovca in izdelke domačih proizvajalcev, odločila, da sama v teh prosto-
rih ponovno odpre trgovino. S podjetjem Tuš se je dogovorila za fran-šizo in pričela s preurejanjem prostora. S pomočjo ostalih družinskih članov je tako Novakova poskrbela za primerno opremo, postavitev polic in ostalega. Zaposlitev v novi trgovini je dobilo šest oseb, ki bodo skrbele za dobro ponudbo in želje kupcev. Slednji so te trgovine vajeni od prej in marsikomu je bilo žal, da je prejšnji najemnik trgovski lokal v teh prostorih zaprl.
Benjamin Kanjir
Vse tri šole in vrtec z novo kritino
Podjetje GIC gradnje iz Rogaške Slatine bo zamenjalo kritino na vseh treh šolah v mozirski občini, matični in podružničnih šolah Šmihel in Lepa Njiva, ter na vrtcu v Mozirju.
V občini Mozirje se bo v času cijo je občina pridobila na javnem
Prenova trgovine je marsikoga prijetno presenetila.
(Foto: Benjamin Kanjir)
šolskih počitnic izvajala investicija, težka od 350 do 400 tisoč evrov. V obsežnem projektu bo izvajalec GIC gradnje iz Rogaške Slatine na vseh treh šolah, matični in podružničnih šolah Šmihel in Lepa Njiva, ter na vrtcu v Mozirju zamenjal kritino. Poleg tega bo narejena tudi energetska sanacija vrtca in podružničnih šol, kar pomeni zamenjavo stavbnega pohištva in izolacija fasad.
Sredstva za energetsko sana-
razpisu, odobrili pa so jim 290 tisoč evrov. Nekaj sredstev, a manj, kot so po besedah župana Ivana Suhoveršnika pričakovali, bodo dobili s strani zavarovalnice za odpravo posledic toče. Preostanek bo pokrila občina iz proračuna. Projekt bo velik finančni zalogaj za občino, a olajšanje za šolarje in zaposlene predvsem na mozirski šoli, ki na novo kritino čakajo že kar nekaj let.
Štefka Sem
OBČINA LJUBNO
Uspeli s pritožbo za projekt revitalizacije trškega jedra
Občina Ljubno se je leta 2011 prijavila na javni poziv Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja -ukrep 322, s projektom nadaljevanja revitalizacije trškega jedra, a je bila njihova prijava zavrnjena. Lju-
benci so se na odločitev pritožili in po dveh letih je resorno ministrstvo na drugi stopnji menilo, da je dokumentacija ustrezna, projekt in zamisel pa dobro zastavljena. Zadeva se je tako vrnila v ponovno odločanje
Območje nameravane revitalizacije od pekarne do Janezovega polja
(Foto: Marija Lebar)
na prvi stopnji, katere odločitev pričakujejo še v tem mesecu.
Kot je povedal župan občine Ljubno Franjo Naraločnik, nameravajo v tem okviru urediti predel od pekarne proti Janezovemu polju. Dela bodo obsegala napeljavo meteorne in fekalne kanalizacije, ureditev pločnika in prenovo ce-
stišča ter javne razsvetljave.
Projekt je težak okoli 500.000 evrov, sofinanciranje države znaša do 85 odstotkov. Za prenovo bo občina namenila tudi sredstva po 21. in 23. členu zakona o financiranju občin, ki jih bo dobila za investiranje v javno infrastrukturo.
Marija Lebar
OBČINA GORNJI GRAD
Pestrost prireditev ob občinskem prazniku
Včeraj se je s prvim dejanjem, razstavo osnovnošolcev v galeriji Štekl, pričelo praznovanje ob gornjegrajskem občinskem prazniku. Vse do naslednje nedelje se bodo odvijale številne kul-
turne, športne in ostale prireditve. Glavni dogodek bo svečanost ob podelitvi občinskih priznanj, ki bo naslednjo soboto v Novi Štifti.
ŠS
9 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013
Vojaška zasedba Solčave (2)
Piše: Aleksander Videčnik
Še isti dan, ko je bila odpravljena zasedba, so se orožniki in vojaštvo iz Solčave umaknili. Dnevi nasilja nad ljudmi so seveda pustili sledove, ki so se izražali v negotovosti, da se obsedno stanje še kdaj ponovi. Trpljenje je poglabljala še huda zima in visoki snežni zameti. Postopalo se je zelo strogo, lahko bi ponovili, da kruto in ne-objektivno. Vse moške, tudi sivolase, so zaprli in grdo zasliševali, pa čeprav je bilo jasno, da niso bili vpleteni v napad na žandarje. Strpali so jih v eno tesno sobo in jih pustili brez hrane. Domačini so jim skrivoma prinašali kaj za pod zob. Pa še to, tem poštenim prebivalcem so vklenili roke in jih tako še bolj prizadeli. In končno so jih v hudem snegu in ozki gazi vlekli na Kaplo, da jih tam zasliši še sodnik. Kocbek je zapisal: »Le naj-trdosrčnejši človek se ni razjokal ob nasilju nad nedolžnimi ljudmi.«
Seveda kljub vsem ukrepom niso ujeli katerega od napadalcev. Šele meseca julija 1852 so ujeli onega fanta, ki je bil ob napadu na orožnike ranjen v roko, in ga pripeljali pred sodnika v Ka-pli. Ta je izdal svoje vrstnike, baje je bil doma iz Luč. Vojaške begunce, ki so jih tako ujeli, je potem kaznovalo vojaško sodišče. Druge je kaznovalo pristojno sodišče na več let, številni so umrli v ječah.
Ta dogodek v Solčavi so nekateri lažnivo opisovali po raznih časopisih in revijah. Neki dr. Hoffmann je v reviji Gartenlaube leta 1865 opisal pod naslovom Deutschlans groesste Reu-berburg. Prevedeno v slovenščino: Največji roparski kraj v Nemčiji. Seveda se je pisec sam osmešil, kajti resnica je druga - malokje je človek tako varen kot v Solčavi. V obrambo Solča-vanom je potem L.V. Beckh-Widmanstetter spisal članek v graškem časopisu Tagespost, št. 236, letnik 1891, ki je potem izšel še v drugih časopisih. Kocbek je v opombi k članku zapisal še nekaj člankov na to temo: Janc - Razmišljanje o Solčavi, obsedno stanje (Janc je bil tedaj župnik v Solčavi), Frischauf: Solčavske planine v dunajskem časopisu in v Planinskem vestni-ku leta 1895.
ZANIMIVA RAZGLABLJANJA
Branko Zemljič je bil nekoč učitelj v Solčavi. Že kar na začetku je tesno sodeloval z Franom Kocbekom. Zgodovinarji ga smatrajo kot enega od tistih, ki so o Kocbeku veliko napisali in tako ohranili njegov spomin. Zemljič je svoje zapise objavljal v glavnem v Planinskem vestniku in še
v času po drugi svetovni vojni si je veliko prizadeval za sloves Solčave.
V	enem od svojih prispevkov je pisal tudi o tem, kako mu je tik pred drugo vojno poslal sin dr. Frischaufa - Gerhart obsežno dokumentacijo svojega očeta o njegovem pisanju o Solčavi in Savinjskih planinah. Vse te dokumente je Ze-mljič zazidal v svoji kopalnici v Celju, saj je bil to čas malo pred okupacijo. Vedel je, da bodo Nemci preganjali zavedne Slovence in poskrbeli za to, da bo Spodnja Štajerska »spet« nemška ... Ko se je leta 1945 vrnil na svoj dom v Celju, je našel kopalnico prezidano in dokumenti so izginili. V hiši je prebival med vojno neki Avstrijec, ki je seveda brez pomislekov dokumentacijo o slovenskih planinah uničil.
Branko Zemljič je po prihodu iz Solčave v Celje podučeval na okoliški šoli. V tem času je imel veliko predavanj o Savinjskih Alpah, Kocbeku in Solčavi. Hkrati pa je pisal v Planinski vestnik in tako ohranil zanimiva dogajanja.
V	članku Solčava (Planinski vestnik, št. 9, letnik 1955) je opisal pogovor s Francetom Štiftar-jem - Martinčevim okoli krajevnega imena Solčava (Sulzbach). To nemško ime so dali kraju Bavarci, ki so se v 14. stoletju preselili v te kraje. Štiftar si je na moč prizadeval, da bi se kraj imenoval Solčava. Baje je neki od Robanov kopal pred davnim časom tam okoli sol. Nekaj krajev na Bavarskem in na Tirolskem se je tudi imenovalo Sulzbach. Vemo, da so pod Savinjske Alpe prišli v 5. in 6. stoletju Slovani, Zemljič piše o Slovenih. Ti so torej bili veliko pred Bavarci na Solčavskem. Kako so poimenovali kraj, se točno ne ve, seveda ni pisnih virov. Zemljič je o tem razpravljal z dr. Tominškom, ki je zavrgel vsako staroslovansko ime kraja. Zemljič je z njim govoril o možnosti, da so davni predniki imenovali kraj Sučava ali Sovčava. Na Poljskem so kar tri-
je podobni kraji ob rečicah z imenom Suczawa.
