St. 244 (16.281) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNFVN"" ->6. novembra 1943 v vasi Zakriž na 'množen na ciklostil. Od 5. do 17. ‘se je tiskal v tiskarni 'Dober- dc srenji Trebuši, od 18. sep- te !c 19^5 tiskarni ‘Slove- . c . . maja 1945 pa v ;k je i7.,j zadnja številka. w.ni part1 anski DNEVNIK v za- »T -1X MonieccN 6 - Tel. 040 7786300__ GOMCA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ isoo lir SSS ČETRTEK, 15. OKTOBRA 1998 CARSO last. Giraldi R. SPECIALIZIRANA TRGOVINA o-, j ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA ‘«“ '"1.1 OKRASNE PECI VGRADNE PECI ZA KAMINE NABREŽINA (TS) Trg sv. Roka 105 tel. 040/200238 Krim naj ne postane alibi Bojan Brezigar Eno od vprašanj, Id si jih moramo kot manjšina zastaviti, je, kako bodo sedanja rimska politična dogajanja vplivala na razpravo o zakonu za zaščito slovenske manjšine. Prva ugotovitev, Id je seveda nujna, je, da se do rešitve vladne krize, torej do zaupnice novi vladi, verjetno ne bo dogajalo nic. Obi-Caj je namreč, da se v Času vladne krize prekine delo parlamenta, razen morebiti nujnih vprašanj (na primer glasovanja o zakonskih odlokih). Zato je malo verjetno, da bi v prihodnjih dneh prišlo do avdicij in bo verjetno tudi rok za predložitev amandmajev, Id ga je Maselli določil za 5. november, znatno podaljšan. Vse to pa so pravzaprav le marginalna ugibanja, kajti bistveno vprašanje v tem trenutku je, ali bo sploh lahko prišlo do odobritve zaščitnega zakona v tej zakonodajni dobi. Na osnovi poznavanja stanja in izkušenj je namreč mogoče resno podvomiti v to možnost. Ni Se znano, kakšno vlado bo sestavil Prodi, oziroma, ali bo sploh sestavil vlado. Vendar pa je mogoče že z dokajšnjo gotovostjo podvomiti, da bo mogoCe sestaviti trdno vlado, ki bi trajala do konca zakonodajne dobe. Ze predsino-Cnjim je bilo namreč nekajkrat poudarjeno, da bi morala imeti ta vlada nekaj nalog: odobritev finančnega zakona, prehod v prvo fazo evra, morda odobritev novega volilnega zakona. Poleg tega naj bi vlada zagotovo trajala do volitev predsednika republike, ki bodo v maju in seveda do evropskih vobtev, ki bodo prvo nedeljo v juniju. Potem naj bi se njen mandat izčrpal, kar pomeni, da bi lahko bile prihodnjo jesen predčasne vohtve. Ce se bo ta scenarij uresničil, potem je malo verjetno, da bi parlament, Id bo najprej obravnaval finančni zakon, nato volilni zakon ter se potem pripravljal na volitve predsednika republike, poleg teh nalog opravil Se veliko pomembnega dela. To seveda ne sme biti abbi ne za nas in ne za tiste, ki nas v Rimu podpirajo, vendar je treba gledati stvarnosti v obraz in ni mogoče hliniti, da ni tako: tudi zato, da s primernimi pritiski opozori-m° parlament, da že desetletja Čakamo na odobritev zakona in ne moremo biti vedno žrtve rimskih pobti-čnih iger. Gre torej za vprašanje izbir, ki jih morajo narediti v Rimu in dovoljujemo si opozoriti, da smo tokrat na vrsti mi. ITALIJA / PRVI KROG POGOVOROV SE ZA MANDATARJA NI KONČAL POZITIVNO Cossiga noče Prodija, čeprav je Oljka izpolnila njegove zahteve Levosredinski tajniki izjavili, da večine 21. aprila 1996 ni več - D/ Pietrova jeza RIM - Po prvem dnevu posvetovanj se je tehtnica Prodijevih možnosti nagnila na negativno stran. Bivši predsednik republike Fran-cesco Cossiga je odklonilno ocenil srečanje s Prodijem, še posebej ga je razdražilo dejstvo, da je Prodi sklical tajnike Oljke in ni odigral vloge tistega nevtralnega elana Evropske ljudske stranke, ki jo je Cossiga zahteval od mandatarja. Toda tajniki Oljke so po pogovoru z mandatarjem z uradnim dokumentom pozitivno odgovorili na vse Cossigove zahteve, predvsem pa potrditi, da politične večine 21. aprila 1996 ni več. Ati bo bivšemu predsedniku republike to zadostovalo? Na 2. strani KOSOVO / ALI JE MILOŠEVIČU SPET USPELO? Sporazum prišel prepozno, trpljenje se še stopnjuje VVASHINGTON, BEOGRAD - Medtem ko svetovna diplomacija mrzlično išče načine, da je ne bi po torkovem sporazumu o Kosovu Miloševič ponovno prelisičil, pa je njegov režim začel opravljati s svojimi »defetističnimi« sovražniki. Tako so v noči na sredo zaprli dnevnika Danas (na sliki AP) in Dnevni telegraf. Protestna manifestacija proti temu zaprtju pa je klavrno propadla, saj je za večino Srbov Miloševič rešil državo pred vojaškim napadom, nekateri pa mu že očitajo, da je izdal »sveto kosovsko zemljo«. Sam trdi, da so koncesije minimalne. Vesti s terena pa potrjujejo, da je humanitarna katastrofa že v teku in da je Zahod ponovno zapravil prepotrebni čas za jalovo dogovarjanje. Seveda tako ZDA kot zveza Nato zagotavljajo, da bodo vojaško posegli, Ce Miloševič ne bo spoštoval dogovora. Na 11. strani Končno rešen spor okrog Malpense BRUSELJ - Evropski komisar Kinnock je včeraj po prejemu dolgega pisma transportnega ministra Bur-landa, v katerem se le-ta obvezuje za spoštovanje pred tremi tedni sklenjenega sporazmna med Rimom in Brusljem, končno prižgal zeleno luC za novo milansko letališče Malpensa 2000. Za 25. oktober napovedano odprtje strukture je tako rešeno, delnice Atitatie pa so včeraj poskočile za več kot 6%. Na 14. strani Codarin na čelu Sklada za Trst TRST - Predsednik pokrajinske uprave Renzo Codarin je novi predsednik upravnega sveta Sklada za Trst. Codarin, ki pripada Polu svoboščin, je prevzel mesto Miloša Budina (LD). Predsednik je bil izvoljen soglasno ob odsotnosti Federice Seganti (Severna liga). Njegovo kandidaturo je formalno predlagal tržaški župan Riccardo Illy. Na 3-strani V tržaški pokrajini se rojeva nova KP TRST - Skupina italijanskih in slovenskih komunistov je včeraj postavila temelje za ustanovitev nove komunistične stranke. Na tiskovni konferenci, ki jo je uvedel pokrajinski tajnik SKP Jacopo Venier, je bilo slišati številne in zelo ostre kritike na račun tajnika Fausta Bertinot-tija ter njegove radikalne politične usmeritve. Na S.strani Odobren okvirni načrt za jezero DOBERDOB - Občinski odbor je te dni odobril dokončni okvirni naCrt ureditve zaščitenega območja ob Doberdobskem jezeru. Zdaj se začenja faza zbiranja soglasij in izdelave izvršilnega načrta. Posegi v skupni vrednosti preko pet milijard tir se bodo financirati iz skladov Evropske unije. V opuščenem kamnolomu Adria-Solvay bodo zgradili in opremili sprejemni center za obiskovalce parka. Stran 12 SUPERENALOTTO Sinoči brez »šestice« »5+1« osrečil Fagagno RIM - »Sestice« na superenalottu ni sinoči zadel nihče, tako bo »jackpot« za prihodnje, sobotno žrebanje veljal po predvidevanjih kar 26 milijard lir. Pač pa je sinočnji žreb osrečil igralca, ki je v baru Caffe centrale v Fagagni pri Vidmu zadel edini »5+1«: njegov račun v banki se bo okrepil za čedne 4 milijarde 525 milijonov lir. Sinoči so na superenalottu izžrebali sledeče številke: 15, 28, 42, 55, 76 in 88 ter jolly 74. Kdor bi zadel »Sestico«, bi prejel bajnih 21 milijard 377 milijonov lir (seveda če bi bil edini dobitnik), kar bi bil absolutni rekord v igrah na srečo v Italiji. Nagradni sklad (brez jackpota) je znašal 22 milijard 631 milijonov lir, kar pomeni, da so Italijani igrali kar 81 milijonov kombinacij (od 622 milijonov možnih). Po sinočnjem »razočaranju« kaze, da bodo strastni in občasni italijanski igralci v dneh do sobote spet navalili na okenca v lovu na nove milijarde. JUBILEJ / DVE DESETLETJI OD IZVOLITVE KAROLA VVOJTVLE Slovanski papež je osvojil ves svet Številne izjave izpostavljajo njegov prispevek k spreminjaju sveta in položaja človeka RIM - Ob 20-letnici izvolitve Karola Wojtyle za papeža je vsa Italija proslavila ta jubilej, čeprav ga sam Janez Pavel II. ni želel posebej obeleževati. Včeraj so papeževo osebnost in delo ocenili vodilni politiki, predstavniki institucij in razumniki, skupni imenovalec vseh pa je izjemen pomen, ki ga pripisujejo slovanskemu papežu kot enemu od dejavnikov epohalnih sprememb, ki jih je doživela Evropa in z njo ves svet v dveh desetletjih njegovega papeštva. Tako verniki kot neverni, pa tudi milijonske množice z vsega sveta so slovanskega papeža že zdavnaj vzele za svojega glasnika v boju za izboljšanje človekovega položaja. Na 2. strani r JUBILEJ / 20 LET OD IZVOLITVE Janez Pavel II. ena največjih osebnosti stoletja To mu priznavajo vsi italijanski politiki ne glede na barvo VATIKAN - Papež Janez Pavel n. sicer ne želi proslavljati, vendar njegov 20-letni jubilej na Čelu rimskokatoliške Cerkve in vatikanske države gotovo ni mogel neopazno mimo. Poglejmo, kako so dvaj-stletnico papeževe izvolitve komentirali italijanski politiki. Predsednik senata Nicola Mancino je izrazil prepričanje, da se papež bori za solidarno družbo in ocenil, da je v dveh desetletjih na Čelu Cerkve pokazal »izjemno sposobnost duhovnega vodstva in nauka, katerega vpliv bo ostal v zgodovini našega stoletja«. Predsednik poslanske zbornice Luciano Violante meni, da je Janez Pavel H. med velikimi osebnostmi druge polovice 20. stoletja tisti, ki je najglobje simboliziral probleme naše dobe, posebno pa se mu je vtisnil spomin na neverjeten trenutek zbranosti, ki ga je ustvaril papaže med verniki in laiki takrat, ko je v Turinu pokleknil pred sveto sinodo. Podpredsednik vlade v odstopu VValter Vel-trom je dejal, da se »Karel Wojtyla ni zadovoljil z ravnovesji, ki jih je ustvarila zgodovina« in da zato »njegov aposo-tlat zadeva vse, vernike in neverne, skraytka vse, ki se ne odpovedujejo izboljšanju človekovega položaja«. Papež se je po njegovi oceni pustil razumeti od vseh, od tod tudi njegov izjemen uspeh po vsem svetu. Eden najbolj znanih politikov povojne Italije, Giulio Andreotti, opozarja na očarljivost osebnosti, znanja in dela Janeza Pavla H.: »Za to, da postanejo papeži, izvoljeni ne spreminjajo svojih značilnosti, svoje kulture, metode dela in temperamenta. Wojtyla je prišel iz Cisto posebnega okolja: živel je v dvakrat preganjani Cerkvi, najprej od nacizma in nato od komunizma, ni bil samo CuteC do delavskega stanu, ampak je bil tudi sam delavec, nenazadnje pa je Slovan s Cisto posebnimi izkušnjami na meji med dvema globoko različnima svetovoma, ki pa se lahko integrirata in medsebojno oplajata.« Za liderja Pola svoboščin Silvia Berlusconija je Janez Pavel II. »papež, ki je spremenil tek zgodovine«, Gian-franco Fini pa se je vprašal, od kod navdušenje milijonov oseb po vsem svetu, in si odgovoril, da je razlog ta, da »ta mož v belem govori neposredno srcu vsakega Človeka«. Tudi tajnik Ljudske stranke Franco Marini je prepričan, da bo Wojtylovo papeštvo prešlo v zgodovino, v prvi vrsti zato, ker je »označilo konec komunizma, a je bilo tudi zelo kritično do nepravičnosti liberizma in kapitalističnega sistema nasploh«. Podobna je tudi ocena Massima D’Aleme, ki uvršCa Janeza Pavla H. med naj-veCje osebnosti 20. stoletja, ker je usodno prispeval k velikim spremembam in ker je znal predvideti, da se s koncem komunizma ne končuje zgodovina in da je še naprej potrebna kritika kapitalizma«. Pa še dve »nepolitični« oceni papeževega jubileja. Slavni operni pevec Luciano Pavarotti je prepričan, da je znal biti Wojtyla v tako težkem zgodovinskem obdobju »papež in človek v najboljšem pomenu besede«, za kar mu je osebno zelo hvaležen. Popularni shovvman Renzo Arbo-re pa je podčrtal tako Človeško simpatijo kot zgodovinske zasluge Janeza Pavla H., ki da je bil »odločilen za to, da se je neka revolucija končala prvič v zgodovini po mirni poti, brez prehvanja krvi«. ____RIM / MANDATAR ZAČEL PRVI KROG POGOVOROV S STRANKAMI_ Negativni odgovor Cossige kljub spravljivosti Oljke Tajniki levosredinskega zavezništva ugotovili da večine 21. aprila'96 ni več RIM - Ali bo Romanu Prodiju uspelo oblikovati novo vlado? Kakršen koli odgovor na to vprašanje po včerajšnjem prvem krogu pogovorov med mandatarjem in političnimi strankami, ki bi ga lahko podprle, je težaven, tehtnica pa se bolj nagiba k negativnemu kot pozitivnemu odgovoru. Nekaj možnosti je morda še, Čeprav je naloga, kot je poudaril Prodi, zelo zahtevna in težavna zaradi objektivnih velikih razlik med Oljko in sredinsko UDR Francesca Cossige. To se je jasno pokazalo včeraj zveCer. Malo po 20. uri je vodstvo UDR, ki se je zbralo pri Francescu Cos-sigi, objavilo dokument, v katerem je bilo reCeno, da je - vsaj kar zadeva Demokratično radikalno unijo, Prodijev poskus končan. Cossigovi somišljeniki so mandatarju očitali, da je sklical vrh Oljke in s tem ravnal kot lider te skupine, ne pa kot predstavnik Evropske ljudske stranke, kateremu bi UDR lahko dala svojo podporo. Toda na ostro negativno noto UDR je Oljka kmalu nato odgovorila s sporočilom tajnikov, ki so v precejšnji meri zadostili prav Cosssigovim zahtevam. »Tajniki sil, ki so se zbrale v Oljki, ugotavljajo, da ni več politične večine, ki je izšla iz volitev 21. aprila 1996, ker se je SKP razbila na dva dela.« »Ker je nujno treba sprejeti finančni zakon v predpisanih terminih in voditi državo v obdobju uvajanja skupne devize evro,« je še reCeno v dokumentu, »se obračamo na vse sile, ki so podprle dokument o finančnem in ekonomskem načrtovanju (Oljka, SKP, UDR), da bi oblikovali večino in dali zaupnico vladi za odobritev finančnega zakona.« Tajniki Oljke so tudi poudarili, da podpirajo Romana Prodija in upajo, da bi lahko v kratkem pozitivno odgovoril na nalogo, ki mu jo je zaupal predsednik republike. Dokument Oljke je v bistvu odgovoril na vse zahteve UDR (razlika je samo ta, da teh besed ni izrekel Prodi v parlamentu, zato pa je izjava liderjev levosredinskega zavezništva, D’Alema pa je dodal, da bi ga ne motilo, Ce bi mandatar krepko prenovil vladno ekipo), toda bivši predsednik republike se je odločil za politiko trde roke. Novinarjem je izjavil, da je njegov »Ne« Romanu Prodiju definitiven, vendar v isti sapi dodal, da bi bilo »kriminalno razpisati predčasne volitve«. Cossiga je še povedal, da je stranka še pripravljena preveriti druge morebitne kandidate, »kot zadnjo možnost pa bi sprejeli tudi institucionalno vlado, ki bi jo lahko vodila ali predsednik senata Mancino ali predsednk zbornice Violante«. Pojasnil je tudi, da je zavrnil Prodijev poskus zaradi »packarij Oljke«, a tudi zaradi odločnih vetov Antonia Di Pietra. Senator je namreč dejal, da ne pristaja na dialog z UDR in da se njegovo gibanje ne bo obračalo po vetru. Stališče Cossige je takoj pohvalih Berlusconi, ki je pozabil, da je še nekaj ur prej ostro kritiziral bivšega predsednika), medtem ko Oljka ni reagirala. Najbrž Čaka, da tudi Cossiga prespi noC in pretehta stališče, ki je bilo uradno izraženo po srečanju z mandatarjem. Tajnik UDR Clemente Mastella je bil po pogovoru s Prodijem razočaran (Ap) RIM / POL SVOBOŠČIN Berlusconi: Morebitna druga Prodijeva vlada nesprejemljiva RIM - Druga Prodijeva vlada bi bila za Pol svoboščin »nesprejemljiva žalitev«. Tako je poudaril voditelj Pola Silvio Berlusconi v pismu predsedniku republike Oscarju Luigiju S c alf aru. Berlusconi se je zavzel za razpust parlamenta in predčasne volitve, Ce pa razpust ne bi bil veC moč »jamstveno vlado«, ki naj bi jo vodila institucionalna osebnost. Silvio Berlusconi trdi, da je Scalfaro ravnal pravilno, ko je Prodiju poveril predmandat, saj »ni mogoče, da bi se lahko vrnil v parlament brez vnaprej zagotovljene večine«. Vendar dejstva, da je parlament že izrekel Prodiju' nezaupnico po Berlusconijevi oceni ni mogoCe prezreti kar tako. Zato se mu zdi možnost nove Prodijeve vlade nesprejemljiva. Ce pa bi dobila še podporo parlamentarcev, ki so bili izvoljeni s Polom in so nato presedlali k drugim strankam, bi to bila dobesedno prekucija. In to še hujša kot v prejšnjem mandatu, ko je krmilo prevzela tehnična Dinijeva vlada, sedanja pa bi bila politična, ki bi jo »podpirala anomalna večina, brez vsakršne volilne osnove«. RIM / V SEDEŽU ZUNANJEGA MINISTRSTVA Panika zaradi požara v Famesini Protest, ker se ni sprožil protipožarni alarm: v resnici je deloval, a povsem neslišno RIM - Gost dim je zajel vCeraj dopoldne Famesi-no, poslopje italijanskega zunanjega ministrstva, iz katerega so panično pobegnili uslužbenci, tudi ker se ni pravočasno sprožil protipožarni alarm. Na kraj so prihiteh gasilci, ki so v kratkem pogasili plamene: ugotovili so, da se je požar razvnel v podzemskem prostoru, kjer so vskladiščena Čistilna sredstva (na telefbto Ap). Prav zaradi plastičnih snovi je nastal izredno gost dim, ki se je valil tudi po hodnikih in povzročil preplah med nameščenci. Tudi 70 otrok vrtca za uslužbence ministrstva so gasilci na hitro odpeljali na varno. En sam uslužbenec ministrstva se je zatekel po zdravniško pomoč, ker je vdihnil strupeni dim, vendar ga niso zadržali na zdravljenju. Sindikalni predstavniki so protestirali, ker na ministrstvu ni načrta, po katerem bi uslužbenci v sili zapustili poslopje, pa tudi alarmne naprave niso delovale. V tretjem in Četrtem nadstopju naj bi se celo zaprla protipožarna vrata, preden so lahko vsi uradniki pobegnili. Gasilci so ugotovili, da se je alarmna naprava sicer pravočasno sprožila, vendar deluje tako potiho, da je ni bilo slišati... V palačah rimske politike niso požari povsem neobičajni. Lanskega 11. septembra so plameni uničili Prodijevo pisarno v palači Chigi, kjer pa se je rešila mala oljka - bon-sai, ki je za premiera velikega pomena. Huje je v poslanski zbornici: junija lani je požar zajel urad kvestorjev poslanske zbornice, kjer je nastal električni stik, junija letos je pravtako zaradi kratkega stika razdejalo pisarno poslanca Frorza Italia, pred mesecem dni pa so se plameni razvneli v bližnji palači poslanskih skupin. Poslanci SKP bodo ostali v mešani skupini RIM - Stranka komunistične prenove nima zadostnega števila poslancev, da bi lahko oblikovala avtonomno poslansko skupino. Zato bo del mešane skupine. Tako je sklenilo včeraj predsedstvo poslanske zbornice. Potem ko je predsednik Luciano Violante začasno vpisal poslance SKP, ki so ostali s tajnikom Faustom Bertinottijem, v mešano skupino, je stranka vložila priziv proti tej odločitvi in se zavzela, da bi naredili zanjo izjemo (po pravilniku poslanske zbornice je potrebnih vsaj 20 poslancev za avtonomno skupino, SKP pa jih ima 14), toda predsedstvo je zahtevo odbilo z 9 glasovi proti 7. Teze SKP so podprli predstavniki Pola svoboščin in zastopnik zelenih Marco Bo-ato, medtem ko so zastopniki Oljke in Cossutte glasovali proti, predsednik Violante pa se je vzdržal. Gre za zelo hud in nedemokratičen sklep, saj prizadene stranko s tremi milijoni volilcev, je zapisalo tajništvo SKP. »Mislimo, da gre za sramotno dejanje in zato se morajo vsi demokrati upreti temu sklepu,« je zapisalo v izjavi za'javnost tajništvo SKP. Dodalo je, da bo stranka kljub tej omejitvi nadaljevala bitko za avtonomno skupino v zbornici, avtonomno skupino pa naj bi stranki odrekli »samo zato, da bi nam odvzeli vidnost in odmevnost«. Zaenkrat bodo predstavniki SKP sedeli še vedno na skrajnem levem delu zbornice, vendar v klopeh nad sedeži Cossottovih Italijanskih komunistov. TRST / IZVOLITEV PREDSEDNIKA LJUBLJANA / PO AFERI S SLUŽBENIM STANOVANJEM Renzo Codarin na čelu Sklada za Trsi Predsednik Pokrajine je bil izvoljen soglasno Nadomestil je zastopnika LD Miloša Budina Drnovšek predlagal Krapežu, naj odstopi SLS zahtevala tudi odstranitev ministra za šolstvo Gabra TRST - Predsednik pokrajinske uprave Renzo Codarin (na sliki) je bil včeraj izvoljen za novega predsednika upravnega odbora Sklada za Trst. Zastopnik Pola svoboščin je bil izvoljen soglasno, kar pomeni, da so zanj glasovali vsi navzoči člani odbora, to se pravi tržaški župan Ric-cardo Illy, Miloš Budin (LD), Cristiano Deganno (LS), Pariš Lippi (NZ) in Bruno Marini (CCD), medtem ko je ligašica Federica Seganti pred glasovanjem zapustila sejo. Umestitvene seje se je udeležil tudi prefekt in vladni komisar Mic-hele De Feis, ki pa nima volilne pravice. Codarinovo kandidaturo je uradno predlagal Hly z utemeljitvijo, da je treba v tem kočljivem momentu za krajevno gospodarstvo zagotoviti institucionalno vlogo te zelo pomembne ustano-ye. Predsednik Pokrajine je prevzel mesto levega demokrata Miloša Budina, ki je pred tem nasledil tedanjega izrednega komisarja Pokrajine Do-menica Mazzurca. Codarin je torej, kot rečeno, institucionalna rešitev, ki pa ima svoje politično ozadje. Leva sredina (Illy, Budin in Degano) ter Pol svoboščin (Lippi, Marini in Codarin) imata v upravnem svetu Sklada vsak Po tri člane, kar pomeni, da bi o novem predsedniku v bistvu na koncu odločala Segantijeva. V Prejšnjih dneh je glede tega prišlo do pogovorov oziroma do pogajanj med Ligo in delom desnosredinskega zave- zništva, na