Zemljič je zapisal, da mu »žilica ni dala miru« in trudil se je na vse mogoče načine, da bi ugotovil krajevno ime, kot so ga govorili slovanski naseljenci. Obiskoval je stare kmetije in iskal odgovor na njegovo iskanje v ustnem izročilu. Pri Herletovih je naletel na udomačeno ime Suča-va, udomačeno pa je bilo tudi ime Žocpah. Ze-mljič je imel od leta 1890 na voljo župnijsko knjigo obiskovalcev Solčave. V njej je našel zapise kraja, kot so jih napisali pisci v knjigo, Sulzava, Sulčava, pa tudi Žocpah. Morda so to le skromni dokazi preteklega obdobja kraja Solčava. Zapisal je: »Ne laskam si, da sem odkril Ameriko, vendar čutim zadoščenje, da sem se s svojimi domnevami dokaj približal.«
Tako Branko Zemljič v Planinskem vestniku leta 1955.
PRVI PLANINSKI SEJEM
Leta 1907 je Kocbek pripravil planinski sejem na gmajni pri sv. Frančišku. Zemljič je bil zadolžen za ureditev planinskega muzeja, Kocbek je dal kratka navodila in zaključil: »Paka-ži, kaj znaš!« Zbrali smo skoraj vse vrhove naših Alp, dolinice in razne druge planinske zanimivosti v sliki, med drugim Igla = velika šivanj-ka; Kleše = klešče; Olševa = jelševa veja; Mrzla gora = kos ledu; Presihajoči studenec = nočna posoda; Kladvo = kladivo; Škaf = škaf, Okre-šelj = smrekov oklešček - dalje podobno: Rinka, Križ, Savinjsko sedlo, Jermanova vrata, Brana, Baba, Dedec, Konj, Ojstrica v megli (siv papir) in podobno. V tem muzeju se je končno pokazal odličen finančni uspeh. Kot kustosa sva delo opravljala jez (Zemljič) in Lojze Kranjc, za najino uspešno delo naju je Kocbek javno pohvalil. (B. Zemljič, Planinski vestnik, letnik 1953, številka 9).
Iščemo stare fotografije
Škof Jeglič na poti na Planico, kjer je imela škofija delovno enoto. Slika je iz tridesetih let dvajsetega stoletja, hrani jo A. Videčnik v Mozirju.
10	Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013	I
Iz občin
NAZARJE PRAZNUJEJO
Obeležili praznik krajevne skupnosti in dan upora
V ponedeljek, 10. junija, je v nazarskem domu kulture potekala svečanost, na kateri so se spomnili več velikih dogodkov iz preteklosti. Praznovanje je potekalo pod okriljem Krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Nazarje, sodelovali so člani kulturnega društva in učenci tukajšnje osnovne in glasbene šole.
Uvodni govor je imela predsednica nazarske borčevske organizacije Majda Krajner. Nanizala je številne pomembne dogodke iz časa druge svetovne vojne, ko so se tukajšnji ljudje že v prvih letih vojne uprli okupatorju. Ko so Nemci prevzeli žago v Nazarjah, je med tukajšnjimi ljudmi završalo. Svobodomisleci so se povezali z mozirskim odborom OF in se oktobra 1941 v To-ničevi gostilni v Nazarjah dogovorili za organiziran odpor. V štirih letih vojne je za svobodo dalo življenja veliko število domačinov. »Spomin na našo vojno preteklost mora ostati, spoštovanje do vseh zgodovinskih dogodkov se mora graditi pri mlajši generaciji, ki bo spomin na dogajanje, na katerega smemo in moramo biti ponosni, ponesla v prihodnost,« je zaključila Krajnerjeva.
Slavnostni govornik je bil predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline mag. Franci Kotnik. Njegovo razmišljanje je med prisotnimi zbudilo buren odziv in soglašanje. Kritično se je ozrl na zadnji dve desetletji samostojne slovenske države in dejal: »Bili smo tako zaverovani v uspeh, da smo ob tem spregledali niz napak in slabosti, ki so privedle do današnjega stanja duha in razmišljanja, ki je izrazito negativno. Tovariši, ali smo se za to borili? Ali so za to umirali borci v NOB in v vojni za Slovenijo, pa tudi ci-
OBČINA MOZIRJE
Moderniziran
Pretekli teden je bila urejena podlaga in položena asfaltna prevleka na še zadnjem delu ceste med gostilno Vid in Planinsko ravno. Slaba dva kilometra modernizacije cestišča sta stala krepko čez 200.000 evrov.
Podlago cestišča so uredili delavci podjetja Brlec d.o.o. Vreme jim je dobro služilo, zato so lahko delo izvedli kvalitetno in po načrtih. Za asfaltno prevleko so poskrbeli v podjetju Asfalti Ptuj d.o.o. Poleg cestišča so odslej na tem odseku med kmetijama Jesevnik in Šumečnik urejene bankine, uredili so se krajši priključki na druge ceste in podobno. Cesta je bila nared ravno do kolesarskega vzpona na Golte, kar je udeležencem omogočilo uporabo specialnih cestnih koles, marsikaterega obiskovalca, ki se je v času vikenda z jeklenim konjičkom podal na Golte, pa prijetno presenetilo.
Benjamin Kanjir
vilisti?« Kdor je odgovoren, je naprej razmišljal Kotnik, se bo ob tem zamislil in namesto o problemih in ovirah pričel razmišljati o rešitvah in o tem, kaj in kako lahko vsak sam prispeva k temu, da bomo jutri vsi živeli prijazneje.
»To, da si razmere vsakodnevno slikamo še bolj črne, kot so, koristi le plenilcem, ki iz tujine nenehno oprezajo za možnostjo, da zadostijo svojim imperialističnim apetitom. Zato vas pozivam k uporu; ne na ulice in demonstracije, pač pa proti nespoštovanju pravosodnega sistema, proti temu, da je odločanje o ključnih zadevah v rokah porabnikov in ne ustvarjalcev dodane vrednosti. K uporu proti korupciji, negiranju vrednot, kot so etika, morala, poštenost, prijaznost, hvaležnost ...«
Mag. Franci Kotnik: »Bili smo tako zaverovani v uspeh, da smo ob tem spregledali niz napak in slabosti, ki so privedle do današnjega stanja duha in razmišljanja, ki je izrazito negativno.«
(Foto: Marija Lebar)
Majda Krajner: »V prvih dneh, konkretno bi naj bilo 12. junija 1942, je Savinjski bataljon napadel, razdejal in zažgal skladišče lesnega podjetja v Nazarjah. Spotoma, ko so se borci vračali na Dobrovlje, so obračunali še z izdajalcem v Kokarjah. V trgovini so nabrali hrane, napolnili nahrbtnike in se odpravili nazaj v svojo postojanko na Dobrovljah. V počastitev tega partizanskega uspeha praznujemo vsako leto krajani krajevne skupnosti Nazarje praznik, ki ga primerno obeležimo.«
Večerno dogajanje je popestril prijazen kulturni program, ki se je začel s slovensko himno. Svoj kamenček v mozaik so dodali številni pevci in instrumentalisti, ki so izvajali domoljubne in borbene pesmi. Ana Škotnik je recitirala dve partizanski pesmi; eno Kajuhovo in eno lastno.
Marija Lebar
odsek ceste Vid-Planinska ravna
Slaba dva kilometra modernizacije cestišča sta stala krepko čez 200.000 evrov.
(Foto: Benjamin Kanjir)
11	Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013	I
Kultura, Čestitke
SKUPINA ATACAYTE V GORNJEGRAJSKI KATEDRALI
Španski temperament osvojil zgornjesavinjske
poslušalce
Na prvi petek v juniju so gornjegrajsko katedralo zapolnili glasovi temperamentnih pevcev in glasbenikov skupine Atacayte s Kanarskih otokov. Glasbeni spektakel je popeljal obiskovalce v mislih na peščene plaže, v pesmih je bilo slutiti šumenje morja. Pristna glasba Kanarskih otokov s primesjo južnoameriških ritmov je namreč zaščitni znak skupine, ki je napolnila kate-
dralo in od poslušalcev požela gromek aplavz.
18-članska moška zasedba je izvedla bogat repertoar skladb. Na njihovo glasbo so imeli velik vpliv španski, afriški in južnoameriški priseljenci, zato je mešanica različnih kultur, prevladujoč je španski melos.
Nekateri člani skupine so pred dvema letoma že nastopili v Zgornji Savinjski dolini v zasedbi
Temperamentni španski glasbeniki so napolnili gornjegrajsko katedralo in navdušili poslušalce z bogatim glasbenim repertoarjem. (Foto: Štefka Sem)
FESTIVAL HARMONIK ZAGREB 2013
Los Faycanes. Bili so prevzeti nad čudovito naravo in navdušeni, ko jim je naša rojakinja Vera Mejak, ki živi na Kanarskih otokih, ponovno omenila možnost nastopa pri nas. Mejakovi so se ob tej priložnosti člani skupine še posebej zahvalili in jo obdarili. Po njihovih besedah jih je namreč spodbujala in jim pomagala ob nastajanju tako skupine kot njihove prve zgoščenke, ki so jo izdali letos.