katerih so se odločili za izvolitev Se-gantijeve. Predlog Illyja, ki je imel za seboj Budi- na in Degana, je ta sporazum včeraj izničil, tako da sta Marini in Lippi sedaj zelo jezna na somišljenika Codarina, še posebno razburjena pa je Segantijeva, ki je iz protesta zapustila sejo. Pričakovati je polemike in kritike na račun novega predsednika, češ da je klonil pritiskom leve sredine. Sklad za Trst bi moral v prihodnjem letu, kot v letu 1998, upravljati 60 milijard lir državnih podpor krajevnemu gospodarstvu in še nekaterim drugim panogam. Pogojnik je obvezen, saj bo njegova finančna dotacija odvisna od tega, ali bo rimski parlament pravočasno odobril finančni zakon in državni proračun. LJUBLJANA - Predsednik vlade Janez Drnovšek je včeraj v okviru dopoldanskega pogovora ministru za obrambo Alojzu Krapežu predlagal, naj odstopi. Krapež je v krajši izjavi dejal, da je šlo za predlog in ne zahtevo po odstopu, zato si bo pred odločitvijo vzel nekaj časa za premislek. Odstop pa je ministru Krapežu v torek predlagala tudi poslanska skupina Slovenske ljudske stranke (SLS). Obrambni minister, ki vodi ta resor samo nekaj mesecev, je osumljen, da se je okoristil s službenim stanovanjem, predvi-dem za obrambnega ministra. Kot je poročala TV Slovenija v Odmevih, naj bi izvršni odbor SLS odstop obrambnega ministra zahteval na sredini seji. Hkrati ta stranka pričakuje tudi odstop ministra za šolstvo in šport Slavka Gabra. Poslanska skupina SLS, je bilo sklenjeno na torkovem sestanku, bo predsedniku vlade Janezu Drnovšku predlagala, naj še pred obravnavo interpelacije zoper šolskega ministra Slavka Gabra zahteva njegov odstop. Poleg tega pa bo poslanska skupina SLS zahtevala tudi podrobno poročilo vlade o dodeljevanju službenih stanovanj od leta 1991 dalje. Vodja poslanske skupine SLS Franc Zagožen se, kot je dejal na novinarski konferenci, stri- nja, da gre za dve različni zadevi, vendar je ob tem dodal, da so stvari v zvezi s Krapežem jasne, medtem ko gre v primeru ministra Gabra za veliko hujše sume, ki so navedeni v interpelaciji. Zagožen ob tem poudarja, da je več objektivnih in subjektivnih razlogov za odstop šolskega ministra. SLS pričakuje, da bo predsednik vlade njihov predlog vzel resno, v primeru, da Drnovšek ministru Gabru ne bo predlagal odstopa, bodo poslanci SLS interpelacijo zoper omenjenega ministra podprli. Po Zagožnovih besedah je minister Krapež naredil politično napako, kar tudi sam priznava. »Ne gre za material- no okoriščanje, vendar je nastala situacija, za katero smo v poslanski skupini ocenili, da minister ne bi mogel uspešno opravljati svoje funkcije,« je pojasnil Zagožen. Po njegovih besedah je bilo v zadnjih letih -oz. od leta 1991 naprej -na omenjenem ministrstvu več kot 200 kršitev pravilnika o službenih stanovanjih. »Slo je za kršitve pravilnika, ampak na način dolgoletne uveljavljene prakse,« je dejal Zagožen in dodal, da so se omenjene nepravilnosti dogajale v času ministrovanja vseh ministrov. »Prvič pa se je zgodilo, da je akter take kršitve pravilnika tudi minister sam,« je še dodal Zagožen. r FJK-SLOVENIJA / POMEMBNI POGOVORI Antonione danes v Ljubljani Sprejel ga bo tudi predsednik Kučan - Pogovori z vlado TRST - Predsednik deželne vlade Furlanije-Ju-lijske krajine Roberto Antonione (na sliki) bo danes uradno obiskal Slovenijo. Dopoldne ga bo sprejel zunanji minister Boris Frlec, nato se bo gost iz Italije srečal še z ministrom za evropske zadeve Igorjem Bavčarjem, z ministrom za prevoze in prometnice Antonom Bergau-rjem ter s predsednikom državnega zbora Janezom Padobnikom. Popoldne bo predsednika deželne vlade sprejel še predsednik slovenske države Milan Kučan. To bo prvi Antonione- jev obisk v Sloveniji. Srečanja s šefom slovenske diplomacije ter z ministroma Bavčarjem in Bergaurjem bodo izrazito politične narave, institucionalna, a ne zato manj pomembna, pa bosta srečanji s Podobnikom in Kučanom. Antonione, ki vodi koalicijo desnosredinskega Pola svoboščin, je med glavne programske načrte deželne vlade uvrstil krepitev sodelovanja in vsestranskih odnosov s Slovenijo. Zadnji uradni vrh med FJK in Slovenijo je bil lanskega junija v Portorožu. MEDNARODNA POLITIKA / OBLETNICA 20 let skupnosti Alpe-Jadran V ponedeljek strokovni posvet na sedežu deželnega sveta TRST - V dvorani deželnega sveta bo v ponedeljek, 19. oktobra strokovni posvet ob 20-letnici ustanovitve mednarodne delovne skupnosti Alpe-Jadran. Pobudnik srečanje je združenje deželnih svetovalcev ob sodelovanju predsedstva skupščine in uprave, njegov naslov pa je »Alpe-Jadran: od Evrope sožitja do Evrope integracije«. Novinarjem sta ga na včerajšnji konferenci predstavila predsednik deželnega parlamenta Antonio Martini in predsednik združenja svetovalcev Claudio Tonel. Dopoldanski del posveta, ki se bo začel ob 10.uri, bo po Tonelovem pozdravu uvedel tržaški župan Riccardo Illy, nakar bo spregovoril Martini, medtem ko bo osrednje poročilo prebral pravnik Giorgio Conetti. Popoldne (začetek ob 15.uri) bodo na sporedu posegi strokovnjakov iz držav članic skupnosti, sle- dila bo okrogla miza na kateri bodo sodelovali predsednik deželne vlade Roberto Antonione, koroški glavar Chri-stof Zematto in Marjan Majcen, slovenski državni sekretar za zunanje zadeve. Debata bo okvirno trajala do 18.ure. Martini se je na predstavitvi te zanimive in pomembne pobude pohvalno izrekel o dvajsetletni dejavnosti skupnosti Alpe-Jadran, ki je bila v marsičem predhodnik novih odnosov v tem delu Evrope. Danes je njena vloga precej spremenjena in spremenile so se tudi mednarodne razmere, Alpe-Adria pa, kljub vsemu, predstavlja pomemben združevalni element za države in dežele članice. O tem je spregovoril tudi nekdanji podpredsednik deželne skupščine Tonel, ki je podčrtal, da je skupnost Alpe-Jadran še vedno aktualna. POBUDA COOP CONSUMATORI NORDEST LJUBLJANA / NOVINARSKA KONFERENCA MOR IN HELIOS Spet »Računalnik za šolo« Lani je pri pobudi sodelovalo 1.762 šol vseh stopenj Projekt ohranjanja slovenskih voda Helios je s svojim ekološkim skladom prispeval sredstva za čiščenje petih jam VIDEM - Računalnik za šolo je geslo pobude, ki jo zadruga potrošnikov Coop Consumatori Nordest ponavlja tudi v tej sezoni. Izredno zanimivo pobudo je vodstvo tega gibanja orisalo na včerajšnji novi-uarski predstavitvi. Med socialnimi cilji zadrug sta tudi splošen razvoj in rast kulturne ravni okolja, v katerem zadruga deluje. Pobuda računalnik za šolo gre prav v to smer, ®aj je njen cilj razširitev informatike v italijanskem šolskem sistemu, oz. v šolah enajstih pokrajin FJK, Veneta in bmilie, kjer so prodajna mesta te potrošniške zadruge prisotna. Pobudo so prvič izvedli lani, rezultati pa so bili izredni. Natečaja, oz. zbiranja listkov se je udeležilo kar 1.762 šol vseh ^st, od teh jih je kar 1.151 zbralo dovolj listkov in tako dobilo nekaj računalniške opreme. Lani so zadruge Coop consumato-h podelile šolam kar 1.515 računalnikov, 1-447 ekranov, 2.420 tiskalnikov in več kot 3.500 programov. V zbiranju listkov so se izkazale tudi naše šole, saj je npr. srednja šola Igo Gmden iz Nabrežine dobila kar 3 računalnike, 3 ekrane in 4 tiskalnike. Akcija bo letos trajala od ponedeljka, 19- oktobra vse tja do 27. februarja naslednjega leta. Sistem zbiranja listkov je zelo preprost. Za vsakih 30.000 lir porabljenih v zadrugah Coop Nordest bo kupec dobil ustek, ki ga lahko podari katerikoli Soli hoče. Vsaka šola se mora predhodno prijaviti (časa na razpolago je še kar precej), na podlagi zbranih listkov (pri tem velja omenit) i, da bodo lahko koristile tudi neporabljene lanske listke) pa bo lahko izbrala v zajetnem katalogu računalnikov in računalniške opreme. «Letos je katalog precej bolj bogat, saj so vključili tudi računalnike Apple Machintosch, najbolj razširjene računalnike v ameriškem šolskem sistemu. AW Mediteranska akademija LJUBLJANA - Podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAlZU) Ciril Zlobec se je konec tedna v Neaplju udeležil dvodnevne ustanovne skupščine Mediteranske akademije in v imenu Slovenije tudi podpisal ustanovitveni akt, je danes sporočila Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ustanovne skupščine pod pokroviteljstvom predsednika italijanske republike, Evropskega parlamenta in UNESCA so se udeležili predstavniki 56 nacionalnih, regionalnih in specializiranih akademij iz 23 držav sredozemskega območja ter nekaterih drugih ustanov iz dežel, ki nimajo svoje akademije. Svojo podporo ustanovitvi Akademije pa je izrazilo še 70 univerz. LJUBLJANA - Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) in domžalski Helios uspešno sodelujeta pri projektu za sanacijo kraških jam. Minister za okolje in prostor Pavel Gantar je s sodelavci in predstavniki Heliosa včeraj spregovoril o doslej opravljenem delu in nadaljevanju projekta sodelovanja vladnega, gospodarskega in nevladnega sektorja ter poudaril, da je Helios prvi poslovni sistem, ki se je odločil, da svojo dejavnost usmeri preko okoljskih programov, rezultat tega pa je pet očiščenih kraških jam. Čeprav ni sistematično zbranih podatkov o onesnaženosti jam za celotno Slovenijo, lahko po podatkih MOP za nekatere občine ocenijo, da je v nižinskih kraških območjih onesnaženih med 15 in 20 odstotkov jam. V Sloveniji leži nad 800 m nadmorske višine 1900 jam, od preostalih 5150 pa ocenjujejo, da jih je močno onesnaženih med 700 in 1000. Odmetavanje vseh vrst odpadkov v kraške jame in brezna je pogost pojav. Ker pa se iz kraških izvirov napajajo vodovodi, ki oskrbujejo okoli 40 odstotkov prebivalstva, ta delež se bo v prihodnje še povečeval, je MOP zato svetoval Heliosu, naj sredstva iz sklada za ohranjanje voda usmeri v čiščenje jam, je poudaril minister Gantar in dodal, da je sanacija petih brezen pri tako velikem številu onesnaženih jamah kapljica v morju in sama po sebi ne bo bistveno zmanjšala onesnaženja kraške podtalnice. Kljub temu pa v MOP računajo na ozaveščanje prebivalstva, da je potrebno ohraniti jame čiste zaradi samih jam in zato, da bodo v Sloveniji še dolgo pili čisto in zdravo vodo. MOP bo po ministrovih besedah nadaljevalo s tovrstno akcijo, ker sta v parlamentarnem postopku tudi zakona o ohranjanju narave in o varstvu kraških jam. V času med letošnjim junijem in septembrom se je zvrstilo pet čistilnih akcij, kjer je pet jamarskih društev iz petih jam in brezen (Babja jama blizu Trebnjega, Brinščica pri Brezovici, Ravbarjeva jama pri Sežani, Brezno treh dimnikov na Logaški planot in Severjevo brezno pri Moravčah) odstranili skoraj sto kubičnih metrov organskih in me-dicisnkih odpadkov, odpisanih gospodinjskih strojev, odsluženih avtomobilskih karoseij, z nafto prepojene zemlje in ostankov od zako-lov. Kot pravi predsednik Helioso-ve uprave Uroš Slavinec so se v Heliosu odločili za oblikovanje posebnega ekološkega sklada zavedajoč se pritiskov na okolje, v katerem ima voda ključno vlogo. Onesnaženost bogatega podzemnega sveta na kraških tleh ogroža predvsem zaloge pitne vode, zato je bila odločitev o akciji, v kateri bi očistili petero kraških jam, povsem na mestu, pravi predsednik uprave Heliosa in dodaja, da s to akcijo želijo pomembno vplivati na navade ljudi, da kupujejo predvsem izdelke na osnovi vode (vodne premaze) oziroma z ekološko oznako. V sklad se tako steka po 50 tolarjev od vsakega prodanega litra vodnih premazov, doslej je zbranih okrog 2, 5 milijona tolarjev. Zaradi uspešnosti izvedenih čistilnih akcij, so se po besedah sogovornikov v Helisovem skladu za ohranjanje voda odločili, da tudi v naslednjem letu, ko bodo pomagali pri oživljanju slovenskih krajevnih vodnjakov, nadaljujejo s sanacijami onesnaženosti kraških jam. Vseh pet akcij je namreč naletelo na zelo ugoden odmev med jamarji in med lokalnim prebivalstvom, tudi zahvaljujoč medijem, ki so akcije v vsem času njihovega trajanja pozorno spremljali. (STA) GLOSA Kateri slovenski arhiv je bil usodno osiromašen? Jože Pirjevec Prejšnji teden je v rubriki Žarišče Nadja Ma-ganja objavila svojo interpretacijo diskusije, ki se je ob predavanju Jožeta Pučnika na temo »sprave« razvila v Dragi na začetku septembra. Med drugim je zapisala: »Tudi pisanje prof. Jožeta Pirjevca v Glosi je zavedlo bralce, saj ni povedal, kaj je bilo bistvo spora. Jabolko spora je bila trditev prof. Jožeta Pučnika, da je bilo uradno slovensko zgodovinopisje ves povojni čas v službi oblasti in da ni nihče izmed zgodovinarjev naredil do danes najmanjše avtokritike. Prof. Pirjevec je v svojem posegu skušal odbiti to trditev, a je pri občinstvu izzval reakcijo, ki bi bolj spadala v kakšno športno areno«. Res je, da se v svojem poročilu o Dragi nisem obregnil toliko ob Pučnikovo izvajanje, kolikor bolj ob Rebulov integrali-zem, ki me je zaradi svoje zadrtosti še posebej prizadel. Zdi se mi namreč nevaren za našo cerkev, ker vem, kako svobodno in široko razmišljajo v drugih katoliških krogih. Z druge strani pa želim tudi reči, da v diskusijo nisem posegel toliko v bran slovenskega zgodovinopisja, kolikor iz protesta do totalitarnega pristopa, s katerim je Pučnik predstavil našo preteklost in sedanjost. Po njegovem smo namreč vsi Slovenci - razen seveda njega in njegovih pristašev - ljudje, ki jim je stari režim tako krepko opral možgane, da ne znamo več samostojno misliti. S to tezo se seveda ne strinjam, ne zaradi tega, ker bi ne vedel, da je obdobje komunistične diktature pogojevalo naše intelektualno življenje, temveč zato, ker sem poznal in poznam vrsto eminentnih slovenskih intelektualcev, ki so se temu pritisku hrabro in pokončno postavljali po robu. Da ne govorim o mlajšem rodu, ki v zadnjih petnajstih letih razvija svoje intelektualno delo na povsem sproščen in od ideoloških navlak svoboden način. Ta svoboda pa Pučniku verjetno ni všeč, saj nas skuša prepričati, da je samo njegova resnica zveličavna in nas prisiliti, da bomo v imenu trenutnih političnih koristi njegove stranke rehabilitirali domobranski kola-boracionizem in zavrgli eno od najbolj svetlih poglavij v zgodovini našega naroda: Osvobodilno fronto. Pri tem se s svojimi »prijatelji« po- služuje vseh mogočih insinuacij, med katerimi je najbolj uspešna tista, Id sloni na trditvi, da vse zgodovinske resnice še ne poznamo, ker je od starega režima zasužnjeni zgodovinarji nimajo poguma povedati, in ker da so »neznanci« pred sestopom z oblasti izpraznili cele police dokumentov. Ne glede na dejstvo, da srža stvari noben dokument ne more spremeniti, saj o kolaboraciji pa tudi o povojnem poboju domobrancev vse bistveno že vemo, se vendarle sprašujem, v katerem slovenskem arhivu zijajo izpraznjene police. V Sloveniji imamo naslednje arhive: Arhiv Republike Slovenije z dislociranimi enotami: oddelek I (bivši arhiv CK), oddelek II (bivši arhiv Inštituta za novejšo zgodovino), oddelek III (bivši arhiv ministrstva za notranje zadeve); Pokrajinski arhiv Koper; Pokrajinski arhiv Maribor z enotama za koroško in pomursko območje; Pokrajinski arhiv Nova Gorica; Zgodovinski arhiv Celje z enoto Mrzla vas; Zgodovinski arhiv Ljubljana z enotami za Gorenjsko, Dolenjsko, Belo Krajino, Škofjo Loko in oddelkom v Idriji; Zgodovinski arhiv v Ptuju; Nadškofijski arhiv Ljubljana; Škofijska arhiva Maribor in Koper. Kateri od teh arhivov je doživel čistko, ki usodno vpliva na naše vedenje o preteklosti? Morda bosta gospod Pučnik ali gospod Peterle tako prijazna, da bosta zadostila moji radovednosti. TRST / SLORI Aljoša Volčič še na čelu raziskovalnega inštituta TRST - Predsino-Cnjim se je v Trstu na prvi seji po zadnjem občnem zboru sestal novoizvoljeni odbor Slovenskega raziskovalnega inštituta. Odbor je najprej iz svoje srede izvolil novo vodstvo inštituta. Za predsednika je bil ponovno izvoljen prof. Aljoša Volčič, podpredsednik je dr. Vladimir Vremec, tajnik prof. Aldo Rupel in blagajnik Sergij Lipovec. Na seji so tudi govorili o aktualnih vprašanjih v zvezi z dejavnostjo in razvojem inštituta. Med drugim so z zaskrbljenostjo vzeli na znanje, da je deželna dotacija za inštitut letos za 30 milijonov ni- žja kot lansko leto, kar bo seveda povzročilo nekaj težav pri načrtovanju dela v zadnjih dveh mesecih, ko se običajno s tiskanjem izsledkov raziskav konča letni ciklus delovanja. Govorili so tudi o potrebi po ureditvi sedeža inštituta, ki že dolga leta deluje v zasilnih prostorih, ob koncu pa je dr. Milan Bufon orisal predloge raziskovalnega sveta, o katerih bo upravni svet razpravljal na prihodnji seji. Vsekakor pa bo v drugi polovici novembra SLORI na Opčinah priredil posvet o svoji dejavnosti in o smernicah za delovanje v prihodnjem srednjeročnem obdobju. TRST / ŠOLSTVO Deželni zavod IRRSAE pozoren na avtonomijo slovenskih šol TRST - Novo vodstvo Deželnega zavoda za eksperimentiranje, raziskovanje in izpopolnjevanje na šolskem področju IRRSAE se je s polno paro lo-. tilo vprašanj, ki jih zastavlja uvajanje šolske avtonomije. Po organizaciji deželnega zasedanja v Vidmu na to temo, ki so se ga udeležili ravnatelji posameznih šol, je zavod IRRSAE začel s podrobnim pregledom stanja na šolah, da bi do šolskega leta 2000/2001 (ko bi morala šolska avtonomija stopiti v veljavo) dobili jasno sliko na deželni ravni in tudi predložili ustrezne rešitve. Ministrstvo za šolstvo je v svojem nedavnem osnutku o vlogi zavodov IRRSAE pri uvajanju šolske avtonomije predvide- MARIBOR / SLOVESNOST Odkrili spominsko ploščo Pred 130 leti je začel izhajati prvi slovenski dnevnik Slovenski narod MARIBOR - Pred stavbo na Slomškovem trgu v Mariboru, kjer je leta 1868 začelo delovati uredništvo Slovenskega naroda, je Društvo novinarjev Slovenije včeraj pripravilo priložnostno slovesnost ob 130. obletnici prvega slvoenskega dnevnika, na kateri so se poleg številnih slovenskih časnikarjev zbrali tudi številni politiki, pisatelji, kulturni delavci in drugi Mariborčani. Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik Društva novinarjev Slovenije Branko Maksimovič, ki je spregovoril o vlogi in pomenu časnikarstva ter o njegovi avtonomiji v preteklosti in sedanjosti. Mariborski župan Alojz Križman pa je opozoril na velik pomen, ki ga je imel dnevnik Slovenski narod pod uredništvom Antona Tomšiča za uveljavitev programa Zedinjene Slovenije. Po načelu odprtosti pisem bralcev in drugih podobnih rubrik v časnikih je Maksimovič predal besedo vsem zainteresiranim. Med prvimi je spregovoril pisatelj Milan Štancer, ki je opozoril na tesno povezanost med pisateljskim in novinarskim poslanstvom v slovenski zgodovini, glavni in odgovorni urednik časnika Večer Milan Predan pa je poudaril, da ima Maribor še danes svoj dnevnik, ki je edini vseslovenski dnevnik, ki izhaja izven Ljubljane. V imenu društva upokojencev Maribor-center, ki danes upravlja s stavbo na Slomškovem trgu 5, pa je vse udeležence pozdravil njegov predsednik Rafko Žagar. Predlagal je, da bi jubilej prvega slovenskega dnevnika obeležili vsako leto. (STA) lo, da naj bi v vsaki italijanski pokrajini imenovali po enega izvedenca-opazovalca IRRSAE, ki naj bi mu bila poverjena monitoraža šolskih zavodov za izvajanje avtonomije. Ob taki formilaciji se je znašel deželni IRRSAE v škripcih zaradi obstoja slovenskih šol. Predsednik upravnega odbora zavoda Cesare Scalon je menil, da bi morali imenovati za slovenske šole posebnega, slovenskega opazovalca. O tem je že opozoril svoje kolege na srečanju predsednikov zavodov IRRSAE, ki je bilo pred kratkim v Cagliariju. Tam je tudi predlagal, naj bi v dokončnem besedilu ministrskega odloka vključili odstavek o upoštevanju specifičnosti slovenskih šol v Furlaniji-Julijski krajini. Sam se je (skupaj z ostalimi člani odbora) vsekakor odločil za imenovanje slovenske profesorice Marinke Pertot za opazovalko na slovenskih šolah. Poleg tega se je predsednik Scalon kmalu po umestitvi srečal- s slovenskim generalnim konzulom v Trstu Vlasto Valenčič - Pelikan, da bi ji predstavil delovanje zavoda in tudi orisal možnosti sodelovanja s slovenskim Zavodom za šolstvo. Med obema organizacijama so v preteklosti že obstajali stiki, ki pa bi jih morali po njegovem mnenju institucionalizirati, da ne bi bili prepuščeni izključno dobri volji posameznikov. Zato je predlagal podpis konvencije o medsebojnem sodelovanju, da bi postali stiki stalni in s tem tudi bolj plodni.. NOVICE MANJŠINSKA ZAŠČITA / IZJAVA ZA JAVNOST S.VITO AL TAGLIAMENTO Slovenija podpisala ustanovitveni akt Mediteranske akademije LJUBLJANA - Podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Ciril Zlobec se je konec tedna v Neaplju udeležil dvodnevne ustanovne skupščine Mediteranske akademije in v imenu Slovenije tudi podpisal ustanovitveni akt, je danes sporočila Slovenska akademija znanosti in umetnosti.*** Ustanovne skupščine pod pokroviteljstvom predsednika italijanske republike, Evropskega parlamenta in UNESCA so se udeležili predstavniki 56 nacionalnih, regionalnih in specializiranih akademij iz 23 držav sredozemskega območja ter nekaterih drugih ustanov iz dežel, ki nimajo svoje akademije. Svojo podporo ustanovitvi Akademije pa je izrazilo še 70 univerz. (STA) Srečanje krajevnih turističnih ustanov VIDEM - Ob koncu prihodnjega tedna se bodo zbrali v Vili Manim v Passarianu predstavniki 6.000 italijanskih krajevnih turističnih ustanov. Tema srečanje bo zakonodaja, ki v raznih italijanskih deželah ureja delovanje krajevnih turističnih ustanov. Na srečanju, ki ga poleg zveze turističnih ustanov organizira deželno odbomištvo za turizem, bodo poskusili sintezo dosedanjih izkušenj in bodo nakazah smernice za delo turističnih ustanov v prihodnjem tisočletju. Na srečanju bodo sodeloval tudi podtajnik v ministrstvu za kulturo VViller Bordon, senator Giovanni Polidoro, deželni odbornik za turizem Sergio Dressi in drugi gostje. Edinost kritična do Frleca Očita mu, da preveč računa na odprtost nove rimske vlade Banditi sredi noči vlomili v podjetnikovo stanovanje TRST - Družbeno politično društvo Edinost, medtem ko izraža svojo trajno privrženost temeljnim načelom Ustanovne listine Združenih narodov, kot so enakopravnost narodov, velikih in malih, ter pravičnost in spoštovanje obveznosti, izvirajočih iz pogodb in drugih virov mednarodnega prava, ugotavlja, po sporočilu Službe za stike z javnostjo ministrstva za zunanje zadeve republike Slovenije, da so 12. oktobra 1998 v Ljubljani, na srečanju z zunanjim ministrom Borisom Frlecem, predstavniki Slovencev v Italiji enotno poudarili, da se zavzemajo za sprejem zaščitnega zakona, ki je sad kompromisov, da mora varstvo slovenske manjšine v Italijanski republiki temeljiti na spoštovanju temeljnih načel Ustanovne listine Združenih narodov, ker sta tako Italijanska republika kot Republika Slovenija članici te organizacije, in na zvestem spoštovanju tako določil ustave Italijanske republike kot določil Posebnega statuta z dne 5. oktobra 1954, pri tem pa mora Italijanska republika upoštevati: 1. da Ustavno sodišče Italijanske republike navaja določila Posebnega statuta kot najboljše ali avtentično tolmačenje ustave Italijanske republike, 2. da je zakonodaja Republike Slovenije za varstvo italijanske narodne skupnosti skupno s podzakonskimi predpisi na tem področju najboljše ali avtentično tolmačenje oziroma preseganje navedenega Posebnega statua. Zaradi tega družbeno politično društvo Edinost obžaluje mlahavo zadržanje ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije, ki vdano računa na odprtost nove rimske vlade, in nenačelno stališče t.i. predstavnikov Slo- vencev, ki sprejemajo vse možne kompromise, namesto da bi se zavzemali za zvesto stoštovanje temeljnega načela omikanega sožitja med ljudmi, narodi in državami, ter predlaga pristojnim organom Republike Slovenije, da nemudoma zaprosijo Meddržavno sodišče, ustanovljeno na osnovi 92. člena Ustanovne listine Združenih narodov, da svetovalno mnenje v smislu 65. člena njegovega statuta v tem, v koliki meri so slovenska zakonodaja in podzakonski predpisi za varstvo italijanske narodne skupnosti najboljše ali avtentično tolmačenje Posebnega statuta z dne 5. oktobra 1954, ki je bil 25. aprila 1958 na zahtevo Združenih držav Amerike registriran skupno s Spomenico o soglasju pri sekretariatu Organizacije Združenih narodov. Družbeno politično društvo Edinost SAN VITO AL TAGLIAMENTO (PORDE-NON) - Stopnjujeta se brutalnost in nasilje kriminala, ki deluje v Furlaniji-Julijski krajini, še posebej v pordenonski pokrajini na meji z Venetom. O tem zgovorno priča rop prejšnje noči v kraju San Vito al Ta-gliamento, kjer so banditi ponoči vdrli na dom upravitelja igralnice z videoigrami in ga z orožjem prislili, da jim je odprl varnostno bla-gajnbo ter jim izročil denar. Po dosedanjih izsledki so banditi, ki so govorili z izrazito beneškim naglasom so bili zakrinkani in oboroženi s pištolami, vlomili v stanovanje 44-letnega Silvana Pasquala okoli 2. ure. Kaže, da so najprej pozvonili pri Pasqualovem sosedu Riccardu Rizzel-lu, ki jim je nič hudega sluteč odprl vrata. Banditi so najprej z orožjem onesposobili Rizzella, njegovo ženo in oba otroka. Eden od banditov je z orožjem stražil Rizzellove, ostali trije pa so s silo vlomili k Pasqualovim. Banditi so dobesedno podrli vrata in presenetili Pasquala in ženo v spanju. Podjetnika so najprej pretepli (okreval bo v osmih dneh) in ga nato prisilili, da jim je odprl varnostno blagajno, kjer je hranil osemdeset milijonov lir v gotovini. Podjetnik je klonil prisili tudi zato, da bi zaščitil osemletnega sina, ki je spal v sosednji sobi. Banditi so pobegnili z denarjem in zabrisali vsako sled za sabo. Karabinjerji, ki so jih napadeni poklicali, so uvedli preiskavo, vendar indicev ni veliko, kar skupaj z bliskovitostjo akcije priča o dejstvu, da so bili roparji izkušeni profesionalci. POLITIKA / RAZHAJANJA V SKP USODA SKP NOVICE Nova KP se je dokončno poslovila od Bertinottija Jutri popoldne javno predstavitev nove stranke Za italijanske in slovenske komuniste so to zelo žalostni in težki Časi, v ključnih trenutkih življenja pa se mora človek odločati ne samo s srcem, temveč tudi z razumom. To je moralno vodilo, ki je tudi na Tržaškem prepričalo številne voditelje in elane SKP, da so dokončno obrnili hrbet Faustu Bertinottiju in sledili Armandu Cossutti v nastajajočo novo komunistično stranko. Ni šlo le za različna gledanja o finančnem zakonu in o usodi vlade Oljke, v igri je bila predvsem bodočnost SKP. Z Bertinottijem je stranka - menijo pobudniki nove KP - zabredla v demagoško in jalovo opozicijsko močvirje, kar je v kričečem nasprotju s svetlimi tradicijami italijanskih komunistov, ki so tudi v najtežjih opozicijskih trenutkih vedno ohranjali stike z delavci in z družbeno bazo. Včerajšnje predstavitve novega političnega subjekta, ki se bo v kratkem razvil v novo stranko, so se udeležili do včeraj tajnik SKP Jacopo Venier, dolgoletni parlamentarec prej KPI in nato SKP Nino Cuffaro, deželna svetovalka Bruna Zorzini Spetič, bivši deželni svetovalec Fausto Monfalcon, pokrajinska svetovalka Giuhana Zagabria ter elana vodilnih teles SKP Sergij Lipovec in Sergio Perini. S Stojanom Spetičem, ki je bil zaradi službenih dolžnosti odsoten, so to v bistvu glavni pobudniki »Gibanja italijanskih in slovenskih komunistov na Tržaškem«, ki se bodo jutri (ob IS.uri v Ul.Tarabocchia 3) na javni skupščini predstavili somišljenikom. Venier je uvodoma povedal, da je Bertinotti s svojo nepremišljeno in neodgovorno politiko objektivno okrepil desnico in Cossigovo UDR. Komunisti, ki jih vodi Cos-sutta, so se uprli tajnikovi pustolovščini v prepričanju, da njegov ekstremizem in mlaCna podrejenost levih demokratov uničujeta levico, ki nujne potrebuje avtonomno, a hkrati trezno KP. Razkol je zelo boleC, je poudaril Venier, ki je vsekakor prepričan, »da bodo tovarišice in tovariši po sedanji razumljivi zmedi s časom razumeli, kam vodi Berti-notijeva pustolovska usmeritev«. Mi nismo nikoli bili navdušeni nad politiko Prodijeve vlade, je podčrtala Zorzinijeva, nihče pa ne more zanikati, da je ta vlada izkazovala odprtost do slovenske manjšine in tudi do krepitve do- brih odnosov s Slovenijo. Zaradi tega velika večina Slovencev ne samo, da ne razume, a tudi odločno odklanja razloge, ki so spodbudili Bertinottija, da je povzročil padec prve levosredinske koalicije. Vladna kriza je že zaustavila parlamentarni postopek za zaščitni zakon, morebitne predčasne volitve pa bi ga popolnoma izničile, kaj se bo zgodilo, Ce bo na volitvah morebiti prevladala desnica, pa si lahko samo predstavljamo. Tudi Zorzinijeva je, podobno kot Venier, obtožila Bertinottija, da je neupravičeno spremenil na kongresu dogovorjeno politično usmeritev SKP. Stopila sem na vlak, ki je bil namenjen v Benetke, naenkrat pa je spremenil smer in sedaj pelje na Dunaj, je svoje nelagodje do Bertinottija izrazila deželna svetovalka. O usodi organiziranosti slovenskih komunistov ni spregovo- rila, Čeprav je jasno, da je razkol preCno razdelil tudi slovensko komponento SKP. Po Cuffarovem mnenju so v tem dramatičnem momentu med senatorji in poslanci SKP nad strankarskimi interesi prevladali interesi levice in države. Po njegovem je poskušal Bertinotti genetsko spremeniti SKP, kar mu je uspelo s pomočjo trockistov in drugih notranjih opozicijskih frakcij, za tiste, ki razmišljajo drugače pa očitno ni veC mesta v stranki. Novo komunistično stranko je Cuffaro označil kot sintezo bodočnosti in preteklosti, pri Čemer se je oCitno nanašal na zgodovino KPI, s katero Bertinottijeva SKP nima veC ničesar skupnega. Vsi so so na koncu izrazili upanje, da bo ločitev med komunisti mirna in vzajemna. To pa bomo lahko preverili šele v prihodnjih dneh. Ostra debata in prvi prepiri Na skupščinah krajevnih sekcij SKP se stopnjuje polemika med pristaši tajnika Fausta Bertinottija in nekdanjega predsednika Arman-da Cossutte. Do skorajšnjega prepira je prišlo pred včerajšnjo novinarsko konferenco pobudnikov nove KP, ki je izzvala protest tajnika mestne sekcije Vincenza Cercea, sicer Bertinot-tijevega pristaša. V tiskovnem sporočilu je kasneje naglasil, da »ti gospodje« (do včeraj so bili tovariši...) ne zastopajo na noben način mestne sekcije, ki se je že opredelila za politiko vsedržavnega tajnika. O razkolu so doslej razpravljali v mestni sekciji, na PonCani in v Naselju sv.Sergija, sinoči pa je o tem tekla beseda v Nabrežini (navzoča sta bila Jacopo Venier in Giorgio Canciani) in v Miljah, danes pa se bodo s temi kočljivimi vprašanji ukvarjali v Trebčah in v Skednju. Glasovanj ni bilo, med razpravo, posebno v mestu, pa v glavnem prevladujejo stališča v prid Bertinottija. Med Slovenci na splošno prevladuje mnenje, da bo padec Prodijeve vlade močno oškodoval slovensko manjšino, ocene pa se delijo glede usode SKP oziroma nove stranke. Nekateri so mnenja, da je treba, kljub vsemu, ostati v Bertinotti j e vi stranki, drugi pa so prepričani, da je odcepitev neizbežna, za kar nosijo v prvi osebi politično odgovornost prav tajnik in njegovi najožji sodelavci. Sto milijard lir neizterjanih davkov? Deželni urad računskega sodišča je uvedel preiskavo o domnevnih nepravilnostih pri izterjanju državnih in občinskih davkov na Tržaškem. Po oceni izvedencev računskega sodišča, naj bi neizterjani davki znašali v obdobju od leta 1990 do lani od 70 do 120 milijard lir, kot izhaja iz podatkov, ki so jih zbrali finančni stražniki. O primanjkljaju so obvestiti tožilstvo tržaškega sodišča, obenem pa so nasloviti na občine tržaške pokrajine poziv, naj zamrznejo odnose s hranilnico Cassa di Risparmio di Trieste, ki ima v zakupu nabiranje davkov v tržaški pokrajini; za primanjkljaj naj bi odgovarjale posamezne občinske uprave. Preiskavo bodo verjetno razširiti tudi na videmsko, goriško in pordenonsko pokrajino. Zasedanje o deželni politiki do ostarelih Novi deželni zakon v korist ostarelih bo v središču današnjega zasedanja, ki ga v hotelu Sa-voia Excelsior prirejajo sindikalne organizacije upokojencev SPI-CGIL, FNP-CISL in UILP-UIL. Preteklo pomlad je deželni svet po ostrem in burnem protestu upokojencev pred deželnim sedežem odobril zakon, ki predvideva vrsto novih služb in servisov za ostarele z namenom, da bi ostali v domačem okolju. Zakon zadeva kar 250 tisoč ljudi, starejših od 60 let. Da bi ga udejanili, bi potrebovali kakih 20 milijard lir. Sindikalne organizacije upokojencev sedaj zahtevajo, naj deželna vlada ta znesek vključi v deželni proračun za prihodnje leto. Zasedanja se bodo med drugimi udeležili deželni odbornik za zdravstvo Aldo Ariis, tržaški občinski odbornik za zdravstvene službe Gianni Pecol Comi-notto, ravnatelj videmskega zdravstvenega okrožja Mario Casini in deželni tajniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL, UIL. Zasedanje se bo zaCelo ob 9. uri. Filmska predstava v MOSPu MOSP - Mladi v odkrivanju skupnih poti - vabi vse ljubitelje dobre filmske umetnosti na prvo predavanje nove sezone Kino kluba. Danes ob 20. uri bo na sedežu v Ul. Donizetti 3 na sporedu »II cattivo tenente« (The Bad Lieutenant) režiserja Abela Ferrare. Na začetku je predviden kratek uvod in nekaj kritičnih misli. Devet delovnih mest Deželni urad za zaposlovanje obvešča, da bodo v ponedeljek, 19. oktobra, in v torek, 20. oktobra, na sedežu v Ul. Severa 46/1 od 9.30 do 12.30 zbirali prošnje za sledeča delovna mesta: petih sodelavcev pri grobarski službi v tržaški občini s terminsko pogodbo za šest mesecev; dveh upravnih pomočnikov z najmanj šestmesečno delovno prakso na oddelku za mentalno zdravje (delovni mesti sta za nedoločen Cas, razpisuje pa jih zdravstveno podjetje); dve mesti upravnih pomočnikov z najmanj šestmesečno delovno prakso pri službi za odvisnike od mamil (delovni mesti sta za nedoločen Cas). Prednostne lestvice bodo razobesiti v petek, 23. oktobra, ob 10. uri na oglasni deski urada za zaposlovanje. AVTOPREVOZNIK SODIŠČE PROMET / ZARADI USADA POD BOLNIŠNICO Blago je dostavljal nepoštenim trgovcem Policija je prišla na sled skupini, ki se je ukvarjala z organizirano krajo in prodajo raznovrstnega blaga. Ugotovili so, da je neko špeditersko podjetje zaupalo svoje pošiljke malemu prevozniku, blaga pa naslovniki niso nikoli Prejeti. Preiskava je trajala vec kot mesec dni: policisti so izvedli vec preiskav po skladiščih in trgovinah in ugotovili, da je pri poslu sodelovalo več oseb, za katere sploh niso sumili, da bi lahko bili vpleteni v nelegalno delovanje. Policija je najprej prišla na sled 26-letnemu avtoprevozniku Vladimiru Venturiniju iz Ul. del Rivo 1- Prav on naj bi po izsledkih preiskovalcev Prejemal od špediterjev Pošiljke, ki jih ni dostavljal, kot je bilo naročeno, pač pa jih je enostavno delil, seveda proti plačilu, vrsti znancev. V posel so vpleteni tudi 38-letni kemijski izvedenec Franco Simeone, 30-letni prevoz- nik Paolo Bianchi, veC trgovcev, in sicer 27-letni Fabio Maghet in 5 3-letni Giulio Maghet, 53-letni Li-vio Sgobba, 28-letni Mi-chele luliano in 34-letni Rinaldo Del Ben, ter podjetnika 36-letni Giuseppe Marra in 30-letni Andrea Vascon. Venturini se je najraje prilašCeval oblek in čevljev znanih italijanskih modnih kreatorjev; nekaj so jih našli celo v znani prodajalni v mestnem središču. Preprodajali pa so tudi ukradene mobitele, ure znamke Sector in športna oblaCina Lacoste. Preiskovalcem je uspelo, da so odkrili za približno 300 milijonov lir ukradenega blaga, ki je sedaj na kvesturi v uradih letečega oddalka v pričakovanju, da se javijo okradene!. Preiskava se še ni končala in vodi v Furlanijo, kjer naj bi drugi avtoprevozniki vodili podoben tatinski posel. Spet premor na procesu za stečaj Tripcovich Proces zaradi stečaja družbe Tripcovich je še daleC od zaključka: zasedanje pred sodnikom za predhodne preiskave Nunziom Sarpietrom se bo nadaljevalo prihodnjega 11. novembra, ko bo odločil komu naj sodijo in za katere prekrške. Na včerajšnjem zasedanju je tožilec Nicola Maria Pace predlagal mesec dni odmora, da bi še enkrat preveril odgovornosti vrste osumljencev za steCaj Tripcovicha. V prvi vrsti gre za glavnega upravitelja grupacije, 55-letnega grofa Agostina Della Zonco iz kraja Arcade pri Bergamu, in za nekdanjega lastnika veCstomilijard lir vrednega imperija, 76-letnega barona Raffaela de Banfielda, pa še za Tržačana Giulia Marchesinija in Antoina Stic-cottija, ter za Ludovica Bevilacquo iz Milana, Gian-franca Telesca iz Vidma in Achilleja Tranchido iz Bergama. Sodnik Pace je že zavrnil zahtevo sedmerice osumljencev po hitrem sodnem postopku. Do prihodnjega 5. novembra bo tožilec Sarpietro predstavil svoje zahteve glede sodnega postopka proti drugim štirim osumljencem (trije so iz Trsta, in sicer 43-letni Franco Lucchi, 55-letni Sergio Flegar in 55-letni Lucio Cozzi ter 66-letni Vittorio Bazan iz Milana), ki so se odločili za dogovorno kazen. Počasno kolesje tržaškega sodstva Tržaško prizivno sodišče je včeraj potrdil obodo-bo, na katero je prvostopenjsko sodišCe obsodilo pred skoraj osmimi leti 42-letnega Paola Giglija zaradi kaznivega dejanja, točneje zaradi ropa, ki ga je zakrivil pred 13 leti. Počasni sodni stroj se je spravil v pogon, potem ko je Gigli 30. marca 1985 napadel svojo nekdanjo zaracenko in ji s silo odvzel zaročni prstan. Zaprli avtocesto pri Katinari Promet se odvija samo v smeri od Katinare proti Boljuncu Ker je zaradi dežja popustil oporni zid, so prejšnji večer morali zapreti avtocesto, in sicer pod katinarsko bolnišnico. Razpoke na asfaltu so opazili vozniki, ki so obvestili gasilce, ti pa so skupaj s cestnim podjetjem Anas zaprli hitro cesto na odseku od priključka pri LakotišCu oz. Tovarni velikih motorjev od Katinare, vendar samo na strani proti hribu. Promet je torej od prejšnjega večera prekinjen v smeri od dolinske občine proti Katinari, medtem ko vozi- la lahko peljejo navzdol proti Boljuncu in naprej proti pristanišču. Zaprtje hitre ceste je povzročilo precejšnje težave pri prometu, predvsem za težka vozila, ki so prihajala iz pristanišča: usmeriti bi se morala po cesti 202 oz. Ul. Brigata Casale, nekatera pa so pripeljala do priključka pri LakotišCu in od tod prek Boljunca in Boršta do križišča pod Dražco. Kaže, da del ne bodo končali pred koncem tedna. SIJAJNE UGODNOSTI! PIŠČANČJA PRŠA družinsko pakiranje na kg BRANCINI (sveži) na kg JABOLKA STARK ALTO ADIGE 0 - 70-80 na kg SVEŽE TESTENINE AGNOLOHIVOLTAN sskuto/špinZ>A GABLEK Režija: BOJAN JABLANOVEC danes, 15. t. m., ob 20.30 REDE jutri, 16. t. m., ob 20.30 RED F Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4 - tel. 040 362542. SKD France Prešeren iz Boljunca vabi danes, T 5. oktobra, ob 20.30 v moto dvorano gledališča F. Prešeren no predavanje prof. Jožem PIRJEVCA KOMINFOflM, KR J J€ TO? (Ob 50-letnki spora med Titom in Stalinom) E ČESTITKE Ob 50-letnici delovne dobe iskreno Čestitamo Učiju Sedmaku Sonja, Daniele, Redi Nasa LUCI rojstni dan praznuje. Obilo zdravja in veselja ji iz srca vosci sestra z družino, Veronika, Saša, Martina in Andrej pa ji pošiljajo 65. poljubčkov. IZLETI 60-LETNIKI OBČINE ZGONIK prirejamo v soboto. 24. oktobra izlet s kosilom v Čedad in na Staro goro. Večerja bo v društveni gostilni v Gabrovcu, kjer se bomo tudi zavrteli ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. Cena izleta znaša 100.000 lir. Kdorkoli se ga želi udeležiti, naj poklice Sonjo na tel. št. 040-225596, vsak dan razen srede, od 16. do 19. ure. UPOKOJENCI ZVEZE neposrednih obdelovalcev prirejajo štiridnevno Martinovanje na Madžarskem od 11. do 14. novembra. Za vse informacije tel. St. 040-631494. 50-LETNIKI občine Zgo- Priznana trgovina z oblačili ANDREJ UDOVIČ Trst - Trg Ponterosso 4 vobi prijatelje in stranke na otvoritev prenovljenih prostorov danes, 15. septembra ob 18.30 v sodelovanju s Kulturnim centrom »S. Kosovel« iz Sežane MALI ODER Fran Milčinski BUTALCI priredba in režija JAŠA JAMNIK PREMIERA jutri, 16. t.m., ob 17. uri Predstava je namenjena otrokom od 9. do 14. leta in odraslim. Zaradi omejenega števila sedežev je potrebno predhodno rezervirati sedež, tel. št. 040-362542, od 10. do 14. ure. nik in Devin-Nabrežina prirejajo v soboto, 17. oktobra izlet in ogled beneških vil ob reki Pad. Udeleži se ga tudi ti, ne bo ti žal. Poklici ob uri obedov na tel. St. 040- 200522 - Bogomil, 040-200757 - Jožica ali 040-229293 - Gigi. Izlet je tudi za nečlane. • H3 OBVESTILA OSNOVNA SOLA M.G. STEPANČIČ PRI SV. ANI organizira v okviru Ljudske univerze teCaj slovenskega jezika, ki se bo odvijal ob ponedeljkih v večernih urah. Za informacije: didaktično ravnateljstvo Sv. Jakob, tel. St. 040-773411 ali učiteljica Ljuba Leghis-sa, tel. St. 040-946385. TECAJ ANGLEŠČINE -Se nekaj mest je na razpolago v skupini, ki bo sledila teCaju angleščine pod okriljem SKD Valentin Vodnik. Kdor bi rad »ofrišal« svoje Šolsko znanje ali sploh se v dobri družbi naučil kaj novega, naj se Cim prej oglasi pri Damiani na tel. 040-635626 (med 10. in 16. uro). ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSAR-SKEGA PREMOŽENJA PROSEK obvešča vse upravičence, da na sedežu odbora lahko do 20. oktobra 1998, od 19. do 20. ure, predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah. LED - LABORATORIJ Glasbena Matica Trst Koncertna abonmajska sezona 98/99 Vpisovanje abonentov - vsak dan, razen sobote, od 10. do 14. ure v pisarni GM. Ul. Manna 29, tel. 040-418605. 