Mejakovi, ki je zaslužna za kulturno sodelovanje med Kanarskimi otoki in Zgornjo Savinjsko dolino, so se zahvalili tudi organizatorji, člani gornjegrajskega turističnega društva in jo povabili, da pozdravi vse prisotne v katedrali. Izrazila je veselje ob nastopu svojih varovancev in se zahvalila za dobro organizacijo koncerta.
Tako kot so gostje navdušili poslušalce, sta njih navdušila nastopa mladinskega pevskega zbora gornjegrajske šole, katerega vodi Mateja Seitl, in nastop ljudskih pevk Pušeljc. Te so skladbe prilagodile gostujočim glasbenikom in jih deloma izvedle v španščini. Izvajalce in obiskovalce sta pozdravila župan Stanko Ogradi in predsednik turističnega društva Iztok Kolenc. Program sta povezovala Sara Gluk in Borut Sto-jilkovic.
Štefka Sem
V hrvaški prestolnici tudi Primoževi harmonikarji
V Zagrebu je v času od 11. do 15. junija potekal Accordion fest 2013 - Festival harmonik. V petih dneh se je Zagrebčanom in ostalim obiskovalcem predstavilo pet priznanih harmonikarjev s svojimi učenci in študenti. Srečanje glasbenikov, ki igrajo diatonično ali klavirsko harmoniko, je pripravil Ivana Art Studio v sodelovanju s profesorjem Samirjem Hasicem in Turistično zvezo Zagreb.
Na Zrinjevcu so nastopili Martin Teržak iz Slovenije, Akademski harmonikarski orkester Ivan Goran Kovačic, harmonikarski orkester HGGD Sloga in profesor Samir Hasic iz Zagreba in profesor Goran Alachki iz Makedonije. Med tistimi, ki so meh harmonike raztegnili pred hrvaško publiko, so bili tudi harmonikarji iz harmonikarske-ga orkestra Primoža Zvira z mentorjem Primožem.
Zgornjesavinjčan že vrsto let prijateljuje z znanim glasbenim virtuozom in profesorjem Ha-sicem, zato ni naključje, da so se mladi frajto-narji iz naše doline predstavili tudi v hrvaški pre-
stolnici. S svojo igro in mladostjo ter narodnimi in ponarodelimi vižami so navdušili številne poslušalce.
Marija Šukalo
Nastop Primoževih harmonikarjev v Zagrebu na festivalu v Zrinjevcu.
I
12
Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013
Kultura, Organizacije, Oglasi
ZADRECKE ZDRAHE ODIGRANE V ZAGI
Gostovanje na Notranjskem združili z izletom
Gornjegrajski kulturniki so gledališko sezono 2012/13 zaključili z gostovanjem Za-drečkih zdrah na Notranjskem. V Vrhniko pri Ložu jih je pot popeljana na povabilo njihovega dobrega prijatelja slikarja tetraplegi-ka Benjamina Bena Žnidaršiča. Le-ta ima v tem kraju žago, ki je še vedno v svoji prvotni funkciji, slikar pa jo uporablja tudi za kulturne dogodke.
V žagi se vrstijo likovne razstave, prireja likovne delavnice, gornjegrajski gledališčni-ki pa so postavili improviziran oder, na katerem so odigrali petnajsto ponovitev Zadreč-kih zdrah. Številno občinstvo je bilo navdušeno nad predstavo, ki je bila odigrana v zadreč-kem narečju.
Gledališčniki so združili prijetno s koristnim in si spotoma ogledali Groharjevo domačijo v So-rici in nato še Škofjo Loko. V Groharjevi domačiji so si ogledali slikarjeva dela, v glasbeni sobi izvedli program na tolkalih, za likovno uslvarjanje
pa jim je zmanjkalo časa. V Škofji Loki so si ogledali zbirke v gradu, nato še Zgornji in Spodnji trg tega zgodovinskega mesta. Popoldne so se po-
dali proti Notranjski, mimo Cerkniškega jezera v Vrhniko pri Ložu.
Štefka Sem
Gornjegrajci so v Groharjevi domačiji v Sorici izvedli program na tolkalih. (Foto: Štefka Sem)
ZAVOD SAVINJA
Odlično uspel Dan ajdneka na Ljubnem ob Savinji
V petek, 7. junija, je iz kuhinje Fašunove hiše omamno zadišalo po značilni zgornjesavinjski dobroti - ajdneku. V organizaciji za-
voda Savinja je namreč potekal Dan ajdneka, ki je k ogledu in snemanju privabil tudi ekipo TV Slovenija. Program je predvidel dopoldanski del, ki je potekal v kuhinji pri peki ajdneka in popoldanski del, namenjen ocenjevanju ajdne-ka, na katerega so povabili vse gospodinje.
Za delavnico se je prijavilo več
kot petnajst udeleženk iz celotne Zgornje Savinjske doline, med njimi pa je bil tudi en predstavnik »močnejšega spola«, ki ga kuha
in peka zelo zanima, kot je sam povedal. Delavnica je potekala pod izkušenim vodstvom Marije Bezovšek, ki je kar hitro razdelila delo med prisotne. Ob tem je povedala, da so ajdnek pripravljali v osrednjem delu naše doline, predvsem na Gornjegrajskem in Lju-benskem. Glede na pripravo ločimo valjani in vliti ajdnek, ta slednji
je menda »bolj pravi«. Po besedah Bezovškove sodi v to sladico le ajdova in pšenična moka, kvas, orehi in med oziroma strd. Ne dodaja se nobenih dišav. Res je, da je sladica dokaj draga, a so sestavine kakovostne, domače in brez umetnih dodatkov.
Kot je povedala direktorica Cvetka Mavrič, v Zavodu Savinja načrtno skrbijo za ohranjanje in širjenje kulinaričnih posebnosti Zgornje Savinjske doline. Prenos na mlajše generacije je pri tem ključnega pomena. V zavodu razmišljajo, da bi Fašunova hiša postala tudi hiša ajdneka.
Z rezultati popoldanskega ocenjevanja bodo gospodinje pisno seznanili. Podelitev priznanj in bogatih nagrad za zmagovalne izdelke bo v sklopu praznovanja Čebelarskega praznika v Gornjem Gradu 13. julija.
Ajdneke, s katerimi so posameznice sodelovale na ocenjevanju, so zvečer ponudili obiskovalcem koncerta skupine Ataycate s španskega otoka Gran Canaria v katedrali Gornji Grad. Vsi, ki so prispevali ajdnek za ocenjevanje, so prejeli brezplačne vstopnice za ta koncert.
Marija Lebar
Delavnica je potekala pod izkušenim vodstvom Marije Bezovšek (levo).
(Foto: Marija Lebar)
■ Gradile mwohiia, eb^avljaleslafo, ali i>s vam je ■e"--š!z.■ n- ¡njfilsls rili:".' liifajama tesarska, krovi h z. kleparja in suho montažna tfeia. Obiščite nas na wtfw.pl3mnks.nel
m*;
PLAN f N KA
MONTAŽNE GRADNJE
I
Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 13
Voščila, Oglasi
I
14	Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013

Voščila
Uresničene želje
Vsem državljanom Slovenije voščimo ob Dnevu državnosti, 25. juniju,
BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje
www.b5h-group,5i
TRADICIJA KAKOVOST INOVACIJE NAZARJE
15	Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013	I
Šport, Organizacije
MALI MARATON MOZIRJA
Zmagovalci vsi, ki so pretekli ciljno črto
To soboto je v Mozirju potekal Mali maraton Mozirja, ki se ga je udeležilo okoli petsto tekačev iz vse Slovenije. Zmagovalca najkrajše preizkušnje sta postala Jasna Golež in Marko Vukobrat. Srednjo razdaljo sta najhitreje odtekla Janja Pre-lovšek in Peter Jesenovec. Zmagovalca Malega maratona Mozirja za leto 2013 pa sta postala Klemen Matkovič in Sanja Mandic. Slednja je postavila tudi rekord proge. Imeni obeh zmagovalcev bosta do naslednjega teka krasili prehodno gredico v Mozirskem gaju.
Organizatorji iz vrst Športnega društva Mozirje so start prestavili iz dopoldanskih ur v pozno popoldanske. Kljub temu vreme tekačem ni šlo na roko, saj je bila temperatura ob začetku teka slabih trideset stopinj Celzija.
Uro pred uradnim začetkom teka so se na simboličnem bimbo teku pomerili najmlajši. Odtekli so, sami ali z roko v roki s svojimi starši, razdaljo med vhodom v Mozirski gaj in ciljno črto. Da so se nato lahko v teku preizkusili še starši, so otroke v varstvo sprejele članice Društva prijateljev mladine Mozirje.
Start za tekače vseh treh kategorij, družinskega teka na dobrih šest kilometrov, rekreacijskega na enajst in malega maratona na enaindvajset kilometrov, je bil istočasen. Ob progi so bi-
li ves čas navdušeni navijači, ki so športno bodrili vsakogar, ki je pritekel mimo. Dobro je bilo poskrbljeno za tekočino, ki je bila na voljo na vsakem kilometru in na postajah, kjer so prostovoljci delili vodo in sadne prigrizke. Ob trasi so
za varnost in usmerjanje poskrbeli številni člani zgornjesavinjske šoferske bratovščine.
Fotogalerijo si lahko ogledate na www.sa-vinjske.com (geslo: mmm4).