1. koncert: Komorni orkester Pro arte V torek, 20. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu DEŽELNEGA DISTRIBUCIJSKEGA GOSPODARSTVA organizira tečaje za podiplomsko izpopolnjevanje. Za dodatne informacije sta vam na voljo tel. St. 040-633170 in oseba za stike Lara Lupine, od ponedeljka do petka, od 9. do 18. ure. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da je ponovno odprta in bo do 16. oktobra poslovala samo za izposojo in vračanje knjig od 12. do 16. ure, od ponedeljka 19. oktobra pa bo ponovno odprta z običajnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure. ZSSDI obvešča, da bo urad v Trstu zaprt do petka 16. oktobra 1998 zaradi selitve v nove prostore. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS vabi elane in simpatizerje, danes, 15. oktobra v Ljudski dom v Trebče na zborovanje v zvezi z nastalo politično situacijo. SKD TABOR - Prosvetni dom - Vabljene dosedanje in nove ljubiteljice prijaznih pogovorov in ročnih spretnosti v krožku Ob pletenju še kaj, danes, 15. oktobra, ob 20. uri. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca vabi danes, 15. oktobra, ob 20.30 v malo dvorano gledališča F. Prešeren, na predavanje prof. Jožeta Pirjevca KO-MINFORM, KAJ JE TO? (ob 50-letnici spora med Titom in Stalinom). SKD TABOR - Prosvetni dom - Vabimo vas na odprtje razstave tapiserij jutri, 16. oktobra, ob 20.30: razstavljata Liviana Di Giusto in Magda Starec Tavčar. Na večeru bo Andrejka Možina zapela ob spremljavi Aljoše Saksida. Umetnico bo predstavila prof. Gina Morandi-ni. SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3 OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 Z URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure vabi v soboto, 17. oktobra na sestanek, na katerem bo Magda Sturman prikazala z diapozitivi svoje potovanje po Čilu, Boliviji in Peruju, ki mu je dala naslov MED INDIJANCI V ANDIH. Začetek ob 18.30. SKD CEROVLJE Mavhinje prireja v nedeljo 18. oktobra 7. Jesenski pohod na Grmado in okolico, od 9. do 10.30 izpod KohiSCa. Delovale bodo tudi okrepcevalne točke. Vljudno vabljeni! GOBARSKA DRUŽINA BRESADOLA Milje in Kras v sodelovanju z Mladinskim krožkom Dolina priredi v prostorih Mladinskega krožka v dneh 17., 18. in 19. oktobra razstavo gob s sledečim urnikom: 17.10., od 19. do 21. ure, 18. 10., od 10. do 21. ure in 19. 10., od 9. do 13. ure. Vabljeni prijatelji narave. Dobrodošle gobe za razstavo. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek,-19. oktobra na redni ponedeljkov sestanek v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, kjer bo o življenju in delu skladatelja Viktorja Parme govoril dr. Paolo Petronio. Začetek ob 20.30. KD SLAVKO ŠKAMPERLE obvešča, da se je pričel teCaj v standardnih plesih (valček, foxtrot, tango, rumba) pod vodstvom koreografa Uroša AndiCa. Vse ljubitelje plesa vabimo, da se nam pridružijo ob ponedeljkih ob 20. uri na Stadjonu 1. Maj. Informacije na tel. St. 040-773752 od 13.30 do 15. ure, ali na tel. 040-213153 pd 20.30 dalje. ODKRIVAJMO SVOJO TELESNOST (vegetotera-pija, bioenergetika, re-birthing) - v nedeljo, 25. oktobra bo v dijaškem domu Simona Gregorčiča, Sveto-gorska ul. 84 v Gorici, celodnevna delavnica od 10. do 13.30 in od 15. do 18.30. Delavnico bo vodil dr. Gustave Mariconda, psiholog in psihoterapevt iz Centra W. Reich v Trevisu (inf. na tel. St. 040-220130 Milena). SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA - 4. steg iz Trsta vabi v svoje vrste nove člane. Za otroke od 7. do 10. leta, volčiče in veverice, so tedenska srečanja v Marijinem domu pri sv. Ivanu (ul. Brandesia 27) vsako soboto z začetkom ob 15. uri. Za nekoliko starejše (od 11. do 16. leta) se srečanja vršijo isti dan in v istem kraju z začetkom ob 15.30. Podrobnejše informacije dobite v večernih urah pri Katji Volpi (tel. 040- 943925) in Pavlu Biancuz-ziju (tel. 040-572934). PLESNA SKUPINA SHOVV CHANCE začenja z vajami. Vabljeni mladi, ki bi se radi približali show in jazz plesu. Treningi bodo ob sredah, ob 20. uri v telovadnici CEO v Naselju Sv. Maura v Sesljanu in ob petkih, ob 20. uri v dvorani KD Škamperle, na Stadjonu 1. Maj. Podrobnejše informacije Daša, tel. St. 040-362732, ob uri kosila in Marjanka tel. 040-579087 do 15. ure. SKD VIGRED prireja v novi sezoni sledeče tečaje: začetni teCaj angleščine za odrasle, kuharski teCaj za začetnice-ke, kuharski teCaj prve stopnje, teCaj vezenja »Stikanja«, in Šivanje nos. Informacije in vpisovanje pri odbornikih društva. V PROSTORIH SKD VIGRED bo v primeru zadostnega zanimanja potekal teCaj šivanja vseh stopenj. Informacije na tel. 040/225322. TI JE VSEC NARAVA, pustolovščina in zabava? To je tvoj svet, pridi k skavtom v 1. steg. Sestanki so v Nabrežini (zupnijsee) in v Križu (osnovna Sola), ob sobotah ob 15. uri. Razdeljeni smo po starostnih skupinah: 7 - 11 let, 11 - 16 let in 16 - 21 let. ...Ne misli, da si prestar, da o tebi nam ni mar! Pridi, ne bo ti žal! Za informacije poklici na tel. St. 040-220155 (Sara) ali 040-220518 (Elena). SKD PRIMOREC Trebče ob skorajšnjem praznovanju 100-letnice, vabi vse glasbene, gledališke, plesne in druge skupine, ki se na katerikoli način udejstvujejo na kulturnem področju, da do 31.10.1998 prijavijo svojo udeležbo na kulturnem maratonu, ki bo v soboto, 12.12. in v nedeljo, 13.12.1998, od 14. do 24. ure v velikem ogrevanem šotoru na vrtu Ljudskega doma v Trebčah. Za prijave in podrobna pojasnila naj interesenti pokličejo vsak dan, razen nedelje, od 12. do 14. ure na tel.'St. 040-212811 ter vsako sredo, od 19.30 do 22. ure na tel. St. 0338/4482535. PLESNA SKUPINA VIGRED obveSCa, da bodo vaje v novi sezoni ob četrtkih v društvenih prostorih v Sempolaju od 16.15 do 17.30. Prvo srečanje danes, 15. oktobra. TPK SIRENA, Miramar-ski drevored 32, vabi ob priložnosti 30. regate Bar-colane na ogled razstave RIBIŠTVO SKOZI STOLETJA V TRŽAŠKEM ZALIVU. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure. Razstava, ki jo je pripravil in uredil kap. Bruno Lisjak Volpi, bo odprta do 25. oktobra. Za morebitne informacije pokličite na tel. St. 040-422696. TEČAJI: ANGLEŠČINA (30 ur) teCaj za začetnike in tečaj konverzacije; ITALIJANŠČINA (20 ur) za vi-sokoSolce - sestava spisov, literarne vaje, obnavljanje; SLOVENŠČINA (25 ur) za tujce in za utrjevanje materinščine. SKLAD MITJA CUK - vpisnina in potrebne informacije na tel. St. 040-212289 d 9. d 15. ure. TEZE: SKLAD MITJA CUK nudi lektoriranje tez v slovenskem, italijanskem, ■ m BARI 55 5 i 35 40 CAGLIARI 21 11 i 36 10 FIRENCE 15 10 75 56 19 GENOVA 31 23 48 55 32 MILANO 76 75 33 1 13 NEAPELJ 42 74 49 51 35 PALERMO 28 60 84 3 38 RIM 88 50 42 61 6 TURIN 71 88 23 60 32 BENETKE 74 28 17 23 76 B El Nagradni sklad 22.628.705.385 - lir Brez dobitnika s 6 točk. - Jackpot 21.376.493.374 - lir Dobitnik s 5+1 - Jackpot 4.525.741.100-lir 52 dobitnikov s 5 točkami 87.033.500 - lir 6.265 dobitnikov s 4 točkami 722.300 - lir 221.580 dobitnikov s 3 točkami 20.400 - lir angleškem in nemškem jeziku. Za interesente tel. št. 040-212289 vsaj 15 dni pred oddajo teze. UNIVERZITETNI IZPITI; priprava, ponavljanje, utrjevanje, učne tehnike. Pomoč pri SKLADU MITJA CUK. Informacije od 9. do 15. ure na tel. št. 040- 212289. SKLAD MITJA CUK obveSCa, da je na sedežu Sklada na razpolago logopedinja. Tel. St. 040-212289. SKLAD MITJA CUK obvešča, da vsak dan potekajo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh Šolskih stopnjah. Tel. št. 040-212289. VZGOJNO-ZAPOSLIT-VENO SREDISCE MITJA CUK zbira majhne lesene predmete (omarice, police, pručke, stole ipd.) in blago. Informacije na tel. st. 040- 212289. 51 SOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. MALI OGLASI tel. 040 7786333 ŠTUDENTKA iSCe v najem sobo v Gorici. Tel. 040-211380, od 13.30 dalje. VDOVA, zanesljiva, dobra gospodinja, išče delo za 24 ur na dan. Tel. St. 0038666-73784. PODJETJE takoj zaposli tajnico za uradniška dela na področju uvozno-izvoz-ne dejavnosti. ProSnje poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro URADNICA. LESTVE za kmetijska dela prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 040-575145. MALVAZIJO DOC ’97 prodam po ugodni ceni. Tel. 040-228421 - Raja. PRODAM psičke" koker-španjel z rodovnikom. Tel. 040-299427 ob uri obedov. PRODAM majhnen, skoraj neviden in malo rabljen sluSni aparat »Piccolo« znamke Starkley po ugodni ceni. Tel. St. 040-637246. BIVALNO VOZILO (Camper) VVestfalia 1600 diesel, letnik ’83, 85.000 prevoženih km, za štiri osebe, z visoko streho, s klimatizacijo Diavia in centralno kurjavo, v odličnem stanju, vedno v garaži, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 040-212359 ali 213779 ob uri kosila ali od 20. do 21. ure. PODARIM lepo malo muco. Tel. St. 040-200079. SLUŽBO dobi pomožna kuharica v Euro restavraciji Palače Hotel v Gorici, Ul. Corso Italia 63 - fax 0481-31658. NUJNO iSCem delo kot pleskar. Tel. St. 0481-78188. PICERIJA VETO - Opčine (tel. St. 040/211629) sprejme takoj v službo 18/25-letno natakarico za večerno izmeno. Intere-sentke z resnim namenom naj se javijo po telefonu ali osebno na Opčinah, Pro-seska ul. 37 (g. Rino). PODARIM dve volneni žimnici v zelo dobrem stanju. Tel. 040/8320135. TEHNIK INFORMATIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi na domu. Za informacije tel. St. 040/232151 ali 0335/8045700. IŠČEMO izkušeno osebje z lastnim prevoznim sredstvom, za zadrugo za čiščenje. Tel. na St. 040-307391 izključno od 19.30 do 21. ure. FIAT 500 SUITE, julij 1997, 12.000 prevoženih km s klimo in radiom, rdeCe barve, prodam zaradi razpolaganja z drugim večjim avtom Tel. St. 040-231685, od 18. do 21. ure. PRI BIBCU v Križu je zopet odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. Tel. 040-- 220722. OSMICO ima Stubelj v Sempolaju. PRANJE IN LIKANJE - poceni in hitro - List, Ul. Vena 1 - Opčine, od ponedeljka do sobote. FOTOKOPIJE - tudi barvne do formata A3 - List, Ul. Vena 1 - Opčine, od ponedeljka do sobote. FAXI - pošljanje in sprejemanje od 8. do 19. ure od ponedeljka do petka, ob sobotah pa od 8. do 12.30. List, Ul. Vena 1 -OpCine. PRISPEVKI V spomin na Danjo Daneu darujeta Mira in Ivan 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Danjo Daneu daruje družina Ivana Sardoča 50.000 lir za SD Kontovel. V spomin na Klarino mamo, gospo Tončko Kalc, darujeta družini Germani DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Danje Daneu daruje Živko z družino 200.000 lir za Skupnost Družina OpCine. V spomin na Danjo Daneu darujeta Mario in So-nia 50.000 lir za SD Kontovel in 50.000 lir za Skupnost Družina OpCine. V spomin na Danjo darujeta Paolo in Marija Buz-zai 50.000 lir za kontovel-sko cerkev. 15.10. 1997 15. 10. 1998 Ob prvi obletnici smrti dragega Zdravka Škabarja se ga z ljubeznijo spominjajo SVOJCI Bani, 15. oktobra 1998 Ob bridki izgubi izrekajo sožalje bivši ravnateljici Elvini Miklavec vsi na pedagoškem liceju A.M. Slomšek TPPZ Pinko Tomažič izreka Dušanu Košuti, Častnemu elanu ansambla, globoko sožalje ob izgubi drage žene Božene. Ob težki izgubi drage žene in mame g. Božene izreka iskreno sožalje družini in sorodnikom Tamara z družino Bivšemu predsedniku Dušanu Košuti in družini izreka iskreno sožalje ob težki izgubi žene in mame Športno združenje Bor Ob izgubi drage žene Božene izreka najglobje sožalje tovarišu Dušanu Košuti Branko Pahor z družino. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE / DRUGA LETOŠNJA PONUDBA Režiser Jamnik o Butalcih, delu, ki je primerno za vse Namenjeno je predvsem mladini - Premiera jutri popoldne Klasični drami norveškega analitika človeškega duha in družbe bo sledilo eno izmed ključnih humornih del slovenske književnosti. S tem resno-satiricnim uvodom se pričenja letošnja sezona Slovenskega stalnega gledališča, ki bo po kompleksnem Ibsenu uprizorila Butalce Frana Milčinskega. Slednji bodo namreč od jutri dalje “uganjali neumnosti” v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma. Igro je režiral priznani interpret mladinskih gledaliških besedil Jaša Jamnik (f. KROMA), ki se je tržaškemu občinstvu predstavil že pred dvema letoma s Costanzovo komično melodramo “Izpraznjeno vrni”. O tokratni izvenabonmajski predstavi smo se pogovorili z režiserjem, ko je pred dnevi ob koncu dopoldanskih vaj zapuščal stavbo na ulici Petronio. Kako je prišlo do odločitve za postavitev Butalcev na oder? »Menim, da je mladinsko občinstvo med najbolj zanemarjenimi pri nas. Hkrati pa je čas odraščanja tista doba, ko se nekje odloča, če bo mladina spremljala ali ne gledališko dogajanje tudi v kasnejših letih. Pri najstnikih se zato lahko vzbudi zanimanje ali se jih odbija, če se jim recimo ponuja dramske igre, ki so pod njihovo stopnjo. Dejstvo je, da je pri nas ustaljena navada voziti učence in dijake v gledališče, ker pač tako treba. Večkrat se pa z neprimerno ponudbo povzroča nepopravljivo škodo, ker se šol- ska populacija oddaljuje od teatra. Butalci so pa igra, ki ne problematizira ali vzgaja, pač pa predvsem zabava in so zato primerno delo za najstnike. Obe- nem mi je knjiga o teh neumnih junakih že od nekdaj zelo všeč, tako da se se vedno radostim, ko jo prebiram. K izbiri Butalcev pa je botroval tudi tehničen razlog, saj se delo utegne lepo uprizoriti na mali sceni, za katero so se odločili v direkciji gledališča.« Ste izvirno besedilo prilagodili predstavi in kakšno sceno ste pripravili? »Tekst sem kar precej skrajšal, ker bi drugače predstava trajala cele tri ure. Izbral sem le najzanimivejše zgodbe in tiste, ki so uprizorljive v danih tehničnih okoliščinah ter jih združil v celoto. Pri tem sem pa pazil, da ostanem le dramatiza-tor izvirnega besedila, tako da so v končni igri res vključeni samo stavki, ki jih je bil Fran Milčinski napisal. Navsezadnje je njegov jezik zelo dober, tako da bi katerokoli poseg v izvirni tekst bil nesmiselen. Tudi pri odrski postavitvi sem opravil strogo redukcijo, saj sem sezavestno odrekel scenografiji. V igri namreč nastopajo le štiri igralci v nekih recikliranih kostumih. Ta konceptualna izbira se morda zdi na prvi pogled čudna, ker so navadno mladinske igre polne barv ter jih spremlja petje in številni plesni, vizualni vložki. Naša predstava pa hoče ravno v nasprotno smer. Mislim, da mladino s tovrstno ponudbo že itak vseskozi bombardirajo mediji, tako da je nadaljno tekmovanje gledališča s slednjimi brez vsakršnega smisla.« Ste se pri delu ali med vajami srečevali s posebnimi težavami? »Adaptacija teksta je bila enostavna, ker sem vnaprej vedel za katere igralce delam. Vaje pa so bile bolj naporne zaradi same asketske konceptualne izbire, kot sem omenil. Interpretacija teksta ni namreč potrebovala čistega psihološkega načina igre, pač pa bolj ekspresivnega, ki je s telesnega vidika dejansko zahtevnejši. In to ponujanje nekega drugačnega obraza je zato zahtevalo pre- cejšnjo mero sodelovanja med igralci - Stojanom Coljo, Danijelom Malalanom, Vojkom BeljSakom in Alešem Kolarjem -ter teamskega dela nasploh, pri katerem je bil še posebej soudeležen oblikovalec odrskega giba Brane Završan. Naj ob tem še povem, da je likovna zasnova predstave delo kostumografke Marije Vidau in scenografa Marjana Kravosa. Sodelovala je pa tudi Mirta Cok.« Je predstava zanimiva tudi za odrasle gledalce? »Prav gotovo. Butalci se namreč ukvarjajo s človeško neumnostjo, ki je večna in brezmejna. Milčinski obravnava te negativne junake v dobrohotnem tonu, tako da ti izgledajo simpatični in iskreni. Z vsebinskega vidika lahko ti bedaki obstajajo tako nekoč kot tudi danes, ker so vsi problemi, s katerimi se ukvarjajo pravzaprav brezčasni. Na en način gre torej v delu za prikaz tisočerih možnosti človeške neumnosti. Po drugi strani pa se opozarja na ležeren odnos do življenjskih težav ter na dejstvo, da imajo te nespretnosti njihov sistem delovanja. Pri tem gre za čisto predstavitev brez nikakršnega komentarja, ki je zanimiva tudi za odrasle gledalce.« Zabava je torej zagotovljena? »Tako je. Poleg sprostitve pa igra obiskovalca tudi opozori na raznorazne neumnosti in zadrege, ki se morda na ne zelo razviden način kažejo v vsakdanjem življenju. Matej Caharija ZA NAJMLAJŠE Pisana budilka letošnjega letnika revije Pastirček f -7 u ilpisisjs i ^ ^ aS|: ■ - ■i v. --:-- - : | ■ H Virfriflp - SEPTEMBEp-OKTOBER V f Bill : O? V šolsko leto 1998/-99 in v svoj 53. letnik je otroška revija Pastirček zakorakala z dvojno številko. Naslovnico prvič krasi risbica, ki jo je poslal Nicholas Vidulich kot učenec 5. razreda OS J. Jurčič iz Devina. Kot na zadnji strani sredinske barvne priloge veselo in istočasno v zadregi ugotavlja uredništvo, je prispelo kar 387 risbic. Zadovoljstvo vzbuja tolikšno sodelovanje mladih bralcev, zadrego pa povzroča nujna selekcija. Ostale najbolj posrečene risbice, obljublja uredništvo, bodo objavili v reviji v številkah letošnjega letnika. Z vsebinskega vidika revija sledi usmeritvam in izbiram prejšnjega letnika, posebno pisana je barvna priloga, ki je vpeta v sredini, lepenkasta priloga pa nudi možnost mladimbralcem, da preizkušajo svojo ročno spretnost. NOVICE Začetek sezone v Tržiču Za začetek sezone je tokrat Carlo de Incontrera izbral indijski stari ples, z nastopom skupine Ka-latharamgini se namreč jutri zvečer v Občinskem gledabšču v Tržiču začenja letošnja glasbena sezona. Glede na dejstvo, da je to prva predstave sezone nasploh, predstavniki indijskega gledališča Kathakah začenjajo letošnje gledahško doganja, ki ga pripravlja občinsko odbomištvo za kulturo. Za nastopom indijske skupine, popoldne si zainteresirani lahko ogledajo tudi dolgotrajne priprave oblačenja in ličenja, pa se bodo zvrstili koncerti najrazličnejših žanrov, saj je prav pesbost ponudbe med glavnimi odlikami tržiških glasbenih sezon. Gabriele Lavia v Vidmu V soboto začenja že 33. sezono videmski Tea-tro Club, ki s prvo predstavo sezone gostuje v novem gledališču Giovanni da Udine. Za otvoritveno predstavo so izbrali Pirandellovo delo Non si sa come v režiji in interpretaciji Ga-brieleja Lavie. Delo bo Stalno gledališče iz Turina odigralo trikrat, in sicer od sobote do ponedeljka, začetek predstave ob 20.45. 