Benjamin Kanjir
Tekači so se ob vzponu skozi mozirski trg spopadli tudi z visoko temperaturo.
(Foto: Benjamin Kanjir)
SAVINJSKO GOZDARSKO DRUŠTVO NAZARJE
Letos spoznavali lepote Slavonije
Savinjsko gozdarsko društvo je v sodelovanju s Šumarskim društvom Vinkovci in Šumarskim društvom Osijek pripravilo strokovno ekskurzijo v Slavonijo. Poleg ogledov hrastovih poplavnih gozdov in naravnih znamenitosti so obiskali slavonska mesta, ki jih je zaznamovala vojna na območju nekdanje Jugoslavije.
Prvi dan so obiskali Vinkovce, v Šumariji Gu-nja so si ogledali deset zaščitenih dreves hrasta in gozdne površine v fazi pomladitvenih se-
čenj. Prisluhnili so predstavitvi obnove hrastovih gozdov na velikih površinah. V Šumariji Otok so si ogledali poseben rezervat gozdne vegetacije Lože ter klonsko semensko plantažo hrasta, kot zanimivost pa je bil obisk mlina suvara oziroma mlina na konjski pogon. Poleg vseh terenskih ogledov so si vzeli čas še za ogled Gozdarskega muzeja v Bošnjacih.
Drugi dan je sledil ogled mesta Vukovar in množične grobnice žrtev domovinske vojne v
Naravne lepote Slavonije so očarale udeležence strokovne ekskurzije. (Foto: Lojze Gluk)
bližini spominskega centra Ovčara. Mesto Vukovar je znano po 87-dnevnem spopadu med vojsko JA in srbskimi enotami na eni strani in hrvaško policijo ter hrvaško vojsko na drugi strani, ki leži ob hrvaško-srbski meji. Z zanimanjem so si v kraju Ilok ogledali samostan in cerkev ter obiskali znamenito staro vinsko klet.
Zadnji, tretji dan so imeli na sporedu ogled starega mestnega dela Osijeka in za zaključek obisk znamenitega naravnega parka Kopački rit. V parku je največje razkošje vodnega in gozdnega zelenila v Slavoniji, hkrati je njen največji naravni biser. Kopački rit zajema močvirno območje okoli ustja Drave in Donave pri Osijeku, razprostira pa se na 238 hektarjih. Območje so si ogledali s turistično ladjico in obiskali še dvorec Tikveš.
Na strokovni ekskurziji je bilo 24 udeležencev oziroma polovico članov društva. Hrvaški kolegi gozdarji so se s strokovnimi predstavitvami in kulinaričnimi posebnostmi izkazali kot izvrstni gostitelji. Člani društva na strokovnih ekskurzijah vsako leto spoznavajo različne načine gospodarjenja z gozdovi na različnih območjih Evrope, hkrati spoznavajo tudi kulturnozgodovinske lepote mest in naravne lepote.
Štefka Sem
16	Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013	I
Ljudje in dogodki
ZA GAJINE KORAKE ZBIRALI SREDSTVA TUDI V NAZARJAH
Dveletna deklica avgusta na operacijo v Ameriko
Mateja Lever iz Šmartnega ob Dreti je mlada podjetnica, ki zna prisluhniti ljudem v stiski. Ob tem ne ostaja križem rok, temveč jim poskuša vliti nekaj vedrine in optimizma. To je storila tudi s pripravo dobrodelnega druženja z glasbenimi izvajalci v svojem lokalu v Nazarjah.
Pred Diva's caffe so ob glasbi in smehu prejšnji petek uživali številni obiskovalci, ki so pridno polnili skrinjico z denarjem. Zbrana sredstva so bila namenjena Gaji Ivan-
čič, dveletni deklici s cerebralno paralizo. Starši bodo denar porabili za njeno okrevanje po operaciji v Ameriki. Ta je predvidena konec avgusta.
Gaja se je rodila kot nedonošenček in zaradi tega imela ob rojstvu kar nekaj težav. Ena od njih je bila tudi dihalna stiska, zaradi katere možgani niso dobili dovolj kisika. To pa je privedlo do trajnih, nepopravljivih možganskih okvar. Žal so zdravniki diagnozo postavili šele pred dobrega pol leta in tako je
Da je prireditev tekla kar se da zabavno, je skrbel imitator in povezovalec Dani Gregorc.
(Foto: Marija Sukalo)
mala Gaja zamudila dve najpomembnejši leti, ko bi se dalo z vajami zanjo narediti največ.
»V razvojno ambulanto smo bili sprejeti samo dvakrat ter imeli enkrat tedensko po eno uro fizio-terapije. Njeno stanje pa se je ves čas samo slabšalo. Ker nam tudi po postavljeni diagnozi ne pripa-
da drugega kot dvakrat na leto po en teden strnjenih obravnav na Soči ter po ena ura fizioterapije na teden, smo se odločili vzeti stvari v svoje roke,« je o bolezni spregovorila mamica Sonja Ulčar Ivančič.
Z raziskovanjem bolezni je preko interneta našla rešitev v Ameriki. Preko luže že vrsto let opravljajo kirurški poseg, ki poteka na živcih v sami hrbtenjači pacienta. »Ta bi Gaji trajno odstranil stalno povečan mišični tonus in šibkost v mišicah oziroma bi jo vsaj zmanjšal na minimum, kar bi posledično pripomoglo k boljši gibljivosti ter navsezadnje tudi k samostojni hoji. S tem posegom bi jo odrešili bolečin, ki jih trpi, hkrati pa preprečili okvare sklepov, ki jih povzroča krčenje mišic in nepravilno gibanje,« je optimistična mlada mamica, ki je trenutno še v porodniški, Gaja ima namreč šestmesečno sestrico Zojo.
Marija Šukalo
Gaja (levo) se je v naročju Mateje Levar ob mamici Sonji in sestri Zoji v Nazarjah odlično počutila. (Foto: Marija Sukalo)
Petkovo popoldne so v Nazarjah obogatili glasbenik in imitator Daniel Gregorc, harmonikarja Matija Veninšek in Robi Weiss, DJ Mar-nix, kitarist F. Jurovic ter Mateji Lever pomagali zbirati sredstva za operacijo male Kamničanke.
RECICA OB SAVINJI
Veselje nad lepim prirastkom novih občanov
Rečiški župan Vinko Jeraj je v sredo, 5. junija, pripravil sprejem za novorojenčke in njihove starše. V občini se je v pol leta od zadnjega sprejema rodilo 15 otrok. Starše in njihove malčke sta pozdravili tudi direktorica Vrtca Mozirje Ana Nuša Rebernik in namestnica ravnatelja Osnovne šole Rečica ob Savinji mag. Zvonka Kladnik.
Dobrodošlico so gostom najprej zaželeli vzgojiteljice in otroci iz vrtca, ki so zapeli in zaplesali ter tako pokazali, kaj vse se v vrtcu, kamor bodo najbrž hodili tudi sedanji novorojenčki, lahko naučijo. Kot je poudarila v nagovoru Rebernikova, je v današnjem času, ko so družine majhne, vrtec odlična možnost, da se otrok navadi delovati in sodelovati v skupini. Pridobi si številne umske in socialne veščine, ki so trdni temelji za kasnejšo pot v življenje.
»Kar 70 odstotkov potencialov otrok razvije do svojega osmega
Mnogi starši so poleg novorojenčkov na sprejem pripeljali tudi starejše
leta starosti, zato je pomembno, da otrokom v tem obdobju tako starši kot vzgojitelji posvečamo čim več pozornosti,« je dejala Ana Nuša Rebernik in pri tem še omenila, da se sama od vrtca poslavlja, saj odhaja jeseni v pokoj. Ravnatelja Petra Podgorška v odsotnosti nadomešča Zvonka Kladnik, ki je zbra-
nim staršem čestitala ob prirastku v družini in izrazila upanje, da bodo njihovi otroci nekoč obiskovali rečiško šolo, ki nudi vse pogoje za uspešno izobraževanje.
Župan Jeraj: »Lep pozdrav vam in vašemu naraščaju - najmlajšim občanom naše občine. Smo ena redkih občin, ki ima tako lep prira-
otroke. (Foto: Marija Lebar) stek, zato se trudimo, da bi se »naša bodočnost« pri nas dobro počutila, z njimi pa tudi vi. Za vsakega novorojenčka prispeva občina staršem določen znesek, ki je sicer skromen, a v teh časih ni zanemarljiv,« je med drugim dejal župan in goste obdaril še s knjižnimi darili.
Marija Lebar
I
Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 17
Oglasi
18	Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013	I
Kultura, Ljudje in dogodki, Šport, Oglasi
CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
Po koncertu še odprtje likovne razstave
Dopoldne prvega junijskega četrtka so v gornjegrajskem centru starejših namenili kulturi. V goste so povabili Ženski pevski zbor Drušlva upokojencev Velenje. Priložnost so dopolnili z odprtjem razstave likovnih del domačina Tonija Osovnikerja.
Občinstvo v jedilnici centra je pozorno prisluhnilo ubranemu petju članic Ženskega pevskega zbora Društva upokojencev Velenje, ki ga vodi Manja Gošnik -Volk. Svoje pevske talente združujejo že trideset let. Pravijo, da pojejo, ker tako čutijo, lepo pesem pa želijo deliti z drugimi. Na njihovem repertoarju se najde vse od narodnih, domačih do umetnih pesmi. Kako predane so svojemu poslanstvu, dokazuje vrsta pohval in priznanj. Vsako leto se udeležijo kar
Toni Osovniker je tokrat predstavil svoje pirografske slike.