13. Film video monitor Od 22. do 24. oktobra bo v goriškem Kulturnem domu že trinajsti prikaz slovenske najsodobnejše filmske, televizijske, video in web produkcije. Letošnji festival, ki ga prireja go-riški Kinoatelje, bodo podrobneje predstavili danes ob 11.30 v ljubljanskem Kinu Kompas, jutri opoldne pa v tržaški kavarni San Marco. Simpozij o Francescu Robbi V Narodni galeriji v Ljubljani bo od jutri do 18. oktobra ob 300. obletnici umetnikovega rojstva potekal mednarodni simpozij z naslovom France-sco Robba in beneško kiparstvo 18. stoletja. Simpozij, ki naj bi se ga z referati poleg slovenskih udeležili strokovnjaki iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Rusije in ZDA, sta pripravila oddelek za umetnostno zgodovino filozofske fakultete in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU ob sodelovanju Narodne galerije, Restavratorskega centra RS ter ljubljanskega Regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. (STA) Žlahtna eleganca vokalnih umetnin Mednarodni mojstrski ciklus komorne in solistične igre Hitove muze v Goriških Brdih, ki ga programsko vodi Kulturni dom Nova Gorica, finančno pa podpira novogoriški Hit, se je v svoji sedmi sezoni, bolj kot prejšnja leta, obarval domače, saj bo do maja prihodnjega leta v viteški dvorani dobrovskega gradu ponudil osem koncertov predvsem izbranih slovenskih umetnikov, tistih, ki nedvomno sodijo ob bok velikim imenom iz tujine. To pravilno usmeritev prireditelja je v vsej poustvarjalni veličini in žlahtnosti komornega muziciranja potrdil že uvodni večer v petek, 9. oktobra, na katerem sta številno občinstvo navdušila izjemna slovenska umetnika vokala, prefinjena muzika in izvrstna interpreta, sopranistka Ana Buser Jerič in basbaritonist Marko Fink. Vrhunska poustvarjalca sta ob dosledni, korektni in tudi v interpretacijah tehtno dopolnjujoči spremljavi pianistke Nataše Valant v spevno lahkotnem tonu oblikovala koncertni program, program, ki je razkrival najnežnejše, najekspresivnejše nianse in lepote samospeva kot vokal-no-instrumentalne miniature s spremljavo klavirja. Uglajenost, eleganca in seveda lepo oblikovani vokal basbaritonista Marka Finka, vse pogostejšega gosta tudi primorskih koncertnih odrov, so nas tokrat najprej navduševali v njegovih kontemplativ-nih interpretacijah šestih duhovnih pesmi (Gpistiliche beder) neznanih španskih avtorjev skladatelja Huga Wolfa in nas v drugem delu večera vzradostile v vnovični prelestni izvedbi Argentinskih cvetlic (Flores Argentinas) Carlosa Guastavina. Sopranistka Ana Buser Jerič, umetnica oblikovanja vokala, se je tokrat najprej »preizkusila« v izvedbi šestih samospevov manj znanih nemških pesnikov ljubezenskih vsebin skladatelja Richarda Straussa, skladbah, ki jih je podala v iskrivem interpretativnem zanosu. Biser večera pa šo zagotovo ponudili samospevi, v katerih je Josip Bavčič uglasbil nekaj otroških pesmi (Ciciban, Cici-fuj, Brvi poljub, Vrabci in strašilo, Uspavanka L, Bastiri-ca) Otona Zupančiča. Otroško nagajiva, iskrena, preprosta in nežna besedila je Ana Buser Jerič z vrhunskim obvladovanjem vokala poustvarila v izjemen, prikupen romantični venček izrazno globokih (čeprav preprostih) glasbenih pripovedi. Gosta prvega koncerta v ciklu Hitovih muz na gradu Dobrovo, priznana vokalna solista, sta z dodatkom, izvedbo dueta iz Haydnovega Stvarjenja, samo še dodatno segrela občinstvo. Tatjana Gregorič Silvano Pittoli se prvič samostojno predstavlja z izborom fotografij »Iščem podobe, ki naj odslikavajo mene samega in objekt. Ne zanima me napraviti posnetke novih stvari, zanima me pogledati stvari na drugačen način (...) Moje iskanje je usmerjeno v oblikovanje izrazov ozaveščenosti in v njih skladnjo uma in poezije«. Tako je leta 1960 pisal Ernest Hass ustanovi Magnum in slednji odstavek se neposredno prepleta s fotografskimi posnetki goriškega umetnika Silvana Bittolija iz Steverjana. V Galeriji Kulturnega doma v Gorici bo od 20. oktobra na ogled fotografska razstava Silvana Bittolija, ki jo v skupnem sodelovanju pripravljajo fotoklub »Skupina 75« iz Goirice, ZSKD in Kulturni dom. To je prva smostojna razstava briškega ljubitelja fotografije, čeprav je doslej že večkrat, tako v galeriji Kulturnega doma, kot tudi v drugih razstavnih prostorih v naši deželi in v Sloveniji sodeloval na skupinskih razstavah. Razstavo, ki obsega okrog 50 fotografskih del, si je mogoče ogledati v dopoldanskem času od 9. do 13. ure, popoldne pa od 15.30 do 18.00 (ob delavnikih), zvečer pa pred pričetkom posameznih kulturnih predstav, ki jih v tem času v goriškem Kulturnem domu res ni malo. Na otvoritveni slovesnosti, na kateri se je zbralo veliko število gledalcev, je bil predstavljen tudi ekspoze strokovnjakinje Marije Fina Ingaliso. O fotografu je med drugim zapisala: »Silvan Bittoli, katerega dejavnost na področju fotografskega izražanja izvira iz sedemdesetih let, je v teh posnetkih uspel povezati z nedvomno fotografsko spretnostjo vizualno »sporočanje« z namenom, da opazovalca popelje do čustvenega doživljanja in do trenutnega stika ter razmišljanja. To je dosegel s spajanjem skozi fotografski obkejtiv s samim predmetom svojega opazovanja med iskanjem življenjske energije, ki ga premika, ali pomenljivih znakov življenjskosti, ki se obnavlja in umira. Bodobe, ki jih je ujel med prostim ogledovanjem naravnega okolja in jih je fiksiral na film s tehnično neoporečnostjo in dobrim kompozicijskim ravnovesjem le ko so v sozvočju z avtorjevo notranjostjo, ki z barvo, vsebino, fotografsko usklajenostjo in s pazljivim izkoriščanjem prostorske globine poskuša posredovati napetost tistega svojega trenutka, ki ga doživlja za fotografsko lečo.« Naj v zaključku še dodamo, da je Silvan Bittoli tudi eden izmed glavnih nosilcev dejavnosti fotokrožka »Skupina 75« iz Gorice. Boleg tega pa gre tudi poudariti, da sta pokrovitelja omenjene fotografske razstave v Kulturnem domu fotografsko združenje FIAF (Dežela FJK) in Kmetija Krapež, znana v Brdih po briških vinih, (ik) SVET Četrtek, 15. oktobra 1998 KOSOVO / PO TORKOVEM SPORAZUMU PREVLADUJE PREVIDNOST Mednarodna skupnost še ne zaupa obljubam Slobodana Miloševiča ZDA ne izključujejo vojaškega napada - Kosovski Albanci razočarani, ker se je Miloševič izmazal VVASHINGTON - Po sporazumu, ki sta ga v torek o Kosovu dosegla ameriški odposlanec Richard Holbrooke in jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič, so bile članice zveze Nato zelo previdne. State Department je sporočil, da ZDA Miloševiču ne zaupajo in da bodo vzpostavile »dodelan sistem preverjanja na zemlji in v zraku, da bi zagotovile, da bo Miloševič spoštoval svoje obveznosti in obljube«. Tiskovni predstavnik State Departmen-ta James Rubin je dodal, da bo poveljnik'sil zveze Nato v Evropi, general Wesley Clark v soboto ob 2. uri zjutraj po srednjeevropskem času prejel ukaz za napad, »razen če bo svet zveze Nato odločil, da Miloševič resno izvaja zahteve mednarodne skupnosti«. Te izjave je delno demantiral neki visoki funkcionar zveze Nato, ki je navedel, da se Miloševiču rok izteče v soboto ob 7. uri zjutraj. Ne glede na te razlike, pa je vsakomur jasno, da bo tokrat Miloševeč težje prelisičil Zahod, kot mu je uspevalo do sedaj. Ruski zunanji minister Igor Ivanov pa je pred dumo zatrdil, da Rusija glede Kosova ne bo popuščala v zameno za mednarodno finančno pomoč. »Kosovo pomeni resen preizkus, kakšen bo svet v 21. stoletju: ali bo veljal diktat sile ene ali skupine držav, ali pa bo veljalo mednarodno pravo,« je dejal Ivanov. Rusi se namreč jasno zavedajo, da lahko njihova politika do Srbije ogrozi sodelovanje z Zahodom, Patruljo Osvobodilne vojske Kosova je fotograf AP lahko posnel potem, ko je zagotovil, da ne bo navedel kraja pri kateri bi sami imeli še največ škode. Francoski obrambni minister Alain Richard pa je v Parizu dejal, da od današnjega sestanka kontaktne skupine v Parizu pričakuje, da bo »razjasnila pogoje za uresničitev« doseženega sporazuma o Kosovu. Kontaktna skupina mora sestaviti seznam zagotovil in postopkov, ki jih mora uresničiti ZRJ, prav tako pa mora predvideti »sistem mednarodne navzočnosti na terenu«, je menil Richard. Kontaktna skupina se bo danes v Parizu sestala na ravni zunanjih ministrov. Severnoatlantski svet pa je včeraj govoril o vlogi zavezništva pri ščitenju misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Misijo OVSE, v kateri bo 2.000 neoboroženih opazovalcev, med katerimi bodo poleg Američanov, Rusov, Britancev, Francozov tudi Italijani, naj bi zavezništvo varovalo z nebojnimi letali in z vojaki v sosednjih državah, ki bi lahko posegli v najkrajšem času. Cas pa ne dela v korist kosovskih beguncev, ki so se iz svojih porušenih, oplenjenih in požganih vasi zatekli v gozdove, saj je marsikje dež včeraj že prehajal v sneg, tako da bodo morali pohiteti, ker bo v nasprotnem primeru mraz dokončal delo Miloševičeve soldate-ske. Miloševič pa je včeraj opazovalcem mednarodnega haaškega sodišča za vojne zločine po večmesečnem čakanju le dovolil, da lahko odpotujejo na Kosovo. Vremenske razmere so se namreč tako poslabšale, da bo njihovo delo do skrajnosti oteženo. Nad celotnim razvojem dogodkov so seveda razočarani kosovski Albanci, ki so že računali na napad zveze Nato, sedaj pa je Miloševič še dobil nekaj časa. Bržkone bo res umaknil svoje specialne sile s Kosova, beguncem dovolil, da se vrnejo v svoje porušene vasi, kjer pa jih čaka neizbežna smrt, če jih ne bodo dočakali z najnujnejšo pomočjo. Z odhodom vojske in specialnih sil pa še vedno ni zagotovljena varnost kosovskim Albancem, saj so že pred meseci oborožili vse srbsko civilno prebivalstvo, tako da se bodo morali prej ali slej vsi spoprijeti s »prosto-strelci«, ki jih nihče ne nadzoruje. Položaj je torej skrajno zapleten, tako da lahko le vojaška prisotnost vojaških mirovnih sil zagotovi Kosovu, da preživi letošnjo zimo. Na udaru nerežimski srbski mediji BEOGRAD - Radio B-92 je sporočil, da so predstavniki srbskega ministrstva za informiranje v spremstvu policistov ponoči začasno prepovedali izhajanje beograjskih dnevnikov Danas in Dnevni telegraf, to odločitev pa utemeljili z nedavno sprejeto vladno uredbo o posebnih ukrepih, ki veljalo v razmerah groženj z oboroženimi napadi proti ZRJ. V obrazložitvi sklepa o prepovedi piše, da sta omenjena časnika objavila prispevke, s katerimi sta kršila omenjeno uredbo, širila strah in preplah ter delovala v nasprotju s sklepi zveznega in republiškega parlamenta. Radio Indeks pa se še vedno sooča s težavami, saj je njegov signal močno moten tudi na novi lokaciji. Temu radiu je ponudil »zatočišče« RTV Studio B, v čigar prostorih je pred dnevi začasno nadaljeval delo na frekvenci 107, 2 MHz kot Radio Plus. Toda takoj po začetku dela se je na frekvenci 107, 3 MHz oglasil radio Delta, ki je z močnejšim oddajnikom praktično zadušil signal Radia Indeks oz. Radia Plus, ki je bil pred dvema letoma glavni pobudnik za množične demonstracije študentov, alternativcev in opozicije proti Miloševičev! politiki. Včerajšnja protestna manifestacija proti zaprtju obeh dnevnikov pa je klavrno propadla, saj se jo je udeležilo le kakih sto ljudi. Protest je organizirala opozicijska socialdemokratska stranka nekdanjega generala Vuka Obradoviča. Neuspeh so organizatorji opravičili s trditvami, da ni bilo časa za kapilarnejše informiranje. Resnici na ljubo pa je Beograjčane strah. Miloševiču je morda res zadnji trenutek uspelo preprečiti napad zveze Nato, a si mora v zameno zavarovati hrbet pred vsemi tistimi, »ki bi rušili srbsko voljo braniti domovino«. V bistvu bo Miloševič sedaj zadušil vsak glas, ki se ne strinja z njegovo politiko na Kosovu. Račune bo moral voditi tudi s tistimi, ki se ne strinjajo z njegovo »izdajalsko in kapitulantsko politiko na Kosovu«. S temi bo imel več težav kot z opozicijo, ki je glede Kosova na podobni valovni dolžini kot Miloševič, ker je za Srbe Kosovo pravi mit in zibelka njihove državnosti. RUSIJA / TOLAŽBA Alzheimerjeva bolezen ni kriva Jelcinovih težav Slabost zaradi jeter in alkohola MOSKVA - Kljub ukazu zdravnikov o enotedenskem počitku se je ruski predsednik Boris Jelcin včeraj vrnil v Kremelj, kjer se je sestal s premie-rom Primakovom, z zunanjim ministrom Ivanovom in z obrambnim ministrom Sergejevem. Poleg finančno-gospodarskih vprašanj je s trojico predvsem razpravljal o pozitivnem razpletu kosovske krize. V Kremlju se je Jelcin zadržal tri ure, kar v bistvu potrjuje trditve voditelja ruske neokomuni-stične opozicije Zjuganov, da je ruski predsednik v stanju delati največ dve, tri ure. Potem ko je Jelcin prekinil svoj obisk v srednjeazijskih republikah, so najprej uradno sporočili, da je moral to storiti zaradi prehlada, nato pa zaradi bronhitisa. Na Zahodu so se že širile govorice, da ima ruski predsednik Alzheimerjevo bolezen. Po posnetkih Jelcinove slabosti pa je včeraj marsikateri zdravnik izključil to možnost in se bolj ogreval za tezo, da ima Jelcin zaradi alkohola prizadeta jetra in da je skoraj gotovo med obiskom pregloboko pogledal v kozarec. To seveda ne bo potolažilo Rusov, ki se pripravljajo na eno najhujših zim v svoji zgodovini. Primakov je včeraj sporočil, da so pripraviti izredne zaloge brane, a zaradi pomanjkanja sredstev bodo te zadostovale le za dva tedna in le za eno tretjino prebivalcev. VELIKA BRITANIJA / SHRHLJIVO ODKRITJE NOVICE Zdravnik naj bi umoril kar 77 ostarelih žensk Šlo naj bi za umore iz koristoljubja - Pacientke so v oporokah vse premoženje zapuščale zdravniku LONDON - Družinski zdravnik Ha-rold Shipman v Hydeu pri Manchestru naj bi bil kriv smrti 77 svojih ostarelih bolnikov. To sta vsaj zapisala včerajšnja londonska Sun in Daily Mail. Manchestrska policija ni ne potrdila in ne zanikala te srhljive vesti. Do sedaj so preiskovalci odkopali sedem trupel priletnih žensk, ki so umrle od decembra leta 1997 do letošnjega julija. Zdravnika so formalno obtožili za štiri umore, a ni izključeno, da so preiskovalci prišli na sled enemu najhujših serijskih morilcev v britanski kriminalistični zgodovini. Po izgledu je 52-letni Harold Shipman utelešena dobričina z belo brado, sivimi lasmi in očali skrbnega družinskega zdravnika. O njem pacienti govorijo samo najboljše. Po trditvah preiskovalcev, ki pa so zelo skopi v svojih izjavah, naj bi ta poročeni zdravnik z dvema otrokoma moril ostarele ženske z injekcijami strupa iz koristoljubja, potem ko jih je prepričal, da so ga proglasile za dediča, ali pa se je polastil njihovih tekočih računov. Zdravniku je donosen posel uspeval vse do letošnjega septembra, ker je sam izdajal mrtvaške liste, v katerih je navajal naravne vzroke smrti, tako da ni prišlo do obdukcij. V zanko pa je padel, ko je 24. junija umrla osemdesetletna Kathleen Grundy, ki ga je proglasila za edinega dediča milijardo lir vrednih nepremičnin. Hči pokojnice je zdravnika prijavila sodstvu. Ko so ugotovili, da je bila oporoka ponarejena, so preiskovalci začeli preiskovati zdravnikovo preteklost. 2e setembra so začeli sumiti, da je zdravnik kriv za smrt kakih tridesetih pacientov, tako da je sodstvo ukazalo odkope in obdukcije. Največja težava pa je ugotovitev, da so večino domnevnih zdravnikovih žrtev kremirali, tako da bodo le s težavo dokazali, da je res zagrešil smrt tolikih pacientov. Shipman je v zaporu že poldrugi mesec in je do sedaj vztrajal pri trditvah, da je nedolžen. To je ponovil predvčerajšnjim med sodno razpravo, ko je v joku poudaril, da nima kaj skrivati in da je ne-dožen. V to pa ne verjame nihče, ker ga nagrabljeni denar obtožuje. Na Hrvaškem zmagalo skrajno krilo HDZ ZAGREB - Dosedanji načelnik glavnega štaba hrvaške vojske Pavao Miljavac je po sklepu predsednika Tudmana postal novi obrambni minister namesto Andrija Hebranga, ki je v ponedeljek odstopil. Pred njim je kot šef predsednikovega kabineta odstopil Hrvoje Sarinič, njegovo mesto pa je včeraj prevzel Ivica Kostovič, ki j ebil dosedaj podpredsednik Matešejeve vlade. Tudman pa je včeraj za novega načelnika generalštaba vojske imenoval admirala Davorja Domazeta-Loša, zamenjal pa je tudi devet svojih svetovalcev. Razkol med zmerno in skrajno strujo Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) je tako dokončen. Že res, da sta tako Miljavac kot Kostovič tehnokrata, a vse prej kot zmerna. Sarinič je odstopil potem ko je obtožil skrajno krilo stranke, da ga s pomočjo taj-noobveščevalnih služb in režimskega tiska poskuša diskreditirati. Hebrang pa se je zavzel za depolitizacijo vojske, na kar pa ni pristal vsemogočni »hercegovski lobi«. Po včerajšnjnih zamenjavah lahko pričakujemo, da bo prišlo do sprememb in rošad tudi v Matešejevi vladi. SRD in Zeleni v težavah BONN - Na včerakjšnjem šestem srečanju med predstavniki Nemške socialdemokracije (SPD) in Zelenih prišlo do novih zaopletov glede policij-sko-represivne in imigracijske politike. Obe pogajalski skupini sta skušali zmanjševati razhajanja, a vseeno izhaja, da stranki deli pravi prepad tako glede azilantov, kot mamilašev in prestopnikov, tako da bo zelo težko najti skupni kompromisni jezik. Prav tako so razhajanja glede priznanja homoseksualnih zakonskih zvez. POKRAJINA / UNIČEVANJE ODPADKOV V FJK Konferenca županov proti osnutku Dežele Stališče so sprejeli v torek - Grodež pripojen Trstu - Do 20. novembra rokzo pripombe Predsednik goriske pokrajinske uprave Gior-gio Brandolin je včeraj opoldne na srečanju z novinarji predstavil stališče, ki ga je do deželnega okvirnega načrta ureditve območij in uničevanja odpadkov zavzela konferenca županov. To stališče je mogoče strniti v nekaj zelo preprostih a jasnih stavkov. Ne poskusom razkosanja, s teritorialnega vidika namreč, goriške pokrajine. Ne možnim rešitvam, ki jih nakazuje Dežela v načrtu, ki je bil objavljen v posebni prilogi Uradnega vestnika z dne 21. septembra letos. Pokrajina mora do 20. novembra predstaviti svoje pripombe in opazke. Župani petih najpomembnejših občin so o načrtu raz- pravljali na srečanju v torek in soglasno zavzeli negativno stališče. Z delom pa je pričela tudi tehnična komisija, ki ho ob stvarnih podatkih zavrnila nakazano možno rešitev za goriško pokrajino. Dežela je pri razdelitvi teritorija na posamezna območja (bazene) zarisala sedem območij. Goriško zajema vse občine v pokrajini, z izjemo Gradeža, ki bi ga priključili sedmemu (Tržaškemu) območju. Tako glede teritorialne razporeditve. Ze samo iz-trganje občine Gradež iz konteksta goriške pokrajine je s političnega vidika dokaj vroče vprašanje. Zadeva pa se začne dodatno zapletati ob nakazanih možnih tehničnih NOVICE Od danes vpis abonmajev za italijansko gledališko sezono Abonmajska sezona italijanskrega gledališča v Gorici se bo pričela v torek, 10. novembra, vendar pa bo prva predstava že v soboto 31. oktobra (L’americano di San Giacomo). Predstave bodo tudi v tej sezoni v Kulturnem domu. Abonmajska sezona ponuja skupno osem predstav, poleg tega pa velja omeniti še izvenabonmaj-ski program. Tokrat tudi v furlanščini. Tako bodo v sredo, 21. oktobra predstavili delo ” Lis-olmis di Ber-trant” v izvedbi skupine Associazione teatrale friula-na. Ogled omenjene predstave je z vabili, ki so na razpolago v turističnem uradu Appiani in v pisarni Kulturnega doma. Vpis abonmajev za novo sezono se pričenja danes, v turističnem uradu Appiani. O psihiatriji brez psihofarmakov V knjižnici oddelka za mentalno higieno (ul. Vittorio Veneto 174) bodo v ponedeljek, 19. t.m. ob 17.30 predstavili zbornik z lanskega strokovnega posvetovanja o pshiatriji brez uporabe zdravil - pshofarmakov. Zbornik so uredli Marco Bertah, Fabrizio Bertini in Adriano Segatori, na dan pa prihaja na pobudo raznih združenj (Linea di sconfine, Contro-In-Formazione, pokrajinsko združenje za mentalno higieno) ter s pokroviteljstvom Zdravstvene ustanove. Tečaj furlanskega jezika Na sedežu Furlanskega filološkega društva v Bellinijev! utici 3 bodo tudi letos prirediti tečaj furlanskega jezika in kulture. Prijavijo se lahko slušatelji starejši od 16 let. Prijave sprejemajo do 30. oktobra in sicer ob ponedeljkih, toridli in četrtkih od 15.30 do 17.30 ob sredah in petkih pa od 17. do 19. ure. Drevi občinski svet v Doberdobu Danes ob 20.30 je sklicana seja občinskega sveta v Doberdobu. Razpravljal bo o predhodnem načrtu ureditve področja starega pokopališča ter o predhodnem načrtu sanacijskih del ulic in poti v zaselkih. EU na pragu tretjega tisočletja Evropeistična akademija prireja jutri, ob 16. uri, okroglo mizo na temo “Evropska unija na pragu tretjega tisočletja”. Govoriti bodo senator Mitja Volčič, Quirino Principe, deželni odbornik Ettore Romoti, Andrea Chi-ti Batelli. Okrogla miza bo v dvorani "Giuseppe della Torre”, na vogalu Garibaldijeve in Moreltijeve utice. Abonma za sezono 1998/99 Vpisovanje poteka ob delavnikih od 10. do 13. in od 15.30 do 18. ure rešitvah. Na Goriškem proizvedemo dnevno okrog 245 ton odpadkov. Približno tretjina (71 ton) je organskih odpadkov, kakih 20 ton bi izločili s selektivnim odbiranjem stekla, preostalo količino (117 ton) pa bi vozili v Trst v upepeljevalnik. Dodatno se stvari zapletejo, ker deželni načrt predvideva, da bi morati na Goriškem prevzeti celotno (poskrbeti za primerno odlagališče) količino pepela in poskrbeti za ureditev velikega objekta za kompostiranje, kamor bi voziti organsko snov iz Trsta. "Načrt sloni na zelo trhlih nogah”, so pojasnili na včerajšnjem srečanju in tudi navedli nekaj podatkov, ki jih je težko izpodbijati. Na Goriškem smo v stanju - potem ko bo usposobljen drugi del odlagališča Pecol de’ Lupi - poskrbeti za odlaganje, oziroma uničevanje odpadkov za pet do šest let. Ob nakazani rešitvi se odpira niz vprašanj. Uničevanje odpadkov je na Goriškem danes znatno cenejše kakor v Trstu. Pojavlja se vprašanje prevažanja odpadkov iz Gradeža (po morju) v Trst. Koliko bi znašali stroški prevažanja s kamioni in kolikšna bi bila stopnja obremenitve okolja? Pred leti je pokrajinska uprava imela v postopku odobritve načrt, ki ga je pripravila družba Lom-bardia risorse, ki pa je, žal, predolgo ostal v predalu. Tačas so se zamenjali predpisi in pristojnosti so spet prešle na Deželo, ki je pripravila, sporni načrt. Odpira se novo poglavje. V okviru srečanja "Gledališče z nami” bosta danes v Kulturnem domu, ob 10.30, dve prireditvi za učence slovenskih šol. Odrska skupina Sonček bo predstavila priredbo Shaekespea-rove drame Noč čarovnic, skupina Compa-gnia teatrale di Mimo pa splet komičnih pri-zorov.Danes ob 16.30 bo v pokrajinski sejni dvorani okrogla miza o Vlogi gledališča - pri integraciji in uveljavljanju prizadetih.Pobudo prireja združenje ANMIC. DOL / NA POBUDO KD KRAS Predstavitev založniške in druge dejavnosti goriškega sedeža SLOPI Gost večera je bil profesor Aido Rupel KD Kras je prejšnji