(Fotodokumentacija centra)
ZAHVALA
KUD Raduha Luče se iskreno zahvaljuje vsem, ki ste ob okroglem jubileju društva s plesom, petjem, igro ali na kateri koli drug način pomagali udejanjiti prireditev in tako obeležiti prehojenih 60 let društva. Torej vsem, ki ste s svojim idejami, potenciali in pridnimi rokami pomagali, da je bila prireditev izpeljana na tako prisrčen način, še enkrat iskreno hvala.
Odbor KUD Raduha Luče
ALOJZIJEVO VINO V STEKLENIČKAH
Blagoslov in dražba ta petek v Mozirskem gaju
nekaj nastopov, leto vedno zaokrožijo s samostojnim božično-novoletnih koncertom.
Tonija Osovnikerja, likovnika samouka doma iz Gornjega Grada, so v centru že gostili. Tudi tokrat je predstavil svoje pirografske slike, to je žganje v les. Kot pravi avtor sam, ga je les privlačil že od malega. Tudi njegova poklicna pot je bila povezana z lesom. Ko je bil leta 2006 na zdravljenju, se je srečal s tehniko piro-grafije, ki ga je prevzela. Kasneje je svoje snovanje nadgrajeval z različnimi izobraževanji in lastnimi izkušnjami. Na tokratni razstavi je posebej izstopal sklop sedmih reprodukcij narejenih po motivih znane mehiške slikarke Fri-de Kahlo.
Marija Lebar
Polnjenje Alojzijevega vina v spomin na priljubljenega pokojnega kanonika Alojza Žagarja (Foto: Jože Miklavc)
Potem ko so lanske jeseni v Mo-zirskem gaju drugič obrali manjše količine grozdja sorte dišeči trami-nec in avtohtone radgonske ranine, ga je vinogradnik Danilo Ste-yer skrbno negoval, da je postalo posebno vino simboličnega pomena. Ob lanskoletni prvi polnitvi so to vino poimenovali Alojzije-vo vino v spomin na priljubljenega pokojnega kanonika Alojza Žagarja, ki je pol stoletja prebival in ma-ševal v Mozirju in je bil boter trti dišeči traminec ob posaditvi v parku cvetja.
Tokratna, druga trgatev je bila zaradi različnih razlogov skromnejša, zato je nastalo le 75 cl vina. Le-tega so napolnili v tri unikatne stekleničke za arhiv, ena pa bo ponujena na dobrodelni dražbi v Gaju ta petek popoldne. Izkupiček bo organizator namenil Osnovni šoli Mozirje, šolskemu skladu za pomoč socialno ogroženim učen-
cem. Javno polnjenje tega vina je bilo opravljeno v petek, 14. junija, pred številnimi tržani Mozirja, vse potrebno za polnitev pa je strokovno pripravil Danilo Steyer pri vinski kleti Danija Grudnika. Pri polnjenju so aktivno sodelovali tudi predsednik Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje Alojz Plaznik, župan občine Ivan Suho-veršnik, podžupan Roman Čretnik ter Masahiro Iwa i Syota iz Tokia, ki je letos praktikant - enolog pri vinogradništvu Steyer in bo kasneje prevzel prodajo slovenskih vin v tem japonskem velemestu.
Ob dogodku prisotna Mozirja-na Franci Steiner in Pavla Trogar sta se zahvalila gostiteljem, ki so povabili domačine, da iz prve roke opazujejo tradicionalno opravilo polnjenja steklenic s plemenitim vinom in poimenovanjem po njihovem vzorniku Alojzu Žagarju.
Jože Miklavc
TEKMA Z MALOKALIBRSKO PIŠTOLO DRULOV
Trogar ponovno najboljši
Strelsko društvo Gornji Grad je v nedeljo organiziralo strelsko tekmo z malokalibrsko pištolo drulov. Za oceno je štel boljši rezultat od dveh, ki je vplival tudi na razvrstitev za družinskega prvaka 2013. Zmagal je Srečko Trogar (87 krogov, 2
x 10, 25 točk), drugi je bil Ciril Ko-lar (87, 1 x 10, 20), tretji pa Boris Purnat (81, 15). Razpored za družinskega prvaka je enak kot prej: 1. Boris Purnat (47 točk), 2. Peter Be-zovšek (44) in 3. Ivko Poličnik (37).
Jože Gomboc
19	Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013	I
Ljudje in dogodki, Organizacije, Oglasi
UVOD V EKOLOGIJO V VRTCU BOČNA
Pikapolonice so spreminjale svet na ^ \ J\ir±ii
Otroci skupine Pikapolonica iz vrtca Bočna smo letos sodelovali pri projektu slovenske Karitas Živi preprosto in solidarno - v smeri podnebne pravičnosti. Podnebne spremembe so pereč problem, eden pomembnejših, s katerimi se danes soočamo. Vplivajo na vse nas, najbolj pa bodo prizadele naše zanamce, naše otroke, saj je Zemlja vsako leto bolj bolna. Skrb za naravo in globalno pravičnost sta temi, ki postajata vse pomembnejši za naše preživetje, tako da je zelo pomembno, da o teh temah osveščamo tudi naše najmlajše.
Otroci skupine Pikapolonice v vrtcu Bočna, so se cel mesec učili o skrbi za okolje, zmanjšanju svojega vpliva na okolje, o tem, kako se na problematiko odzovemo, o tem, kako lahko spremenimo svet na bolje ali slabše. Pripravili smo vrsto dejavnosti, ki bi Zemlji pomagale, da bi bila zopet tako zelena in zdrava kot nekoč. Z otroci smo ugotovili, da lahko že z malimi stvarmi pripomore-mo k boljšemu jutri.
Varčevali smo z vodo, ugašali luč, reciklirali, ločevali odpadke, veliko hodili peš, posadili ra-
4. DAN MENINE IN 2. NOČ MENINE
Lan in Ožbej sta izdelala svoji čistilni napravi zraka.
(Fotodokumentacija vrtca)
stline. Izdelali smo si vrsto novih igrač iz odpadnega materiala, nove koše za smeti Papir-ka in Embalažko, iz starih majic smo si naredili nove nakupovalne vrečke, eko pralni prašek, posadili smo svoj vrtiček, čistili okolico in še veliko drugih stvari.
Z zabavnimi delavnicami smo izpolnili naslednje učne cilje. Otrok pridobiva izkušnje, kako sam in drugi ljudje vplivajo na naravo in kako lahko dejavno prispeva k varovanju in ohranjanju naravne-
ga okolja, otrok si starosti ustrezno oblikuje predstavo o planetu Zemlja, seznanitev z vplivom podnebnih sprememb na ljudi v različnih delih sveta, spozna pomen rastlin za čisto okolje, spozna, kako lahko sami prispevamo k varovanju okolja.
Živeti preprosto pomeni iz narave vzeti le, kar potrebujemo, in ne zahtevati vedno več. Živeti solidarno pomeni biti pripravljen za medsebojno pomoč in sodelovanje. Naš projekt smo v kratki predstavitvi pokazali tudi našim staršem in s tem ponesli naše dobre misli še naprej.
Vesna Suhovršnik in Minka Vrtar
namen|eno izobraževanju in zabavi
Ob dnevu državnosti, v torek, 25. junija, se bo ob planinskem domu na Menini že četrtič odvijal Dan Menine - srečanje prijateljev Meni-ne in ljubiteljev narave. Organizira ga Planinsko društvo Gornji Grad, odsek za varstvo narave v sodelovanju s številnimi društvi in organizacijami.
Na predvečer Dneva Menine, ki je le dan za kresno nočjo, bodo obiskovalci na starodaven način - ob ognju, prisluhnili gorskim pravljicam in pripovedkam z Me-nine planine. Pripovedovala jih bo Irena Cerar, pravljičarka, publi-cistka in urednica. To bo druga iz-
vedba Noči Menine, poleg pravljic pa bodo udeleženci pripovedovali zgodbe in anekdote povezane z Menino.
Dan Menine se bo pričel ob 7. uri s pohodom z Lipe na Menino, ob 11. uri bo pri kapeli na planini maša, dve uri kasneje pa se bo pričel družabni del prireditve. Osrednji govornik ob otvoritvi dogodka bo domačin Franc Bezov-šek, vsestranski ljubitelj narave in Menine, popoldne pa bo namenjeno družabnim igram ter izobraževalnim vsebinam na stojnicah in razstavah.
ŠS
20	Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013	I
Šport
KOLESARSKI VZPON NA GOLTE
Športno soboto otvorili kolesarji
TURNIR V MALEM NOGOMETU MED ZASELKI NAZARIJ
Prehodni pokal nogometašem Trnine
Zmagovalci letošnjega turnirja med nazarskimi zaselki so domov odnesli prehodni pokal. (Foto: Marija Šukalo)
Na osmi tradicionalni vzpon na Golte se je minulo soboto podalo 36 kolesarjev, pred katerimi je bil slabih štirinajst kilometrov dolg vzpon. Ob sicer zelo vročem in s tem udeležencem nič kaj prijaznim vremenom so vsi prikolesarili skozi ciljno črto pred Alpskim vrtom.