teden priredilo zanimiv večer s prof. Aldom Ruplom. Udeleženci so se v približno dveurnem pogovoru seznanili z dejavnostjo Slovenskega raziskovalnega instituta ter zlasti še s publicistično dejavnostjo, ki je Gorici v zadnjih letih zelo intenzivna in sega na različna področja: od objave gradiva raziskovalnih taborov do objave specifičnih raziskovalnih projektov, do stalnega spremljanja dejavnosti v sklopu manjšine in to na najrazličnejših področji. Govor je bil zatem o publikacijah, ki so izšle v zadnjem obdobju in ki posebej zadevajo območje Dola, oziroma občine Doberdob. V drugem delu večera pa je gost prof. Aldo Rupel spregovoril tudi o knjigah, ki jih je sam ali v sodelovanju z drugimi avtorji oblikoval v zadnjih dveh, treh letih. Na sliki - foto Bumba-ca - s srečanja v Dolu. DOBERDOB / OBČINSKI ODBOR ODOBRIL Dokončni načrt ureditve jezera Financiranje 5,4 milijarde iz skladov Evropske unije Postopek načrtovanja in izdelave dokumentacije za ureditev območja Dober-dobskega jezera je v zaključni fazi. Občinski odbor je te dni odobril dokončni okvirni načrt posegov, ki se bodo financirali iz sredstev Evropske unije v vrednosti 5, 4 milijarde lir. Načrt je bil, kakor znano, vključen v program "Objektiv 2”. Predvideva gradnjo sprejemnega in didaktičnega centra na območju nekdanjega kamnoloma Adrie, ureditev manjšega objekta pri jezeru, gradnjo dveh parkirnih prostorov, ureditev stez, opazovalnice, namestitev napisnih panojev, nakup didaktičnega materiala in opreme. Največji delež bo šel za gradbeni poseg, nam je pojasnil župan dr. Lavrenčič. V ta namen bo šlo 3, 3 milijarde lir. Za urejanje sprejemnega centra je namenjenih 500 milijonov lir, za ureditev terarija ob jezeru 150 milijonov, za opremo sprejemnega centra in drugo opremo 185 milijonov tir itd. V sprejemnem centru bodo obiskovalci, ki se bodo odločili za večdnevni obisk zaščitenega območja lahko tudi prenočili, saj bo na razpolago pet ati šest sob z okrog 15 posteljami. Center bo z arhitektur- nega vidika povsem vključen v okolje, saj bo zunanjščina iz kraškega kamna. Tudi drugi posegi v okolje bodo izvedeni ob upoštevanju značilnosti in predvsem kompatibilnosti vključevanja v prostor. Tako parkirišči ob sprejemnem centru in v bližini jezera ne bosta asfaltirani. Največjo pozornost bodo namenili vključevanju posamičnih elementov (tudi napisnih tabel in smerokazov) v prostor. Občinska uprava v Doberdobu se je, kot vidimo, izredno potrudila, da bi spoštovala izredno kratke roke, ki so predvideni za izdelavo dokumentacije. Po besedah župana že teče postopek za pridobivanje vseh potrebnih soglasjih (tu menda ne bo posebnih težav z ozirom, da je deželna uprava še posebej zainteresirana za izvajanje posega). Dokumentacijo naj bi zbrali v največ dveh mesecih, takoj zatem naj bi se pričela priprava izvršilnega načrta z vsemi podrobnostmi. Roki so izredno kratki, pojasnjuje župan Lavrenčič, ki pa je preričan, da jih bodo zagotovo spoštovati, saj uprava veliko pričakuje od uresničitve načrta. GORICA / SGZ Pogovor s senatorjem Mitjo Volčičem Za aktivnejšo vlogo V ponedeljek je senator Mitja Volčič sprejel delegacijo Slovenskega gospodarskega združenja, ki so jo sestavljati predsednik Vito Primožič, podpredsednik Hadrijan Corsi in direktor Igor Orel. Senator Volčič je predstavnike SGZ-ja seznanil o poteku vladne krize in scenarijih, ki se pripravljajo za preprečitev predčasnih volitev. Obrazložil je smisel in namen posveta o obmejnem sodelovanju v tretjem tisočletju, ki ga organizira senatna komisija za zunanje zadeve v sodelovanju z Univerzo iz Trsta 19. t.m. Predsednik Združenja Primožič je senatorju Volčiču predstavil nastanek samostojnega združenja v Gorici in delovanje, ki je usmerjeno v prvi vrsti v pomoč članstvu pri premoščanju obveznosti, ki jih prinašajo skoraj vsakodnevne zakonske novosti. Seznanil ga je s prizadevanjem Združenja pri vključevanju v čezmejno sodelovanje, v katerem igra vlogo povezovalca med italijanskimi in slovenskimi gospodarstveniki. Podpredsednik Corsi je senatorja Volčiča seznanil s splošnim stanjem goriškega gospodarstva, ki ni najbolj rožnato in tudi perspektive niso spodbudne. Poudaril je, da mora deželna vlada bolj aktivno podpreti in koordinirati načrte in dogajanja ob meji. Projekti ob meji in interes za gospodarsko prisotnost italijanskih podjetij v Sloveniji mora politično podpreti tudi italijanska vlada. Med drugim je bil govor o bančništvu na Goriškem in o velikih strateških premikih bančnih holdingov. v uradu Kulturnega doma v Gorici ul. I. Brass 20 - tel. 33288 GORIŠKA POKRAJINA ODBORNISTVO ZA KULTURO KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ Vabimo Vas na odprtje razstave CONTEMPORANEA SODOBNA UMETNOST Arhitektura in industrijski design devetdesetih let Kulturni center Lojze Bratuž, Gorica danes, 15. oktobra 1998, ob 18. uri SOVODNJE /V NEDELJO, 11. T.M. Mednarodni šahovski turnir "Kras 98” za šole iz Avstrije, Slovenije in Italije V organizaciji goriškega šahovskega krožka in didaktičnega ravnateljstva v Doberdobu ter pod pokroviteljstvom občine So-vodnje ob Soči je potekal v nedeljo, 11. oktobra, v Kulturnem domu v Sovodnjah, 1. mednarodni šahovski turnir med osnovnimi šolami Kras 98. Udeležba je presegla vsa pričakovanja, saj je na turnirju sodelovalo 68 učencev osnovnih šol iz Slovenije (Dobrovo in Miren), Italije (Vi-cenza, Tržič, Videm, Bračan-Krmin, Medea), iz Avstrije in iz zamejstva (Vrh sv. Mihaela in Romjan). Na zelo uspešnem mednarodnem šahovskem turnirju so se odlično izkazali slovenski predstavniki. Rok Vuga z Dobrovega je osvojil 1. mesto, na drugo mesto pa se je uvrstila Barbara Završnik iz Mirna. Uspešno sta zaigrala tudi Matija Cotič in Ivan Černič z Vrha sv. Mihaela, ki sta vnovič dokazala, da postopoma postajata mala šahovska mojstra. V končni ekipni razvrstitvi šol so dosegli prvo mesto učenci iz Vicen-ze, pred OS Dobrovo in Miren ter OS Vrh sv. Mihaela. Na turnirju so mladi tekmovalci, starši, spremljevalci imeli priložnost spoznati, navezati prijateljske stike s predstavniki različnih držav in preživeti prijetno popoldne v pravem evropskem duhu. Veselje in zadoščenje na mladih obrazih je bil najboljši dokaz, da je srečanje uspelo in da se bo s podobnimi prireditvami nadaljevalo tudi v prihodnosti. Razstava sodobne artiifekfure in designa v centru L. Bratuž V okviru pobude pokrajinske in nekaterih občinskih uprav "Contemp oranea/ S o dobna umetnost 98” bodo drevi, ob 18. uri v Kulturnem centra "Lojze Bratuž” odprti tematsko razstavo Arhitektura in industrijski design devetdesetih let. Sodelujejo arhitekti in oblikovalci z goriškega in novogoriškega prostora, italijanske in slovenske narodnosti. Razstavo so oblikovali s prispevki šestnajstih arhitektov in oblikovalcev. Razstave v okviru omenjenega programa čezmejnega sodelovanja so bile že v Gradišču, Gradežu in Tržiču. GORICA Četrtek, 15. oktobra 1998 ŠTEVERJAN / SEJA OBČINSKEGA SVETA Načrt za saniranje usada na Rovesci O splošnem regulacijskemn načrtu pa bodo razpravljali na prihodnji seji Upravitelji manjših občin se pogostoma znajdejo tudi pred težavami glede nameščanja javnih funkcionarjev - tajnikov. V takem položaju je na Goriškem zlasti občina Ste-verjan. Dr. Riccardo Maso-ne, ki je naloge občinskega tajnika opravljal približno leto dni, je dobil novo službeno mesto. Za začasnega tajnika je bil imenovan dr. Roberto Capobianco. O težavah, ki nastajajo ob pogostih zamenjavah je bil govor na ponedeljkovi seji občinskega sveta, ki je razpravljal in sklepal o preuredtvi proračuna, o ponovni odobritvi nekaterih že junija sprejetih sklepov; odobren je bil okvirni naCrt za saniranje usada na občinski cesti v Rovesci, za kar bo šlo 70 milijonov lir. Najpomembnejši sklep, to je dokončna odobritev občinskega regulacijskega načrta pa je bil na županov predlog začasno odgoden, predvidoma do prihodnje seje, ki naj bi bila sklicana že čez dva tedna. Predlog je župan Corsi, ki je sejo vodil, utemeljil z dejstvom, da so prav v zadnjem Času prišle na dan pomembne novosti v zvezi z načrtovanjem in posegi v prostoru in bi bilo pametno, da bi se te novosti (večja pristojnost občin) upoštevale in specifično navedle v osnovnem dokumentu. Občinski svet je nadalje odobril prilagoditev in prerazporeditev finančnih sredstev v proračunu za tekoCe leto (skoraj 110 milijonov lir vec). Skoraj polovico te vsote bo šlo za osebje, 25 milijonov lir za popravila na vodovodu itd. Pri tem vprašanju so se predstavniki opozicijske "liste Občinske enotnosti vzdržali. Pričakovati je bilo, da bo na seji občinskega sveta govor o škodi in drugih posledicah ujme, ki je sredi prejšnjega tedna prizadela velik del pokrajine in tudi Brda. Drsenje tal je prizadelo veC cest (tista med Bukovjem in Steverjanom je bila celo zaprta), ki so jih v razmeroma kratkem Času usposobili za promet. Župan Corsi je dejal, da bo to vprašanje tudi v prihodnje na dnevnem redu. Drsenje tal bi bilo mogoče ob pravočasnem ukrepanju in tudi odgovornem ravnanju lastnikov zemljišč omejiti. Predstavnik Občinske enotnosti KorsiC je županu sicer izrekel priznanje, da je občina tokrat hitro in uspešno posegla v primeru ujme, da pa se je' omejila le na asfaltirane ceste in pozabila na nekoliko bolj oddaljena območja in na stranske makadanmske poti, kjer je voda napravila ogromno škodo. KorsiC je priporočil, naj bi to vsekakor upoštevali kot prioritetno nalogo. Župan Corsi je v uvodnem delu seje napovedal, da bo občina, ob sodelovanju društev, ob skorajšnjem dnevu mrtvih, obeležila 50-letnico spomenika padlim. SSG Še ta teden abonma za sezono v Gorici Predstava 19.t.m. V ponedeljek se bo v Kulturnem domu pričela redna gledališka sezona SSG. Za uvod v novo sezono bodo igralci tržaškega ansambla predstavili delo H. Ibsena »Hedda Gabler«. Tačas poteka vpis abonmajev in to v uradu Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20 - tel. 33288). Zanimanje za letošnjo gledališko sezono je precejšnje. Vpisovanje abonmajev namreC poteka brez večjih zastojev in opaža se, posebej letos, veCji interes s strani mlajše generacije. Predstave bodo enkrat mesečno, ob ponedeljkih (red A) in torkih (red B). in to izmenično tako na odru Kulturnega doma kot Kulturnega centra Lojze Bratuž. V okviru abonmajske sezone se bo zvrstilo sedem predstav. Vsem, ki še niso obnovili, oziroma se na novo vpisali v letošnji abonma SSG v Gorici, toplo priporočamo, da to storijo v naslednjih dneh, vsekakor pa do ponedeljka, 19. t.m. Slovensko stalno gledališče se letos predstavlja s še posebej bogatim repertoarjem, ki bo prav gotovo pritegnil pozornost vseh ljubiteljev gledališča. _______________KINO GORICA KULTURNI DOM Gorica kinema 20.45 » Patsy cline«. VITTORIA 1 17.45-20.00-22.15»City of angels«. I. Ni-cholas Gage in Meg Ryan. VITTORIA 3 17.00-18.50-20.40-22.30»Sei giorni e sette notti«. Harrison Ford. CORSO Modra dvorana: 20.00-22.15»Truman show -In onda senza saperlo«. L HJim Carrey. Rdečadvorana: 20.00-22.15»Sliding doors«. I: Gwi-netli Paltrovv. TRŽIČ COMUNALE 20.30 »The hole« (II bučo). LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bo-sco 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Al Lago - Pri jezeru, Vrtna ul. 2, tel. 78300. s_____________IZLETI DRUŠTVO UPOKOJENCEV SPI-CGIL - sekcija Doberdob prireja 7. novembra izlet v Caorle. Informacije pri Mili, tel. 78398. W RAZSTAVE V GALERIJI KULTURNEGA DOMA je postavljena razstava fotografa Silvana Pittolija iz Steverjana. Razstava, ki jo prirejajo Fotoklub Skupina 75, Kulturni dom in ZSKD, je na ogled do 17. oktobra (ob delavnikih): od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure ter med raznimi prireditvami. JI OBVESTItA ZSKD GORICA prireja Gledališko delavnico za delo z otroki. Predvidenih je šest srečanj, enkrat mesečno od oktobra do aprila, ob sobotah, od 15. do 18. ure, v knjižnici D. Feigla v Gorici, Ul. della Croce 3. Prijave do 20. oktobra pri ZSKD, od ponedeljka do petka, med 9. in 12. uro (tel. 531495.) Prvo srečanje bo v soboto, 24. oktobra. VZPI-ANPI Vrh sklicuje sejo v četrtek, 22. oktobra, ob 19. uri v kulturnem središču Danica na Vrhu. KD BRIŠKI GRIČ organizira teCaj sprostilne telovadbe v domu na Bukovju. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 19. oktobra, ob 20. uri. Prijave in informacije pri Maji (tel. 884187). \M PRIREDITVE SKD KREMENJAK in KS SELA NA KRASU prirejata 3 pohod brez meja od Sel do Jamelj v nedeljo, 18. oktobra. Odhod ob 10. uri iz Sel, ob 13. slovesnost na KFžadi v Jamljah, ob 14. tekmovanje v starih igrah. Za dobro voljo bo poskrbel Tulio Frtacin, za glasbo pa Denis No vato s triom. KD SKALA GABRJE prireja v sodelovanju s SKUPINO 75 srečanje ob projekciji diapozitivov v četrtek, 22. oktobra, ob 20.30 na društvenem sedežu. Ob tej priložnosti bo govor tudi o predlogu za organizacijo teCaja fotografiranja. PARTIZANSKI PIKNIK sekcije VZPI/ANPI Dol-Jamfje bo 25. oktobra, ob 16. uri v prostorih nekdanje OS na Palkiscu. Za veselo glasbo bo poskrbel harmonikas. Prijave sprejemajo Ettore Moro, Ferfolja Jožef in Mario Croselli do 19. oktobra. POGREBI UALMtiB - iz (jonce: 9.5U, Carmen Luigia Cian por. Fumis iz splošne bolnišnice v cerkev (san Nicolo) in na pokopališče v TržiCu; 10.00, Guido Maniacco iz bolnišnice Janeza od Boga v stolnico in na glavno pokopališče; 11.30, Angela Samec vd. SveCeriC iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Podgori. Iz TržiCa: 9.45, Mario Er-rico iz splošne bolnišnice v cerkev Marcelliana in na glavno pokopališče. t Zapustila nas je naša draga Angela Samec vd. Svečerič Žalostno vest sporočajo hčerki Anamaria in Violeta z družinama ter drugi sorodniki. Pogreb bo danes, 15. oktobra, ob 11.30 iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Podgori. Podgora, Gorica, 15. oktobra 1998 Ob izgubi drage mame Angele Samec izreka občuteno sožalje hčerkama Violeti in Animariji z družinama in drugim sorodnikom sekcija VZPI-ANPI Podgora. Ob boleči izgubi dragega oCeta izrekamo Marinu Faragli iskreno sožalje. Kolegi iz uradov v ulici Malta Predstavitev del Claudie Vončina Claudia Vončina se je v zadnjih nekaj letih uspešno uveljavila na področju književnosti, tako v poeziji, kakor v prozi. Piše v italijanščini in je za svoja dela prejela že niz priznanj. Dela, zlasti poezije, občasno prevaja v slovenščino. Jutri, 16. t.m., bo v grofovi dvorani na gradu predstavitev treh njenih del, ki so izšla pri založbi Ibiskos Editrice. To sta zbirki poezij»Gocce in-frante«in»Icone«ter roman»Contratto mortale«. O avtorici in delih bosta spregovorila Michele Berti in občinski odbornik Devetag. Odlomke iz del bo predstavila Nikla Petruška Panizon. Predstavitev knjig bo ob 18. uri. ........:-------------------------------------------- Krpe,2 kosa * A A A 50x70 cm, yy^ različni motivi Aluminijasti okvirji Puzzle * (t)Mpir&tef>sa komplet 2 puzzlov J A po 200 kosov, primerni "f/V za otroke nad 3 leti postavimo jih lahko starosti JF tako vodoravno kot F .»^rleSS A»navpično, « mere: 9x13 / | SBI M , ■ . - Kozarci za whisky/ 3 kosi 220 ml, stekleni, višina 9 cm, o 7,5 cm škornički * podplat iz nedrseče gume, pratični in modni 2 990; 19: Blagajna za samopostrežbo s predalčkom, ki se odpre avtomatično z zvočnim opozorilom, košem z miniaturami kupljenih artiklov, mehanskim ■ gany A A A skenerjem 1 ^ Vl/fi L tisfr / /, Pohodniška obutev za možke/fante * podplat iz mehke nedrsljive gume, s podlogo do gležnja ■ V---* Pohodniška obutev za moške/fante * podplat iz nedrsljive gume z udobno podlogo do gležnja in v iez'čku ^26-35/ zunanjost: 50% bombaž, 50% poliester, notranjost: 100% poliester, higiejenska, odporna centrifugi, z ojačenim stranskim Prešita odeia * ^ ^ podloga: 60% lamina volna, 40% ovčja volna, dopušča zračnost, topla in mehka Sladki koren robidnice ^400 g, 4.975 lir/Kg Polnozrnati piškoti z maslom, s čokolado, z žitaricami 200 g, 4.950 lir/Kg Courier Brandy 40% Vol., postaran 12 let 0,701,12.129 lir/l Peneče vino na klasični način 12% Vol., 0,751,5.987 lir/l Snacks za pse 12 kosov 110 g, 13.545 lir/Kg_______ Koncentrirani šampon 3 dišave: jabolko, kamilica in breskev, 300 ml, 8.300 lir/l Dezodorant ACTION / FRESH 200 ml, 7.450 lir/l Mix rastlin 40/50 cm saka A 2~Z9fr 1 1.9901 JL69e- ■ 1.3901 2U39e-| 1.9901 U29& I 990 s 8.490 4.490 š u»9e- s 1.4901 2.490 * JU990- s 1.490 LIDL Cessalto. Za informacije o naših prodajnih mestih pokličite št. 0421/46851 1 Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Četrtek, 15. oktobra 1998 iiiii: ... Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih ______partnerjev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 r MALPENSA 2000 / NA OSNOVI BURLANDOVEGA PISMA KINNOCKU Bruselj tik pred zdajci prižgal zeleno luč za novo letališče Rim se je obvezal da bo spoštoval nedavni sporazum z EU BRUSELJ - Drugi Burlandov zakonski odlok za letališče Malpen-sa 2000 je včeraj konCno premagal Se zadnjo oviro in dosegel zeleno luč Evropske komisije. Dokončno rešitev je prineslo tri strani dolgo pismo italijanskega transportnega ministra evropskemu komisarju Neilu Kinnocku, v katerem je Burlando zagotovil, da se tim. dekret bis za Malpenso zvesto drži sporazuma med Italijo in Evropsko unijo. Novo milansko mednarodno letališče je tako nared za slovesno odprtje 25. oktobra, komisar Konnock pa je vCeraj izrazil obžalovanje, ker ni bilo mogoče zapletov rešiti že prej in ne le 16 dni pred začetkom delovanja novega pristanišča. Glede vsega ostalega pa viri blizu Kin-nocka zagotavljajo, da ni veC nobenih dvomov, saj da je zadnje, tudi Cisto tehnične, razjasnilo Burlando-vo pismo, tako da bo odobritev ministrovega drugega odloka s strani bruseljske komisije le še formalnost. Oddahnila sta si seveda tudi italijanska člana komisije Emma Boni-no in Mario Monti, sicer pa je Bru- selj zadovoljen, da so se razjasnili tudi odnosi z Rimom po polemiki Romana Prodija, CeS da bi lahko Bruselj izkoristil krizo njegove vlade za zaostritev svojega odnosa do Italije. Toda za dosego sporazuma, ki Italiji odpira novo dobo v letalskem prometu, je bilo potrebno skoraj leto ali natančno 309 dni, kolikor je trajala »vojna« med Rimom in Brusljem o odprtju milanskega letališča. 