Udeležencev je bilo letos manj kot običajno. To gre pripisati dejslvu, da se domala do zadnjega trenutka ni vedelo, ali bo vzpon mogoč tudi s cestnimi kolesi, ne le gorskimi. Dilema je bila asfaltiranje ali ne dvakilometrskega odseka poti. Ker je bila ta modernizacija izvedena le dva dneva pred vzponom, se marsikdo nanj ni prijavil.
Udeleženci so se tokrat zbrali na spodnji postaji gondolske žičnice v Žekovcu. Po izvedenih formalnostih so se v urejeni koloni zapeljali do bližnje gostilne, kjer je bil leteči start. Trasa je bolj ali manj ves čas navkreber, z redkimi ravnimi deli,
kjer bi bilo mogoče vsaj za trenutek počiti. Najhujši del je zadnji odsek, kar so pred dvema letoma izkusili najboljši kolesarji na kraljevski etapi Dirke po Sloveniji.
Prvi v moški konkurenci Iztok Do-gša je pripeljal skozi cilj že po slabih 44 minutah. V dveminutnih intervalih sta mu sledila drugouvrščeni Iztok Melanšek in tretji Tilen Finkšt. V ženski konkurenci je bilo le pet kolesark. Zmagovalni vzpon je uspel Špeli Škrajnar, druga je bila Natalija Anderluh in tretja Urška Finkšt.
Organizator prireditve Bojan Na-potnik s sodelavci se je že začel pripravljati na naslednji vzpon prihodnje leto. Ob upoštevanju pripomb udeležencev in izpolnitvi še nekaterih drugih dejavnikov verjame, da se bo tradicionalne kolesarske manifestacije udeležilo še veliko večje število tekmovalcev.
Benjamin Kanjir
Praznik krajevne skupnosti Nazarje so člani Športnega društva Vrbovec obeležili s turnirjem v malem nogometu. Na igrišču so se 8. junija pomerili igralci zaselkov Žla-bor, Dobletina, Tominškova ulica, Bloki, Trnina in Petelinjek. Razdeljeni v dve skupini so zaigrali po sistemu vsak z vsakim.
Znanje, izkušnje in malo sreče je do prve polfinalne tekme privedlo ekipi Dobletina in Trnina. Slednja si je priborila zmago. V drugem polfinalnem dvoboju sta se za okroglim usnjem podili ekipi Tominškova ulica in Bloki. Kljub svojim zvestim navijačicam si igralci Tominškove niso mogli izboriti zmage, temveč le remi. Tako je o zmagovalcu odločala preciznost v prostih strelih.
Tokrat so več sreče pri streljanju
žoge z bele točke imeli Bloki. Ti so se za naslov najboljšega pomerili s Trnino. Trninci so uspeli ohraniti zadnje atome moči za končni obračun. To se jim je tudi obrestovalo, saj so gol nasprotnika zatresli kar štirikrat. Bloki pa bi skoraj ostali brez zadetka, a so v zadnjih minutah le uspeli dati tolažilnega.
O tretjem mestu so odločali prosti streli med Tominškovo in Doble-tino. Dobletinci, ki so lani osvojili prehodni pokal, so uspeli premagati nogometaše s Tominškove in tako zasesti tretje mesto.
Najboljše ekipe so domov odnesle pokale, ki jim jih je izročil predsednik krajevne skupnosti Nazarje Matej Pečovnik. Prehodni pokal bodo eno leto varovali nogometaši Trnine.
Marija Šukalo
Na štirinajst kilometrov dolg vzpon se je podalo 36 kolesarjev.
(Foto: Benjamin Kanjir)
GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE
Teden rolanja za najmlajše
V preteklem tednu so športni učitelji Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje dvanajst zainteresiranih malčkov vsak popoldan učili osnovnih prvin rolanja. Naučili so se pravilnega padanja, obnašanja z rolarji in ostalih spretnosti, potrebnih za varnost.
Ves teden so se vsak popoldan dobivali na parkirišču pred Športno dvorano Mozirje. Učitelji Janja, Damjana in David so udeležence tečaja skozi igro učili osnov, ki so potrebne za varno in
uspešno rolanje. Teden so zaključili na parkirišču pred Mozirskim gajem s predstavitvijo za starše. Slednji so imeli kaj videti, saj so jim otroci pokazali večino tega, kar so se naučili. In sedaj si bo najbrž večkrat treba vzeti čas zanje in igro, saj so se prav vsi naučili rolanja.
Benjamin Kanjir
Otroci so staršem pokazali večino tega, kar so se naučili.
21	Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013	I
Šport, Oglasi
VETER V LASEH V NAZARJAH
Dan brez računalnika in televizorja
Športno društvo Vrbovec Nazarje je v sodelovanju z domačo občino pripravilo športno druženje otrok. Z različnimi skupinski igrami z žogo so se drugo soboto v juniju pridružili vseslovenski akciji Veter v laseh - s športom proti odvisnosti, ki jo že vrsto let pripravlja Športna unija Slovenije.
Na igrišču ob Dreti se je v malem nogometu, košarki, odbojki in rolanju pomerilo več kot 70 otrok. Kar trinajst ekip v vseh disciplinah
se je potegovalo za naslov najboljšega. Tako so se med sedmošolci in osmošolci v nogometu, košarki in odbojki najbolje odrezali MUVN, Madrid in Čokolino. Med petošolci in šestošolci so v nogometu in košarki zasedli prva tri mesta PSG, Levi in Gepardi. V rolanju sta imela največ znanja Sara Burger med deklicami in Leon Gluk med fanti.
Za vse tiste, ki jim je ljubše ustvarjanje, je bilo na voljo risanje na asfalt in motivacijske igre z ani-
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	PARKETARSTVO TKALEC
polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184.
Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec.
◊	SREČA, ŽENITNA AGENCIJA ŠTEVILKA 1!
Resne ponudbe iz vse Slovenije.
Koroška c. 105 A, Maribor; gsm 031/222-966; sreca@ario.net .
Trifon d.o.o., Gladomes 15/a, Zg. Ložnica.
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV
Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro ... tel. št. 03/57206-73, 041/216-214, www.terglav.si
Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela.
◊	STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE
Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	PRIPRAVE NA POPRAVNI IZPIT IZ MATEMATIKE ALI FIZIKE
Nudim razumljivo in strokovno pripravo na popravne izpite. Če ti je ob koncu leta spodletelo pri matematiki ali fiziki, me pokliči in skupaj se bova uspešno pripravila na popravni izpit! gsm 031/656-902.
Inštukcije matematike in fizike, Aleš Podrižnik s.p., Na trgu 20, 3330 Mozirje.
Košarkarske trojke so se trudile po svojih močeh, da se je žoga znašla v košu. (Foto: Marija Šukalo)
matorji. Ob zaključku druženja so si vsi udeleženci prislužili diplomo za sodelovanje in medalje.
Po besedah predsednika nazar-skega športnega društva Mateja Planovška so z igrami dokazali, da je šport še kako pomemben za razvoj otrok in bistveno pripore h kvalitetnejšemu izkoriščanju prostega časa. Otroci nazarske občine
VLOMILCI NE HODIJO NA DOPUST
so sobotno dopoldne namreč preživeli brez televizorja in računalnika. Seveda pa Planovšek ve, da tako dobre organizacije rekreacije in druženja otrok ne bi bilo brez številnih sodnikov, animatorjev, vidnih in nevidnih akterjev, ki so pripomogli, da je teklo vse, kot je treba, ter finančne pomoči občine.
Marija Šukalo
Izvedite čimveč samozaščitniških dejanj
Pred nami je čas dopustov, ko smo več odsotni od doma. Našo odsotnost pa s pridom uporabljajo vlomilci, za katere je ta čas najbolj primeren za izvajanje vlomov. Policisti zato opozarjajo, da opozorite sosede, kadar boste dlje časa odsotni.
Vgradite sodobno ključavnico, prečno zaporo, alarmno napravo, najemite sef in izvedite čimveč samozaščitniških dejanj, ki bodo morebitne tatiče odvrnile od njihovih namer. Na samozaščitno ravnanje pa ne smemo pozabiti niti, ko smo na dopustu v novem okolju. Med letovanjem je denar najbolje menjati v menjalnicah oziroma bankah in ne na ulici, kjer so turisti izpostavljeni prevaram ali celo roparjem. Posebno pozornost je treba name-
niti tudi prtljagi na letališčih, avtobusnih in železniških postajah. Vidno označena prtljaga z imenom in priimkom ter naslovom lahko nepridipravu izda podatek, kje je prazno stanovanje.
Na dopustu je posebno pozornost potrebno namenjati predmetom, kot je digitalna tehnika, fotoaparati, zlatnina in podobno, ki so največkrat tarča napada nepridipravov. Izjema niso niti večji predmeti, kot so surfi, kolesa in podobno.
Dopustniški oziroma počitniški čas je namenjen sprostitvi in zabavi. Vsakdo mora poskrbeti za svojo in varnost svoje lastnine, da se dobra volja ne bo spremenila v neprijetno izkušnjo.