8. oktobra sta Italija in EU dosegli sporazum, po katerem naj bi v prehodni fazi pustih na letališču Li-nate okrog Sest milijonov potnikov, potem pa se je zataknilo pri vprašanju letalskih prevoznikov tistih držav, ki niso članice Evropske unije, in to v prvi vrsti Svissaira. Burlando je v pismu komisarju Konnocku zagotovil, da izračun tehnikov letalskih družb predvideva približno 500 do 600 tisoč potnikov na linijah zunaj EU letno, v kar so vključeni tudi poleti, ki so jih prevozniki iz držav zunaj EU in Alita-lia opravili leta 1977. Glede na pripombe Bruslja v zvezi s premestit- vijo poletov za kraje zunaj EU pa to po Burlandovem zagotovilu pomeni, da bo na letališču Linate ostalo okrog šest milijonov potnikov in da se bo zaposlitev v tamkajšnjih službah zvišala za 5 odstotkov. Burlando pojasnjuje v pismu tudi namene italijanske vlade glede upravljanja flot tujih letalskih družb, ki vzdržujejo linije med letališčema Linate in Malpensa, in ugotavlja, da problem ni zelo velik, ker lahko družbe s precejšnjo časovno prednostjo programirajo uporabo svojih letal, kar pomeni, da ohranjajo vso potrebno prožnost. Sporazum o Malpensi 2000 je včeraj močno odjeknil na milanski borzi, kjer so delnice Ahtalie pridobile 6, 01%, delnice rimske letališke družbe Aeroporti di Roma so se ovrednotile za 4, 20 odstotka, naravnost eksplodirale pa so delnice železniškega podjetja Ferrovie Nord Milano, ki bo gradilo progo med Milanom in novim letališčem v Malpensi. Njihova vrednost se je povzpela za kar 45, 63% in dosegla 3.000 lir. EVRO / PREDSEDNIK ECB GOSTINSKO-TURISTIČNI ZBOR Proces prilagajanja obrestnih mer v teku, Italija ni problem Izlet gostinske sekcije SDGZ v Rogaško slatino FRANKFURT - Medtem ko se Banka Italije pripravlja na obdobje po uvedbi evra s prilagajanjem svoje notranje strukture novim razmeram, v katerih ima osrednjo vlogo Evropska centralna banka (ECB), se nadaljuje razprava o usklajevanju sklicnih obrestnih stopenj v enajstih državah skupne evropske denarne enote. Predsednik ECB Duisen-berg je včeraj dejal, da je proces konvergence obrestnih mer navzdol v polnem teku in da morebitna odločitev Italije, da zniža ceno denarja v zadnjem trenutku pred uvedbo evra, ne bi povzročila hujših problemov. Na včerajšnjem sestanku sveta guvernerjev ECB tako Fazio ni bil deležen nobenih »nasvetov«, je zagotovil Duisenberg, ki je na srečanju z novinarji le-tem tudi dejal, naj ne pričakujejo »specifičnih priporočil posameznim državam« s strani evropske banke. Pač pa je Duisenberg kritiziral nekatere države evra, ker niso dosegle »strukturnega napredka« pri sanaciji svojih javnih financ, čeprav se je pri tem izognil konkretnih navedb. Dejal je, da so proračuni teh neimenovanih držav »daleč od ravnovesja ali presežka, kot to zahteva pakt stabilnosti«, povrhu pa niso »pripravljeni na sprožanje avtomatičnih stabilizatorjev« v primeru znižanja rasti BDP. To se po besedah predsednika ECB letos dogaja v mnogih državah evra, vključno z Italijo, ker le-te sadov pospešene gospodarske rasti kljub obvezam ne namenjajo za sanacijo svojih proračunskih primanjkljajev in dolgov. Gostinska sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju prheja v torek, 20. oktobra, celodnevni izlet v Rogaško Slatino na 45. Go-stinsko-turistični zbor, naj večji praznik slovenskih gostincev. Prireditev skupno organizirajo gostinci, ki so včlanjeni v Obrtno zbornico Slovenije in drugi gostinski in turistični operaterji, ki so vključeni v Gospodarsko zbornico Slovenije: hoteli, zdravilišča, toplice, igralnice itd. Tako bodo slovenski gostinci iz FJK, po lepi izkušnji izpred nekaj let na Bledu, imeli spet priliko, da se sez-nanjo in srečajo s kolegi v matici. Odhod avtobusa bo ob 6.30 z mejnega prehoda pri Fernetičih. Po potrebi se bo avtobus lahko ustavil tudi v Nabrežini in na Opčinah. Izletniki se bodo udeležih uradne otvoritve v hotelu Zdraviliški dom, po kateri bo možen ogled celotnega razstavenega prostora (oprema, specialitete, pogrinjki) in ostalega programa. Popoldne bo na sporedu obisk znane steHame v Rogaški Slatini, dan pa se bo zaključil s skupno večerjo v krajevni gostilni. Povratek na Fernetiče je predviden ob 23. uri. Gostinci SDGZ vabijo vse člane s Tržaškega in tudi kolege iz ostalih pokrajin, da se udeležijo družabnega in poučnega enodnevnega izleta v Rogaško. Za vse informacije in prijave je na razpolago organizacijsko tajništvo SDGZ v Trstu (tel 040-362949) oz. Slovensko gospodarsko združenje Gorica (tel. 0481-537386). Interesente naj se tudi čimprej prijavijo. STOCKHOLM / NOBELOVE NAGRADE Nagrada za ekonomijo Indijcu Amartya Senu Profesor v Cambridgeu in na Harvardu se je uveljavil predvsem na področju ekonomije socialnega skrbstva STOCKHOLM - Letošnjo Nobelovo nagrado za ekonomijo bo prejel Indijec Amartya Sen (na sliki AP) , ki od leta 1959 deluje na univerzi v Cambridgeu v Veliki Britaniji. Najuglednejše priznanje s področja ekonomije je dobil za prispevke na področju ekonomije socialnega skrbstva. Nobelova nagrada za ekonomijo ne izhaja kot ostale iz sklada izumitelja dinamita Alfreda Nobela, pač pa so jo na pobudo zvezne banke v Stockholmu prvič podelili leta 1969. Amartya Sen je eden najvidnejših ekonomistov, ki so se še posebej posvetili raziskovanju možnosti razvoja v državah z razvijajočim se gospodarstvom. Rodil se je leta 1923 v Santiniketa-nu v Bengaliji, prvič pa je diplomiral na univerzi v Kalkuti leta 1953. Dve leti kasneje je dosegel univerzitetno diplomo tudi v Cambridgeu, kjer je leta 1959 tudi doktoriral. Že kmalu je začel pisati tudi strokovne knjige, njegovi najbolj znani deli pa sta Kolektivna izbira in družbeno bogastvo iz leta 1971 in Gospodarska neenakost iz leta 1973. V prvi knjigi govori o splošnih problemih razvoja, medtem ko v drugi obravnava neenakost, ki izhaja iz razdelitve dobrin. Ekonomska misel Amartya Sena je zaobjeta tudi v nekem članku, v katerem razpravlja o Paretovih teorijah o »op-timalnosti« trga in jih postavlja v dvom. Od leta 1977 dalje je predaval ekonomijo tudi na univerzi v Oxfordu, v zadnjih letih pa je predavatelj tudi'v Združenih državah Amerike, na znani univerzi v Harvardu. Slavnostna podelitev vseh Nobelovih nagrad bo 10. decembra, ob dnevu smrti Alfreda Nobela. NOVICE Stališči Rima in Bruslja o Iriju še zelo narazen BRUSELJ - Ce se je problem Malpense 2000 končno rešil, ostaja med Rimom in Brusljem še en težak zaplet, in sicer v zvezi z državnim koncernom ERI. Evropska komisija se je včeraj že tretjič odločila za odložitev sklepa o odprtju postopka proti Italiji, ker le-ta ohranja koncem IRI v popolni državni lasti. Tako kot že prejšnji dve, je tudi novo odložitev (za sedem dni, do naslednje srede) zahteval komisar Mario Monti, ki je tokrat predlog podprl s težavami Rima zaradi vladne krize. Toda spor traja že tri tedne, od 30. septembra, ko je prišel prvič na mizo Evropske komisije, stališča Rima in Bmslja pa se v tem času niso prav nič zbližala, kvečjemu so si še bolj narazen. Za EU je dejstvo, da je država še vedno 100-odstotni delničar Irija, jasna kršitev dogovora Andreatta-van Miert iz leta 1993 in kršitev pravil o svobodni konkurenci, medtem ko Rim zavrača vse obtožbe in govori o »inter-pretacijski napaki« Bmslja. Končan azijsko-pacifiški gospodarski viti SINGAPUR - Približno tisoč ekonomistov, vladnih funkcionarjev in poslovnežev iz Evrope, ZDA, Azije in Avstralije je včeraj končalo sedmi azijski ekonomski vrh, s katerega je prišlo svarilo, da bi azijska kriza brez ukrepanja lahko v začetku prihodnjega leta povzročila globalno recesijo. Edini način za preprečenje takega razvoja je po mnenju udeležencev vrha reforma japosnkega finančnega sistema in znižanje cene denarja v Evropi in ZDA. 14. OKTOBER 1998 v LIRAH rŠ valuta nakupni prodajni < ameriški dolar 1611,00 1637,00 od N nemška marka 982,00 998,00 S ° «0 w 1- funt šterling 2740,00 2795,00 švicarski frank belgijski frank 1207,00 46,91 1232,00 48,91 1 «5 5 oc ac 3 . < Z TJ francoski frank danska krona 290.00 255.00 300.00 265.00 non/eška krona 209,00 219,00 švedska krona 200,00 210,00 kanadski dolar 1028,00 1068,00 £M m portugalski eskudo 9,13 10,03 2 N nizozemski gulden 861,00 886,00 QC avstrjski šiling 138,48 142,83 O španska pezeta 11,13 12,23 < grška drahma 5,44 6,24 • M irski šterling 2425,00 2505,00 japonski jen 13,07 13,97 avstralski dolar 972,00 1042,00 tj cm madžarski florint 6,50 8,00 hrvaška kuna 250,00 275,00 m ! slovenski tolar 10,15 10,45 ’ 14. OKTOBER 1998 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1607,00 1637,00 nemška marka 982,00 1000,00 francoski frank 262,00 300,00 nizozemski gulden 863,00 887,00 belgijski frank 47,10 48,90 funt šterling 2716,00 2806,00 irski šterling 2422,00 2517,00 danska krona 256,00 266,00 grška drahma 5,60 6,02 kanadski dolar 1030,00 1065,00 švicarski frank 1206,00 1231,00 avstrijski šiling 138,50 143,00 slovenski tolar 10,15 10,48 hrvaška kuna 260,00 '280,00 14. OKTOBER 1998 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1622,730 EKU 1952,63 nemška marka 989,590 francoski frank 295,130 funt šterling 2758,970 nizozemski gulden 877,480 belgijski frank 47,964 španska pezeta 11,645 danska krona 260,270 irski šterling 2468,170 grška drahma 5,737 portugalski eskudo 9,646 kanadski dolar 1046,580 japonski jen 13,586 švicarski frank 1221,480 avstrijski šiling 140,650 non/eška krona 213,530 švedska krona 204,750 finska marka 325,040 MILANSKI BORZNI TRG 14. OKTOBER 1998 INDEKS MIB 30: +4,84 delnica cena var. % Alleanza Ass. 17.607 +2,28 Bca di Roma 2.619 -2,05 Bca Fideuram 6.955 +1,94 Bca Intesa 7.205 +0,50 Compart 992,30 +7,14 Comit 9.964 +0,34 Credit 7.403 +3,33 Edison 12.119 +3,50 Eni 9.657 +1,15 Fiat 4.314 -1,52 Generali. 52.533 +1,12 Imi 23.539 -0,86 Ina 4.350 -0,11 Italgas 7.684 -0,13 delnica cena var. % Mediolanum 32.333 +3,73 Mediaset 10.528 + 1,99 Mediobanca 15.249 +2,23 Montedison 1.615 +4,39 Olivetti 3.312 +5,78 Parmalat 2.519 + 1,77 Pirelli Spa 4.203 +2,96 Ras 17.160 +0,21 Rolo 33.777 +1,21 San Paolo To 22.734 -0,76 TIM 9.212 +0,78 Telecom Ita 10.556 +6,63 m ljubljanska banka' Podružnica Milano Stran posredoval PUBLIEST Uredil ALESSIO RADOSSI Interreg: kako se je rodila kratica pod okriljem Eu Kaj pomeni beseda "Interreg"? Gre za eno izmed kratic, ki so se rodile znotraj skupnosti, da bi umestili programe Evropske unije namenjene čezmejnemu sodelovanju med različnimi regijam (ali državami) znotraj in izven Unije. Podčrtati velja, da 50% vrednosti posameznega projekta krije EU, preostalo polovico pa si delita država (70%) in regije (30%). INTERREG . * * * ★ * *** Čezmejno sodelovanje med Furlanijo Julijsko krajino, Avstrijo in Slovenijo V Interreg 2 tudi načrt za Cesto kulture nemenjene obiskovalcem, ki si želijo kakovosti. Od cesarske poti do turistične pridobitve Cesta »Via Julia Augusta« kmalu v ponudbi Karnije in Koroške Vsi projekti, ki jih načrtuje Interreg 2 Italija/Slovenija Okolje- ambicijozen načrt za zaščito skupnega doma Interreg Italija/Slovenija o zaščiti okolja je zahteven načrt. Pobudniki zamisli so si, ko so zasnovali zaklad zastavili zelo jasne cilje, še posebej kar zadeva naravo. Smernice zadevajo gospodarjenje z vodami in zaščito okolja, kamor sodi tudi morje in reke, prostorsko planiranje in končno načrt za zaščito naravnega okolja in naravnih virov obmejnih območij. Preidimo k podrobnejšemu pregledu projektov, ki jih bo finansiral Interreg 2. Prva mera je »Razvoj naravnih parkov obmejnega območja«. Na seznamu je zaenkrat en sam projekt, ki zadeva prestrukturiranje Storitvenega centra v Reziji. Gre za pobudo, ki jo koordinira Ustanova za deželne parke in gozdove, udejanil pa jo bo Park Julijskih Pre-dalp, stala pa bo predvidoma 3 milijarde 300 milijonov lir. Sledi mera »Razvoj tematskega turizma«, ki zajema kar šest projektov. Najprej gre za projekt kolesarske in peš-poti: Trst-meja- III. funkcijonalni del- meja, ki ga koordinira Direkcija za Turizem, udeja-nila pa ga bo Pokrajina Trst; naložba je vredna 4.487.258.000 lir. Naslednji projekt, v Občini Milje zadeva pripravo naravoslovne poti; vrednost 300.000. 000 lir. Sprejet je bil tudi projekt za prestrukturiranje nekdanjega pro-seškega zbirnega centra, ki ga bo realizirala Občina Trst ; naložba 1.793.000. 000 lir. Enaki napori so namenjeni turističnemu ovrednotenju naravnega okolja reke Soče. Projekt, ki je v pristojnosti Občine Gorica bo stal 491.047.000 lir. Zanimiva je tudi pobuda Občine Trbiž za postavitev razstavnega muzeja, namenjenega rudarskemu, zgodovinskemu in družbe-no-kulturnemu turizmu v Rablju ; višina 437.479.000 lir. Končno pa še ureditev nekaterih planinskih koč , za katero bo poskrbela Gorska skupnost Canal del Ferro-Kanalska dolina, cena 407.328.000 lir in ovrednotenje ter turistični razvoj območja Kolovrat-Taribilj- Stara gora za kar bo poskrbela Gorska skupnost Nadiških dolin; naložba 491.147.000 lir. Druga mera pa se bo ukvarjala s širitvijo pilotskega centra (temu je namenjen članek o prvemu, že opravljenemu delu projekta) za vinogradništvo v Gorici (Ersa 380 milijonov lir). Posebna mera zadeva Izboljšanje kakovosti in pomoč za promocijo krajevnih proizvodov, med katerimi izstopa projekt za specijalizirane storitve za eksperimentalno gojenje sadja, za kar bo pokrbela Ersa (Deželna ustanova za razvoj kmetijstva) v Pordenonu (515 milijonov). In ob koncu še mera za posege na področju zaščite voda. Gre za šest projektov med katerimi opozarjamo na zaključek posega Interreg 1 za sanacijo bazena Timave in na projekt z imenom Opazovalnica za Severni Jadran, ki ga koordinira Deželna direkcija za okolje v sodelovanju s tržaškim Laboratorjem za morsko biologijo. Priznanje Delovne skupnosti evropskih obmejnih Dežel Izkušnje Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine v več kot tridesetletni dejavnosti na področju mednarodnih odnosov in še posebej pri čezmejni kooperaciji, so bile nedavno deležne posebnega priznanja s strani Delovne skupnosti obmejnih evropskih dežel (AGEG), katere članica je Furlanija-Julijska krajina. Deželi so namreč ponudili, da bi bila stična točka za vse italijanske dežele, ki v glavnem nimajo dolgoletnih izkušenj v čezmejnem sodelovanju. Zaradi tega bo potrebna ustanovitev posebnega operativnega telesa, ki ga bodo sestavljali vsedržavni/deželni strokovnjaki zadolženi za tehnično pomoč obmejnim deželam vključenih v projekte Interreg. Predlog, ki ga obravnava Deželni odbor, bo zaživel z V načrtu priprava in vzdrževanje poti za gorsko kolesarjenje, jahanje in trekking. Vse v sozvočju s krajevnimi značilnostmi. Predstaviti področje Karnije in Koroške s pomočjo Ceste kulturne po antični poti »Via Julia Augusta«. To vsebuje načrt čezmejnega projekta Interreg 2 Italija-Avstrija, ki bo kmalu uresničen. Med cilji projekta je novo ovrednotenje območja na meji med obema državama primernega za visoko kakovostno ponudbo. Za uresničitev pobude bosta poskrbeli Gorska skupnost Karnije in krajevna Ustanova za turistično promocijo. Partnerji onstran meje pa so koroške občine Mauthen, Ober-drauburg in Lesachtal. Cesta »Via Julia Augusta« je antična rimska pot, ki je povezovala Oglej z deželami Noricuma preko prelaza Monte Croce Carnico. Ta cesta je bila dolga stoletja glavna zveza med Karnijo in Koroško, danes pa bi jo lahko ponovno ovrednotili še posebej kot turistično cesto, kot dopolnilo zelo prometni avtocesti Videm-Dunaj. Ovrednotenje stare ceste »Via Julija Augusta« kot neke vrste »blagovno znamko« za turistično ponudbo dveh obmejnih dežel pomeni kakovostni odgovor v vedno bolj zahtevnem turizmu, ki je zelo pozoren na odkrivanje krajevne kulture, tradicij, naravnih lepot, tipične kuhinje. Projekt, kateremu je namenjenih 507.000 Ecu (približno 1 milijardo lir) ima namen promovirati in vključiti na mednarodno turistično tržišče čezmejno območje s podobno tradicijo in kulturo, tisto dodano vrednost, ki lahko pritegne v te kraje nove turistične tokove. Na območju zajetem v projektu ni velikih industrijskih infrastrukturnih objektov, prevladujejo kakovostna obrtna dejavnost ter turistične in trgovske pobude. Narava je tu nedotaknjena in krajine ni okrnil množični turizem, krajina je torej zmagoviti element celotne- ga obmejnega območja, ki si želi »lažjega« turizma, alternativnega in naravi prijaznega, ki lahko prispeva k ovrednotenju kmetijske in obrtne dejavnosti ter vse značilne proizvode območja. Poglejmo podrobneje ves načrt. Projekt »Via Julia Augusta« zajema materijal-ne dejavnosti, promocijsko dejavnost in ponuja storitve namenjene obiskovalcem. Natančneje- gre za povsem konkretne posege za delno postavitev, vzdrževanje in dopolnitve poti, še posebej poti, ki se vzpenjajo iz doline ter povezujejo Karnijo in Koroško in za dolinske poti, ki se povezujejo z zgoraj navedenimi. Poti morajo biti tako za- snovane, da bodo uprabne za gorsko kolesarjenje, ježo in terkking. Načrtujemo tudi postavitev tabel , še posebej namenjenih opisu geoloških, naravoslovnih in ekoloških zanimivosti. Predlagatelji projekta namenjajo veliko pozornost posebnim središčem za obiskovalce (didaktične učilnice za uporabo multi-medijske opreme) ter turistični animaciji (prireditvam čezmejnega značaja) in izdajanju informativnega materiala (brošure in katalogi). Pričakujemo torej znatno povečanje števila obiskovalcev tako v Karniji kakor na Koroškem kar bo ugodno vplivalo na krajevno gospodarsko tkivo. Sprejete pobude za omejevanje težav v zaposlovanju na »obrobnih« območjih Evropa vlaga v človeški kapital Tečaji Unije za poklicno izobraževanje v obmejnih območjih Poklicno izobraževanje za preseganje ovir v gospodarstvu obmejnih območij. Meje Evrope , tako znotraj Unije, kakor na stičišču z nečlanicami , so resno pogojevale gospodarski in družbeni razvoj obmejnih območij. Za preseganje obrobnosti območij ob meji v odnosu z državnim tržiščem in za poizkus integracije gospodarske politike ob mejah, je Evropska Unija sprejela vrsto pobud, ki jih je tudi finančno močno podprla: med te sodi operativni Program Interreg 2 med Italijo in Avstrijo, sprejet v Bruslju aprila 1997, ki zajema operativni sektor imenovan Os, »Promocija gospodarske kooperacije in razvoja«. Med mere, ki naj bi koristile taki promociji, bi radi spomnili na vrsto pobud s področja Poklicnega izobraževanja. Pobude, ki s finančno pomočjo evropskega socijalnega sklada, težijo k osnovnemu cilju: največjemu možnemu omeje- vanju brezposelnosti in še posebej vlaganju v človeški kapital na čezmejnem območju ter udeležence tečajev poklicno usposobiti za dejavnosti v ekonomsko integriranem čezmejnem prostoru. Dežela Furlanija-Julijska krajina, ki je skupaj z Deželo Veneto in Pokrajino Božen vključena v Interreg 2 Italija/Avstrija se je odločila, da bo izkoristila milijardo in 550 milijonov lir, ki so temu namenjene, za načrte v poklicnem izobraževanju. Z njimi bodo upravljali in jih predlagali javne ustanove in zasebniki (ne profitne), ki imajo v svojih statutih opredeljeno dejavnost poklicnega izobraževanja. Te ustanove in zasebni dejavniki so imeli, po objavi deželnega Razpisa in predstavitvi projektov, do torka, 12.oktobra, dovolj časa za pripravo in prijavo le-teh na Deželni direkciji za poklicno izobraževanje. Razpis še posebej predvideva pomoč za tečaje poklicnega izobraže- vanja na sledečih področjih: turizem, trgovinski odnosi, management in podjetniško izobraževanje- tečajnik naše dežele bodo opravili praktični del v avstrijskih podjetjih, avstrijski' tečajniki' pa pri podjetjih Furlanije-Julijske krajine. Drugi cilj, ki si ga zastavljajo te pobude zadevajo izboljšanje komunikacije in sodelovanja med vsemi posrednimi in neposrednimi udeleženci projekta, kakovostno rast izobraževalne ponudbe obeh območij, med udeleženci pa tudi izoblikovanja take »forme men-tis«, ki bo v sozvočju z načelom preseganja meje ter utrje vanja gospodarskih odnosov med Italijo in Avstrijo. Predlagane projekte bo ocenila Deželna direkcija za Poklicno izobraževanje, ki bo sestavila vrstni red posameznih projektov. Sprejeti projekti je potrebno zastaviti najkasneje 90 dni po objavi seznama projektov in zaključiti do 31. decembra 1999. Dežela Futrlanija -Julijska krajina postaja stičišče čezmejnih projektov Kmalu »Urad/Antena« zagonom takoimenovane-ga »Urada/Antene« in bo imel za nalogo povezovati med seboj Projekte Interreg, ki jih bodo pripravile dežele ob Tirenskem morju skupaj s sredozemskimi francoskimi deželami, ki jim pomaga podoben »Urad/Antena« v Nici; projekte, ki jih bodo pripravile alpske dežele in jih spremlja Urad v Innsbrucku ter projekte jadranskih dežel, ki jih bo spremljal bodoči Urad v Trstu. Formula »Urad/Antena« se je rodila v Evropi v letih 1990-1995 s projektom LA-CE (povezave, asistenca, kooperacija za obmejne dežele), ki ga je finansirala Evropska Unija. Leta 1996 se je rodil inovativni projekt Lace-Tap, ki si je postavil kot cilj vzpostavi- tev evropske mreže »Uradov/Anten«, da bi na tak način usmerili pritok podatkov iz le-teh proti Bruslju in obratno, kakor tudi proti različnim evropskim strukturam ter državnim in deželnim vladam. »Naša nova zadolžitev in vloga- je dejal predsednik Deželnega odbora Roberto Antonione-bo omogočila Deželi Furlaniji-Julijski krajini, da postane privilegirani sogovornik Evropske komisije (vlade Evropske Unije) in italijanske vlade pri uresničevanju čezmejne politike in to ravno v času, ko prihaja do preverjanja in priprave novosti v programih Unije ter temu sledeči pripravi operativnih programov Interreg-a 3«. Za dodatne informacije vam je na razpolago Služba za zunanje odnose pri deželni direkciji za evropske zadeve in zunanje odnose, ul S. Francesco 37, Trst. Tel: 040/ 3775119-3775122, fax: 040/ 3775025, E-mail: aff.comunitari@regione.fvg.it Obračun v Colloredo di Monte Albam Obrt narodov Uspela razstava umetnosti srednje-evropskih mojstrov Uspeh razstave »Nationum Opifices-Obrt narodov« , ki se je odvijala med 25. in 28. septembrom na gradu v Colloredo di Monte Albano. Razstavo tipičnih izdelkov naše in umetne obrti sosednjih območij, je priredila Esa, Ustanova za razvoj obrti v sklopu Interreg-a 2 Italija/Avstrija in nanjo povabila tudi razstavljalce iz Češke, Romunije in Slovenije. Razstave so se udeležili mojstri obrti, nekateri neposredno (foto Sant-Paolo, Tricesimo), ki so tako lahko prikazali svoje delo obiskovalcem. Predstavili so tudi tipične izdelke s področja obdelave lesa, kovin, dragih kamnov, stekla, keramike, tekstila in mozaik. NOVICE Makinenu 4. letošnja zmaga, v vodstvu še vedno Sainz SANREMO - Finec Tommy Maldnen (Mitsubishi) je zmagovalec 40. relija San Remo, kar ga v skupnem seštevku svetovnega prvenstva samo še dve točki oddaljuje od vodilnega Spanca Carlosa Sain-za. Drugo mesto na 1.494 kilometrov dolgem reliju je s 15, 8 sekunde zaostanka osvojil Italijan Piero Liati, tretji pa je bil lanski zmagovalec Škot Colin McRae (oba Subaru hnpreza), ki je zaostal že 1:30, 2 minute. V skupnem seštevku dve dirki pred koncem prvenstva vodi Spanec Carlos Sainz (50 točk), ki je bil danes četrti, Makinen zaostaja dve točki, McRae pa osem. Zanimivo je tudi med moštvi, kjer ima Toyo-ta (75) še štiri točke prednosti pred Mitsubishijem. Milan-Turin: Švicar Aebersoid v sprintu TURIN - Švicarski prvak Niki Aebersoid je v sprintu osvojil 84. mednarodno kolesarsko dirko Milan -Turin, ki je tudi najstarejša italijanska klasična dirka. Na drugo mesto se je uvrstil njegov rojak Oskar Camenzind, ki je v nedeljo osvojil naslov svetovnega prvaka. Tretji je bil Italijan Tafi. Danes bo na sporedu dirka po Piemontu. V NBA odpovedali prve tekme NEW YORK - Po še enih neuspelih pogovorih med lastniki klubov in sindikatom igralcev severnoameriške poklicne košarkarske lige NBA v New Yorku se je prvič v 52-letni zgodovini tega tekmovanja zgodilo, da so morah odpovedati tekme prvih dveh tednov sezone. Tako ne bo odigranih kar 99 srečanj, saj bi se sezona morala začeti že tretjega septembra. Tekme predsezone so bile odpovedane že po prejšnjem sestanku. Peter Wrolich prestopil v tabor profesionalcev CELOVEC - Peter »Paco« Wrolich, najboljši avstrijski amaterski kolesar leta 1998, je prestopil v tabor profesionalcev. 