BK
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
22	Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013	I
Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	TATVINA ŽLEBOV
Ljubija: V noči na 13. junij je neznani storilec z objekta v Ljubiji ukradel 16 metrov bakrenih žlebov. Materialna škoda znaša okoli 400 evrov.
•	OTROK ZARADI PADCA HUJE POŠKODOVAN
Šmihel nad Mozirjem: 13. junija v večernem času je otrok zapeljal s proge za kolesa in zapeljal v odtočni kanal, pri tem pa se telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v Splošno bolnišnico Celje, kjer je bilo ugotovljeno, da je pri padcu zadobil hudo telesno poškodbo.
•	OPLAZIL VOZILO IN POBEGNIL
Gornji Grad: 13. junija so bili policisti obveščeni o prometni nesreči s pobegom na relaciji Črnivec-Gornji Grad. Neznani voznik osebnega avtomobila hyundai lantra rdeče barve, starejši letnik, je vozil po levem smernem vozišču in pri tem oplazil celoten bok nasproti vozečega vozila. Policisti za pobeglim voznikom še zbirajo obvestila, morebitne priče oziroma voznika navedenega vozila pa pozivajo, da zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče pokliče na Policijsko postajo Mozirje na telefonsko številko 03 839 18 80 ali 113.
Kruto je spoznanje, to je resnica, niso sanje,
da te nazaj več ne bo, da za vedno si vzela slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca nikoli ne bo pozabljena.
ZAHVALA
Mirno, tiho je zaspala
Marija BURJA
Makečeva tetka iz Šmiklavža 41 v Novi Štifti 25.5.1913 - 9.6.2013
Iskreno se zahvaljujem ge. Mariji Hojtes, sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovane maše, sveče in cvetje ter vsem, ki ste našo tetko pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Alojzu Ternarju za opravljeno pogrebno mašo, pevcem, pogrebcem, g. Rafku Žerovniku za govor in pogrebni službi Anubis.
Žalujoči: nečakinja Helena, Damijan, Boštjan z družino, brat Janez z družino, sestri Hana in Ana ter
ostalo sorodstvo
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www.pogrebmorana.si
Pri tebi sem, ko te daljava krije, in čutim te!
Ugaša dan, že prva zvezda sije. O vrni se!
J.W. Goethe)
V SPOMIN
20. junija bo minilo sedem let, odkar ni več med nami dragega moža, atija, tasta in dida
Franca BENDA
Vsi tvoji
23	Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013	I
Za razvedrilo
Cvetke
GOLAŽ S SKRIVNOSTNIM RECEPTOM
Na tradicionalni mozirski golažijadi je sodelovala tudi ekipa s smučišča Slapnik v Novi Štifti. Kot obvezen del dekoracije kup snega pred stojnico ni manjkal. Se pa je ta kup kljub prijetnemu predpo-letnemu mrazu tega dne ves čas vztrajno manjšal. Tisti, ki so spremljali zadeve, so se spraševali, ali je vseeno pretoplo za sneg ali kuharja z njim kot skrivno formulo za uspeh redčita golaž.
KOMUNALNE ZADEVE VISIJO »V ZRAKU«
Oni dan so se na Ljubnem posvetovali trije možje. Ljubenski župan Franjo Naraločnik, operativec in popoplavni strateg (levo), ter oba komunalna direktorja, Zdenko Purnat (v sredini žgoče razprave) iz »Podmeninske komunale« in Andrej Ermenc, prvi komornik mozirskega komunalnega podjetja. Župan se je skliceval na papirje, oba direktorja pa na komunalni standard (ta naj bi bil v zgornji Za-drečki in srednji Savinjski zelo visok). »Imamo velike načrte,« so za-regljali v en glas, če le ne bo posegel vmes še kdo četrti ... In ob tem so pogledali v nebo.
DVA SOSEDA, KUP OTROK Dva soseda, dva citrarja, dva lokostrelca, dva prijatelja z dvema flaškama laškega v Matkovem Kotu. »Ti, Klemen, po Logarski dolini in tja do Železne Kaple se čuje, da se nekaj dogaja. Kaj dogaja?!« je vprašal Karli Gradišnik (na desni) svoj'ga zgornjega soseda Matka. »Menda ti ja ni cegu padu na glavo?« En šluk vmes.
»Kaj pa naj. Ja, oženim se v cerkvici Marije Snežne, ko padem v objem v ročice nežne ...« Pa sta nazdravila še na vse otroke, ki naj imajo na veliki domačiji pod Mrzlo goro pridne roke.
24	Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013	I
Križanka, Informacije

socialistično proinoijan-sko gl kanje v peruju
družabna. prireditev. na kateri se pleše
sestavil. peter udlr
KDOR ŽIVI. PREBIVA BLIZU KOGA
JEO IZ KUHANE ZELENJAVE KOT DODATEK H GLAVNI JEDI
ugovarjanje
sršenar
svinja z liso
ARHEOLOŠKO NAJOlSCE V EGIPTU
kdor nosi otal*
novi svet
kraj ob toči. prirejen za kopanje. sontenje
rimska boginja jeze
mesto v belgiji, aalst
zorava-marija
adamovo jabolko
nasa nekdanja uraona denarna enota
mer. enota za moč
v rim. mit romulov brat
janez rugelj
MESTO V ŠPANIJI
najvišji del gorskega kotarja. sv. od reke
FENltANSKA BOGINJA LEPOTE
dovoljenje. dopustitev
strupena rastlina. preobjeoa
britanski drobií. stoti del funta
Škrat, spaček
v gr. mit.
rečnibog,
pozejdo-nov sin
človek z rolefmi
majhen pes s potlačenim gobcem
am. boksar (muhammad)
VODNI VRTINEC
srbski izumitelj (nikola. 1s5&-1w3)
FRANCOSKI DRUŽABNI
ples. cetvorka
sl. skladatelj (kogoj)
v šop speti lasje
MEDN. OZNAKA ZA NIZOZEMSKO
4. in s.
CrkanaSe
ABECEDE
STAREJÉE OBDOBJE PRAVEKA, TUDI AZOIK
KNJIGA MESECA JUNIJA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Margaret Mazzantini: Novorojen
Pretresljiva zgodba o ljubezni, vojni, materinstvu in upanju je zgodba o Gemmi, ki se skupaj s sinom Pietrom iz Rima odpravi v Sarajevo, kraj svoje preteklosti. Sina želi poučiti o deželi njegovega rojstva in njegovem pokojnem očetu Diegu, ki ga Pietro nikoli ni spoznal. Najstnik zato ni preveč naklonjen potovanju na ozemlja bivše Jugoslavije, kjer sta njegova starša bivala v času njegovega rojslva.
Gemmo pa srečanje s prijatelji iz časov brutalne balkanske vojne povleče v obujanje boleče preteklosti, polne ljubezni do mladega fotografa Diega. Sledi pa osupljivo razkritje, ob katerem se docela zave srhljive groze vojne in hkrati odrešilne moči ljubezni.
Slovarček:
APRA - socialistično proindijansko gibanje v Peruju; ASTARTA - feničanska boginja lepote; VITORIA - mesto v Španiji;
v._J
-^
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
LABA, KOPER, ENIGMATIKA, EGO, APOLON, ETAN, MANI, MALI MARATON, MAT, POGAN, MA, ODROBEK, RUVAČ, BREZA, OCEAN, OSP, RAKI, PLET, AALTO, AKORDEON, KLANEC, BARJAN, IZOKLINA, ARDENI, KOTALKAR
v_^
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 26. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

25	Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013	I
Napovednik dogodkov	
	ob 17.00. Mozirski gaj Alojzijeva maša in dražba Alojzijevega vina
	ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Otvoritev razstave ročnih del sekcije Spominčice
Petek, 21. junij	ob 19.00. Športni park Varpolje 24-urni maraton odbojke na mivki
	ob 19.00. Šmartno ob Dreti (Račnek) Dobrodelni večer
	ob 20.00. OŠ Rečica ob Savinji Pogovor Berta Savodnika z Borutom Alujevičem
	ob 9.00. Šmartno ob Dreti Dobrodelni tek
	ob 10.00. Info točka v Gornjem Gradu Dan odprtih vrat Čebelarskega društva Gornji Grad
	ob 15.00. Radmirje Tekmovanje s staro gasilsko tehniko
Sobota,	ob 15.00. Športni park Varpolje Colnarič-Žunterjev memorial v malem nogometu
22. junij	ob 17.00. Pred gradom Vrbovec v Nazarjah Iz roda v rod in predtekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne
	ob 18.00 in 20.00. Radmirje 115 let PGD in gasilska veselica z ansamblom Gamsi
	ob 19.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Kresnga - večer s stand-up komikom
	ob 21.00. Šmartno ob Dreti Zabava z Mambo Kingsi
	ob 9.00. Strelišče pod Gradiščem v Gornjem Gradu Strelsko tekmovanje
Nedelja,	ob 10.00. Športno igrišče Rečica ob Savinji Nogometna tekma Stari - Mladi
23. junij	ob 13.00. Travnato igrišče v Gornjem Gradu 3. Dan nogometa v občini Gornji Grad
	ob 19.30. Gornji Grad Bralna uprizoritev komedije
	ob 16.00. Center za samostojno učenje Nazarje Delavnica Priprava naravnih gnojil
	ob 17.00. Občinska stavba na Rečici ob Savinji Pohod kulTURA
Ponedeljek,	ob 17.00. Kulturni dom Gornji Grad Slovesnost ob 220-letnici šolstva
24. junij	ob 17.00. Planinski dom na Menini 2. Noč Menine
	ob 20.00. Borseka Kresovanje
	ob 21.00. Športni park Mozirje Kresovanje ob dnevu državnosti
	ob 7.00. Planinski dom na Menini 4. Dan Menine
Torek, 25. junij	ob 16.00. Športno igrišče Rečica ob Savinji Turnir v ženskem nogometu
	ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Prireditev ob dnevu državnosti
Sreda, 26. junij	ob 18.00. Športno igrišče Gornji Grad Atletski četveroboj
Četrtek,	ob 10.30. Športni park Mozirje Turnir v odbojki na mivki Mozirje open 2013
27. junij	ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Okrogla miza Gornji Grad nekoč in danes
Petek, 28. junij	ob 20.00. Gasilski dom Luče Predavanje dr. Franca Pohlevna: Les - od drevesa do končnega izdelka
ŽIVALI - PRODAM
Prodam teličko limuzin, težko 130 kg; gsm 041/216-481.
Prodam bikca limuzin, težkega 160 kg; gsm 051/256-986.
Prodam rotacijsko kosilnico 165 sip šempeter; gsm 041/354-611. Prodam naravno pridelano domače bučno olje. Cena za liter 12 eur; gsm 051/366-133.
Prodam en teden staro teličko limuzin; gsm 041/324-438.	
	DRUGO - IŠČEM
Prodam mladega ovna, tetoviranega v ušesu; gsm 041/280-005.	ščem kosca, za košnjo travnika na strmem bregu; gsm 041/967-033.
ŽIVALI - KUPIM	VOZILA IN OPREMA
Kupim telice mesni tip, 150 - 200 kg; gsm 041/466-720.	Kupim obračalnik sip - pajek na 2 vre-teni; gsm 041/942-169.
Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520.	
	NEPREMIČNINE
Kupim kravo, dobro molznico; gsm 041-293-017.	Prodam 3,5-sobno stanovanje v centru Mozirja - 115 m2; gsm 041/759-300.
Kupim kravo in telico za zakol in bikce in teličke, m.t., nad 100 kg; gsm 031/533-745.
ŽIVALI - ODDAM
Oddam dve zelo lepi psički mešanki, stari 12 tednov; gsm 070/870-413.
DRUGO - PRODAM
Prodam ročno stiskalnico in 25 m2 parketa; gsm 031/667-963. Prodam nakladalko silažno mengele law 350 in sip pionir 17; gsm 041/466720.
Prodam imove deske; gsm 031/683980.
Prodam voziček s košaro za otroka, od rojstva naprej; gsm 031/262019.
Prodam ali oddam večje stanovanje v Mozirju; gsm 051/422-629 po 13. uri. Prodam opremljeno stanovanje 46 m2 v Gornjem Gradu; gsm 031/275-722. V okolici Nazarij prodam garsonjero; gsm 031/526-984. Oddam 2-sobno stanovanje 56 m2 na Rečici ob Savinji 107; gsm 051/297161.
Oddam sobe v najem; gsm 041/280005.
Ugodno dam v najem 4-sobno stanovanje v Paki pri Velenju; gsm 041/459698 ali 041/490-916.
OSEBNI STIKI
Moški 40-tih let želi vzpostaviti razmerje z razgledanim dekletom, ki bi živelo pri njem; gsm 041/240-403.
26	Savinjske 
novice št. 25, 21. junij 2013	I
Oglasi
Predstavitev reševanja škod po toči v maju 2013
V Zavarovalnici Triglav ocenjujemo, da je toča, ki je v začetku maja prizadela državo, povzročila za približno milijon evrov škode. Toča je najbolj prizadela prav Zgornjo Savinjsko dolino, večina škode pa je nastala na objektih in osebnih vozilih. V Triglavu smo do konca maja zabeležili okoli 1300 prijav škode, pričakujemo pa, da bo skupno število vseh prijavljenih škod znašalo okoli 1500. V Zavarovalnici Triglav smo
vijo prijavo in cenitev škode v neposredni bližini svojega doma, kjer so nastopile ekstremne vremenske razmere, kot sta npr. toča ali močno neurje.
MCE s površino približno 600 m2, ki je opremljen z vso potrebno infrastrukturo za opravljanje cenitev avtomobilskih škod, omogoča hitro in kakovostno storitev, preprosto naročanje, brez čakanja v vrsti, stranke lahko ves postopek
POTI ZA PRIJAVO ŠKODE
V Zavarovalnici Triglav se zavedamo, da je ob takih škodnih dogodkih najpomembnejša hitra in učinkovita storitev, zato škodne dogodke obravnavamo strokovno in ažurno, škode pa izplačujemo že naslednji dan po cenitvi, če se stranka z oceno strinja. Škodo lahko zavarovanci prijavijo prek spletne strani www.triglav.si ali s pomočjo mobilne aplikacije za prijavo škode, ki je lahko brezplačno namestite preko Apple App Store in Google Play. Na voljo je tudi 24-ur-na dežurna brezplačna telefonska številka 080 555 555. Oškodovanci se lahko za pomoč pri prijavi škode obrnejo tudi na svojega zavarovalnega zastopnika, na najbližje predstavništvo oz. zastopniško pisarno ali na sedež območne enote Zavarovalnice Triglav. Pri prijavi škode naj zavarovanci poškodovane stvari navedejo čim natančneje ter obvezno pripišejo tudi telefonsko številko in številko transakcijskega računa za nakazilo škode.
glede na razsežnosti in obseg toče v Mozirju postavili mobilno cenilno enoto (MCE), ki je delovala od 8. do 15. maja, torej do zaključka cenitve večine prijavljenih škodnih primerov. V tem času smo obravnavali dobrih 100 zavarovancev, ki so se s klicem na dežurni brezplačni telefonski številki 080 555 555 ali 080 2864 prijavili za ogled in cenitev škode na vozilih.
PRVA MOBILNA CENILNA ENOTA V SLOVENIJI
Upravičiti zaupanje strank in zagotoviti varnost, ki jo pričakujejo, je temeljna vrednota Zavarovalnice Triglav, prva odlika pa zanesljivo in hitro reševanje škod. Dobra zavarovalnica se namreč izkaže ravno v trenutkih stiske. Mobilna ce-nilna enota (MCE) je novost v celoviti ponudbi Zavarovalnice Triglav, ki je lani kot prva v Sloveniji (po neurju s točo v Ljubljani in okolici) postavila MCE za ogled in cenitev avtomobilskih škod v primeru masovnih škodnih dogodkov. MCE je popolnoma samostojna enota, ki jo lahko v zavarovalnici postavimo že dan ali dva po ujmi v bližini prizadetega kraja. Po zaslugi posebne mobilne poslovalnice lahko zavarovanci opra-
reševanje škode uredijo na enem mestu (urejanje dokumentacije, cenitev, dogovor o popravilu) in v sodelovanju z zunanjim partnerjem tudi izvedejo popravilo vozila. Stranka se za obisk mobilne cenilne enote dogovori s klicem na dežurni brezplačni telefonski številki 080 555 555 ali 080 2864, kjer dobi termin, rezerviran izključno zanjo.
NEUSMILJENA NARAVA
V Zavarovalnici Triglav imamo v zadnjih letih v povprečju več kot 20.000 primerov prijavljenih škod na leto, ki jih povzročijo neugodne vremenske razmere, kot sta toča ali vihar. Po vsakem neurju sicer opažamo rahel porast zavarovanj, a je v Sloveniji po naših ocenah še vedno nezavarovanih okoli 40 odstotkov vseh stanovanj.
»Mobilna cenilna enota je popolnoma samostojna enota, ki jo lahko v Zavarovalnici Triglav postavimo že dan ali dva po ujmi v bližini prizadetega kraja. Po zaslugi posebne mobilne poslovalnice, s katero se želimo približati strankam ob večjih elementarnih nesrečah, lahko zavarovanci opravijo prijavo in cenitev škode v neposredni bližini svojega doma, kjer so nastopile ekstremne vremenske razmere, kot sta npr. toča ali močno neurje,« je povedal Robert Kvar, vodja Predstavništva Mozirje iz celjske območne enote Zavarovalnice Triglav.
Na področju predstavništva Mozirje svoje delo opravlja osem zastopnikov, ki se v primeru masovnih škod, kot so poplave in neurja s točo, vključijo v zbiranje prijav ter po potrebi samo ocenjevanje škod, kar vsekakor prispeva k hitrejšemu reševanju škod ter posledično zadovoljstvu strank.
S ciljem najhitrejše asistence strankam smo v Zavarovalnici Triglav razvili tudi mobilno aplikacijo za pomoč in pojasnila v primeru škodnih dogodkov in prijave škode na vozilih. Aplikacija je na voljo za aparate z operacijskimi sistemi Android in iOS. S tem omogočamo preprosto prijavo škodnega primera, hitri dostop do informacij o mestih poslovalnic in pogodbenih serviserjev zavarovalnice.
Android
iOS
I
Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 27