23-letni koroški Slovenec iz Loč ob Baškem jezeru je v torek v Stuttgartu podpisal pogodbo z nemškim moštvom Gerolsteiner, ki ga vodita slavni Rudi Altig in Hans-Peter Holzer. Z Wro-lichom je v nemško ekipo prestopil tudi Rene Ha-selbacher, kot Wrolich doslej član avstrijskega kluba TelMinerabvolle na Dunaju. Člani moštva Gerolsteiner so mdr. Tobias Steinhauser, Uwe Pe-schel, Michael Rich in Slovenec Branko Filip. VVrolich o vzrokih za prestop v tabor profesionalcev: »Ponudba je bila iz športnega kot tudi finančnega vidika dobra. Ekipa je potrebovala res hitrega tekmovalca, torej idealno za me in tudi Reneja Ha-selbacherja. V nekaterih dirkah bom zagotovo imel svoje prostosti in to je bil eden izmed najvažnejših vzrokov za mojo odločitev«. Peter »Paco« Wrolich že danes odpotuje z novim moštvom na dirko po Guatemali. (I.L.) Crvena zvezda grozi z bojkotom BEOGRAD - Predstavniki beograjske Crvene zvezde so zagrozih, da ne bodo odigrali tekem pokala Evropske nogometne zveze (UEFA) na nevtralnem igrišču. Potem ko so jim prepovedah igrati tekme doma, naj bi se s francoskim klubom 01ypique Lyoimais namreč srečali na igrišču izven Jugoslavije. »Ah bomo odigrah tekme v Beogradu ah pa jih sploh ne bomo,« je izjavil manager Crvene zvezde Dragan Džajid. Celjani 6. na lestvici EHF DUNAJ - Evropska rokoemtna zveza (EHF) je prvič pripravila evropsko klubsko jakostno rokometno lestvico. Premočno vodi španska Barcelona (100 točk) pred tekmecem iz domačega prvenstva Cajo Cantabrio (75) in zagrebškim Zagreb Badlom 1862 (64). Slovenski prvaki, rokometaši Celja Pivovarne Laško, so na šestem mestu. Vprašljiv prvi nastop Compagnonijeve BORMIO - Kaže, da se bo italijanski smučarski cirkus na prvi tekmi v letošnji sezoni predstavil brez svojih najvidnejših predstavnikov. Alberto Tomba je že izjavil, da se umika iz »cirkusa«, sedaj pa je vprašljiv tudi nastop Deborah Compagnonijeve, vsaj glede prve tekme, ki bo na sporedu 24. in 25. t.m. v Soldenu v Avstriji. Prvo damo italijanskega smučanja namreč mučijo bolečine v hrbtu. A liga: kazen za pet igralcev MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A figi za eno kolo diskvalificirala pet igralcev. Le-ti so: lachini (Venezia), Rizzitelli (Piacenza), Aldair (Roma), Conceicao (Bologna) in 0‘Neil (Cagliari). Disciplinski ukrepi Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v promocijski figi za eno kolo diskvalificirala An-dreo Auberja (Primorje, v 2. AL za eno kolo Ales-sandra Biondija (Breg) Sergia Mania (Mladost) in Alexisa Blanosa (Primorec). V pokrajinskem mladinskem prvenstvu je dobil prepoved igranja za dve koli Manuele Mancosu (Vesna). NOGOMET / PROTI LATVIJI PRVA URADNA ZMAGA KOŠARKA / EVROPSKA LIGA Slovenija prebila led v Evropi Po številnih priložnosti je latvijsko mrežo pet minut pred koncem zatresel Udovič Dragocen uspeh Ljubljančanov proti ruski Samari Bolonjski Teamsystenn brez težav premagal solunski Paok Slovenija - Latvija 1:0 (0:0) STRELEC: Udovič v 85. min. SLOVENIJA: Simeunovič, Englaro, Rudonja, Milanič, Galič, Knavs (od 46. Gliha), Novak, Pavlin, Udovič (od 88. Milinovič), Zahovič, Istenič (od 65. Ačimovič). ARMENIJA: Karavajev, Lukaševič, Astafjevs (od 78. Bulders), Zemljinski, Lebanov, Sarando, Ivanov (od 87. Rimkus), Bleidelis (od 51. Miholaps), Pahar, Isakov, Stolcer. SODNIK: Nalbadjna (Armenija). RUMENI KARTONI: Galič, Istenič, Astaijevs. GLEDALCEV: 5.000. MARIBOR - Slovenska ■ nogometna reprezentanca je po dolgem času spet zabeležila zmago. V svojem tretji letošnji kvalifikacijski tekmi je pokazala dobro igro, za razliko od prejšnjih srečanj pa je svojo premoč kronala tudi z zmago. To je z golom pet minut pred koncem zagotovil Udovič, ki je z glavo zaključil lepo akcijo Zahoviča in Novaka. Z zmago in presenetljivimi izidi na drugih srečanjih je L; Slovenija spet v igri za visoka mesta, mogoče celo za uvrstitev na prvenstvo, ki bo v Belgiji in na Nizozemskem. Zeleno beli so bili ves čas boljši nasprotnik. V pr-§5 vem polčasu so gledalci videli igro na en gol, toda slo-|:| venski napadalci so bili neučinkoviti. Latvijci, ki v prvem delu niso izvedli niti enega nevarnega napada, so očitno stavili na pregovor: "kdor ga ne da, ga dobi". V ji nadaljevanju so pokazali nekoliko napadalnejšo igro. Očitno so se zavedali, da Slovencem po treh napornih polčasih v nekaj dneh primanjkuje moči, zato so vsaj poskušali ogroziti Simeunoviča. To jim je uspelo le enkrat, ko se je sam pred vrati znašel Miholaps, a je Simeunovič njegov strel ubranil. Slovenski selektor Grčija je gladko premagala Gruzijo je ob polčasu poškodovanega Knavsa zamenjal z Gliho, namen menjave je bil popraviti učinkovitost. V igri je pustil Udoviča, ki je v prejšnjih tekmah nikoli ni odigral vseh 90 minut. Tokrat je bil napadalec zelo razpoložen. V drugem polčasu je vratarja Karavajeva najprej ogrozil s strelom z nogo, nato s strelom z glavo, v 85. pa so njegova prizadevanja vendarle obradila sadove. Akcijo je začel Zahovič, ki je na desni strani videl prostega Novaka, ta je poslal žogo točno na glavo Udoviču, ki jo je potisnil v mrežo. "Vesel sem in v tej navdušenosti težko kaj povem. Zadovoljen sem predvsem zaradi fantov, ki so si zmago zelo želeli. To kar nam je bilo oduzeto na tekmi z Norveško, smo z dobro igro nadoknadili pred mariborskimi navijači, katerim se zahvaljujem za podporo. Glede na priložnosti bi lahko bila naša zmaga še višja. Po tej zmagi nam bo lažje, toda treba je iti postopno s tekme v tekmo in ne razmišljati o morebitni uvrstitvi na evropsko prvenstvo, " je po srečanju dejal Katanec. OSTALA IZIDA SKUPI- NE 2: Norveška - Albanija 2:2, Grčija - Gruzija 3:0. Vrstni red: Latvija 6, Slovenija, Grčija in Norveška 4, Albanija 0. SKUPINA 1: Wales - Belorusija 3:2, Švica - Danska 1:1. Vrstni red: Italija in Wales 6, Danska in Belorusija 2, Belorusija 1. SKUPINA 3: Moldavija - Nemčija 1:3, Turčija - Finska 1:3. Vrstni red: Turčija in Finska 6, S. Irska in Nemčija 3, Moldavija 0. SKUPINA 4: Ukrajina - Armenija 2:0. Francija - Andora 2:0, Islandija - Rusija 1:0. Vrstni red: Ukrajina 9, Francija 7, Islandija 5, Armenija 4, Andora in Rusija 0. SKUPINA 5: Bolgarija - Švedska 0:1, Luksemburg - Anglija 0:3. Vrstni red: Poljska in Švedska 6, Anglija 4, Bolgarija 1, Luksemburg 0. SKUPINA 6: S. Marino - Avstrija 1:4, Izrael - Španija l:2.Vrstni red: Avstrija 7, Izrael 4, Ciper in Španija 3, S. Marino 0. SKUPINA 7: Slovaška - Portugalska 0:3, Madžarska -Romunija 1:1, Liechtenstein - Azerbajžan 2:1. Vrstni red: Romunija 7, Portugalska in Slovaška 6, Madžarska 4, Liechtenstein 3, Azerbajdžan 0. SKUPINA 8: Irska - Malta 5:0, Hrvaška -Makedonija 3:2. Vrstni red: Irska in Hrvaška 6, Makedonija 3, Jugoslavija in Malta 0. SKUPINA 9: Litva - Bosna 4:2, Škotska - Ferski otoki 2:0, Češka - Estonija 4:1. Vrstni red: Češka 9, Škotska 7, Litva 5, Estonija in Bosna 4, Ferski otoki 0. Samara - Union Olimpija 60:67 (35:35) SAMARA: Houston 12 (2:3), Petenev 4 (2:2), Evans 5, Melešenko 17 (2:4), Dolopči 7, Jailo 8 (2:2), Gračev 7 (4:4). UNION OLIMPIJA: Priče 2, Stepania 7 (5:6), Duščak, Kraljevič 13 (3:4), Zdovc 17 (4:4), Kotnik 6, Taylor 6 (0:1), Jurkovič 8 (4:4), McDonald 8. Prosti meti: Samara 12:15, Olimpija 16:19. Met za tri točke: Samara 8:18 (Melešenko 5, Evans, Gračev, Dolopči po 1), Olimpija 1:8 (Zdovc 1). Osebne napake: Samara 19, Union Olimpija 16. SAMARA - Ljubljančani so že pred gostovanjem predvidevali, da bo pot v Rusijo negotova in polna presenečenj. Med drugim so s seboj tovorili tudi zaloge vode in pijač, težav pa s tem še ni bilo konec. Prvi trening so zamudili zaradi oddaljenosti prizorišča, ovirala jih je tudi hladna dvorana, v kateri sicer domujejo hokejisti, tako da je parket postavljen kar na ledeno ploskev; in navkljub neprijaznosti domačinov ter naravnost nemogočim delovnim razmeram za predstavnike sedme sile se je "izlet" v Samaro izplačal, saj so osvojili prvi letošnji točki na gostovanjih. Tako se bodo lahko v miru pripravili na četrtkovo tekmo z Asvelom v dvorani Tivoli. V prvem polčasu sta obe ekipi začeli nervozno, z napakami in netočnimi podajami. Pri Ljubljančanih ni igral Jaka Daneu, ki ima poškodovano stegensko mišico, tako da Sagadin ni želel tvegati z njegovim nastopom. Prvo večje vodstvo so si Ljubljančani priigrali pri izidu 12:7, a je Meleščenko s trojko in dodatnim prostim metom spet znižal. Počasi so tudi prevzemali pobudo, izkoristili nekaj zapravljenih napadov Ljubljančanov ter minuto in pol pred koncem že vodili za šest točk (35:29). Drugi polčas se je začel podobno kot prvi, z nezbrano in nenatančno igro. Tudi tokrat so nato prvi začeli zadevati Ljubljančani, Kraljevič in Taylor pa sta prednost Olimpije v 29. minuti povečala na 45:37. Vodstvo so košarkarji Olimpije z nekoliko boljšo igro kot ruski nasprotniki - čeprav še vedno z napakami - le uspeli zadržati. Trener Uniona Olimpije Zmago Sagadin je bil zadovoljen z izidom tekme: "Igrali smo pametno in odgovorno, kot smo se dogovorili. V prvem polčasu smo pustili, da sta nas sodnika sprovocirala, v nadaljevanju pa sta tudi sama spremenila kriterij, tako to ni bila več težava. Kraljevič je igral odlično v drugem polčasu, uspeli smo zaustaviti Houstona, tako da je uspeh povsem zaslužen". Teamsystem - Paok 76:61 (44:35) TEAMSYSTEM BOLOGNA: Mulaomerovič 17 (2/4, 3/7), Jarič 2 (1/2, 0/1), Fučka 16 (7/11), Damiao 3 (1/1), Myers 23 (6/10, 2/3), Gay 1 (O/l), Karnišovas 12 (0/3, 1/2), Moretti ne, Chiacig 2 (1/1), Betts. PAOK SOLUN: Coldebella 10 (2/4, 2/4), King 12 (2/10, 2/6), Baloyannis (0/5, 0/4), Berry 22 (9/15), Morales 4 (2/5), Giannoulis 8 (3/8), Maslarinos 3 (1/1), Nikolaidis, Despos, Peral 2 (1/1). BOLOGNA - Bolonjčani so brez večjih težav odpravili grško ekipo, ki je tokrat povsem razočarala. DOPING / OBJAVILI POROČILO Vladna komisija obsoja tudi Nogometno zvezo RM - Poročilo vladne komisije o dopinški aferi, ki ga je podpredsednik vlade Walter Veltroni prejel včeraj, zelo kritično ocenjuje delovanje laboratorija za kontrolo dopinga v Acqua Acetosi, Zveze športnih zdravnikov, CONI-ja, predvsem pa Nogometne zveze. V pismu, ki ga je Veltroni takoj po prejemu poročila, poslal podpredsedniku Conija Brunu Grandijo, je rečeno, da za (ne) delovanje vseh teh inštitucij ni mogoče določiti krivcev (z imenom in priimkom), ampak, da je število nepravilnosti tolikšno, da upravičeno zbuja sum, da je šlo za načrten poskus zmanjševanja učinkovitosti kontrole dopinga, kar meče zelo slabo luč na celotno športno gibanje. Veltroni piše, da sta Zveza športnih zdravnikov in Nogometna zveza sokrivi za kršitev določila o postopkih pri jemanju vzorcev urina nogometašev, CONI-ju pa očita, da svojih članic ni kontroliral. Iz pisma je mogoče razbrati, da se Veltroni zavzema za čimprejšnjo uvedbo komisarske uprave CONI-ja, naknadno pa je treba italijansko krovno športno organizacijo temeljito reformirati. »Šport potrebuje nov CONI. Organizacija mora biti učinkovita in neodvisna, a vlada mora imeti možnost, da nadzomje njeno delovanje,« je dejal Veltroni. Po njegovem mnenju je treba ločiti CONI od športnih zvez in omogočiti vsem, torej tudi tekmovalcem in strokovnjakom, da kandidirajo za vodilna mesta v CONI-ju. Isto naj bi odslej veljalo tudi za šprtne zveze. Predsednik Nogometne zveze Nizzola, ki je najbolj pod udarom, pravi, da ne bo odstopil. Znani časniakr Gianni Mina pa je na nekem popsvetu dejal, da so se CONI, Nogometna zveza in odgovorni v rimskem laboratoriju dogovorili, da bodo priknvali doping v nogometu, da ne bi škodovali Totocalciu, preko katerega se v Italiji dejansko finansira ves šport. NOGOMET / NASI NAJMLAJ5I CICIBANI NA TRŽAŠKEM Breg - Mnggia A 3:3 (1:2) BREG: Klun, Segulin, Zobec, Carli 2 gola, Kalc, Rossone, Kraljič 1, Mezzaro-ba, Taučer. V prvem polčasu so več od igre imeli gostje in tudi zasluženo vodili z golom razlike. Brežani so nato reagirali in stanje izenačili na 2:2. V razburljivem koncu srečanja sta obe ekipi dali po en gol in tekma se je tako zasluženo končala brez zmagovalca. Primorje A Telital - San Giovanni 4:8 (2:6) PRIMORJE: Dobranovich, Regent, Pipan, Ferfolja 1 gol, Meriggioli, Kante, Lucchesi, Ziani 3, Druscovich. Po zelo dobrem začetku so proseški nogometaši, ki so bili mlajši od nasprotnikov, nekoliko popustili, kar so izkoristili gostje, ki so v nekdaj minutah dosegli kar 4 gole. Kljub dobri reakciji in igri pa nato našim ni uspelo stanja nadoknaditi. Primorje B Telital - Costalunga 1:1 (0:0) PRIMORJE: Zuppin, Candotti, Clau-dio, Di Maria, M. Škabar, Smotlak, Tuc-cio, Timeus, Vaito, J. Škabar 1. Primorje B, ki je igralo proti starejšim nasprotnikom, so z igro povsem zadovoljili. Povhalo si zaslužijo prav vsi, predvsem pa Timeus in Vaito, ki sta opravila krstni nastop v tem prenstvu. Posebno pohvalo si zasluži tudi Jan Ska- nogometaš na igrišču. NA GORIŠKEM Juventina - Sovodnje 1:1 (0:1) JUVENTINA: Micolino (Cemic), Marino, Argano, Blasi 1 gol, Spadari, Brankovič, Rutar. SOVODNJE: Manuel Devetak, Buzin, Cevdek, Batistič, Zanfagnin, Galliussi, J. Devetak 1, Bin, S. Burkovič, M. Butko-vič, Juren, Milkovič, Drožgič, Martin Devetak, Kukovac. Sovodenjci so večji del srečanja nap-dali, todaizkazal se je predvsem mali Jvuentinin vratar Černič, ki je zares večkrat odločilno posredoval in večkrat rešil svoja vrata pred gotovim golom. Prvi so povedli Sovodenjci, v drugem polčasu pa so iz protinapada izenačili gostitelji z Blasijem. Za požrtvovalnost in borbenost si igralci obeh ekip zaslužijo pohvalo. Mladost A - Ronchi B 0:9 MLADOST A: Cicciarella, Ponzetta, Mania, Gerin, Peric, Scarabello. Ferro, Kadež, Quas, Annalisa Bonacore. Mladi Doberdobci niso igral kot običajno in so tudi visoko izgubili. Ronchi a - Mladost B 6:2 MLADOST B: Radetič, Antonio Bonacore, Troiani, Ferletič, Trudu, Sapo-naro. Tudi predstavniki doberdobske B ekipe niso igrali najbolje. Igrali so preveč individualno in tako so tudi zasluženo izgubili. p ODBOJKA / V PRIREDBI SZ SLOGA n AVTOMOBILIZEM / POGOVOR Z ALBERTOM ZENICEM V nedeljo že 10. mladinski turnir »S. Kokoravec« V Repnu moški troboj, no Opčinah ženski četveroboj Pri Azeta teamu po uspešnem »krstu« že kujejo nove načrte V prihodnji sezoni formule 3 bodo tekmovali z dvema novejšima dirkalnikoma, Oplov motor pa bi lahko zamenjali s Fiatovim V nedeljo bo Športno združenje Sloga, pod pokroviteljstvom gostilne Veto, priredilo mladinski mednarodni odbojkarski turnir za memorial Sonje Kokoravec. Memorial bo letos na vrsti že desetic. zapored (prva leta je bil namenjen zgolj ženski konkurenci), s tem turnirjem pa se športniki SZ Sloga spominjajo svoje mlade igralke, ki je umrla v prometni nesreči pred 10 leti. Kot rečeno, bosta turnirja dva. Moški bo potekal v obliki troboja med domačo Slogo, odbojkarskim klubom Rijeka in Odbojkarskim klubom Izola. Namenjen je igralcem letnikov 1980 in mlajšim, kar pomeni, da bodo barve Sloge branili lanski predstavniki naše združene mladinske ekipe, torej fantje, ki bodo v bližajočem se prvenstvu nastopali v C ligi s Slogo oziroma v D z Borom. Turnir bo potekal po sistemu vsak proti vsakemu, tekme pa bodo v Repnu. Zenski del turnirja se bo odvijal na Opčinah, na njem pa bodo sodelovale štiri mladinske ekipe (letniki 81 in mlajše). Poleg slogašic bodo tu še tržaška Altura, Odbojkarski klub Koper in predstavnik Hrvaške Sušak. Zjutraj bosta na sporedu polfinalni srečanji, popoldne pa oba finala. Turnir bo za našo ekipo kot nalašč za uigra-vanje šesterke, saj se bo mladinsko prvenstvo na Tržaškem, kot kaže, začelo 31. oktobra. Spored turnirja: Moški (v Repnu): ob 10.00 Sloga - OK Izola, sledi OK Izola -OK Rijeka; Sloga - OK Rijeka. Sledilo bo nagrajevanje. Dekleta (srednja šola na Opčinah): ob 10.00 Sloga - OK Koper; sledi Altura -Sušak. 15.30 za 3. mesto; sledi za 1. mesto, nato še nagrajevanje. (INKA) V svetu avtomobilizma kot amaterji, pa vendar s profesionalno držo in z vedno večjimi ambicijami. Prva sezona v formuli tri se je komaj končala, toda Alberto Zenič in ostali člani njegovega Azeta team že razmišljajo o prihodnji. V srednjeevropsko prvenstvo so se podali z veliko dozo navdušenja, trud pa je bil poplačan z uspehi - celo nepričakovanimi. »Odrezali smo se dosti boljše kot smo pričakova- li. Naš začetni cilj je bil, da se v konkurenci 22, 24 tekmovalcev na dirkah prebijemo med deseterico najboljših. To nam je uspelo presenetljivo hitro, na zadnjih treh dirkah pa smo se še izboljšali, saj sem na absolutni lestvici pristajal na sedmem mestu in zmagoval med dirkalniki, ki so na dirkah za avstrijsko prvenstvo sodili takorekoč v kategorijo B, to so vozila z zmanjšanim zračnim restriktorjem oziroma s kakimi 30, 40 konjskimi močmi manj.« Čemu je treba pripisati ta napredek? »Razlogov je več. Seveda smo z nastopanjem povečali izkušnje, uigranost med mano in teamom je rasla, tako da smo tudi vozilo boljše nastavljali iz dirke v dirko. Osebno je zame prelomnico pomenil nastop na Grobniku. To progo sem pač bolje poznal, na njej pa sem se prepričal, da je mogoče izpeljati ovinke hitreje, kot sem si mislil. Sprva nisem imel takšnega občutka, kasneje pa sem razumel, da večja hitrost pomeni za vozilo tudi večja stabilnost. Ko sem drugič nastopil v Zeltvvegu in Brnu sem za krog potreboval bistveno manj časa.« Bo Azeta team v tej ka- Obvestila KK BOR IN CICIBONA vabita člane in prijatelje na predstavitev članskih in mladinskih ekip v petek, 16. t.m. na stadionu 1. maj ob 19. uri. ZSSDI obvešča, da bo urad v Trstu zaprt do jutri 16. oktobra 1998 zaradi selitve v nove prostore. PD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na namiznoteniško rekreacijo, ki se bo vršila ob torkih in četrtkih, od 19. do 20. ure na Stadjonu 1. maj. Informacije na tel. št. 040-566466, od 12.30 do 14. ure. SK BRDINA sporoča, da je sedež odprt vsak ponedeljek, od 19. do 20. ure, kjer dobite informacije o tečajih med božičnimi počitnicami, o zimskem delovanju ter o novembrskem sejmu rabljene smučarske opreme. Na razpolago so tudi federacijske in društvene izkaznice. Dallaro 393 (na sliki) bodo zamenjal z novejšo inačico tegoriji vztrajal tudi v prihodnji sezoni? »Seveda, in to kar z dvema dirkalnikoma. Imena drugega dirkača še ne morem razkriti, vendar bo Italijan ali Nemec. Pet let staro vozilo, s katero sem nastopal letos (opel dallara 393), je že naprodaj, nabavili pa bomo dva sodobnejša dirkalnika vrste dallara 398. Z obema so se dosedanji lastniki letos preizkušali na dirkah konkurenčnega italijanskega prvenstva. Kaže tudi, da bomo lahko v prvenstvu nastopali z uradnim fiatovim motorjem zaradi interesa italijanske hiše, da se pojavi tudi v Vzhodni Evropi. V našem prvenstvu je velika večina dirkalnikov opremljenih z nemškimi Oplovimi motorji. V naši kategoriji vsi nastopajo z zapečatenimi motorji, to se pravi, da sam lahko vplivaš samo na elektroniko in sašijo. Motorji so celo leto isti, če pa si uradni zastopnik neke hiše, se lahko zgodi, da ti med samo sezono motor zamenjajo z razvitejšo inačico.« Ali to pomeni, da se lahko prihodnje leto poteguješ tudi za prva mesta v srednjeevropskem prvenstvu? »Ja, ampak je treba pri tem upoštevati nekaj dejstev. Vse kaže, da se bodo v srednjeevropsko prvenstvo vpisala tri moštva, ki so lani sodelovala v zelo močnem nemškem prvenstvu. Kar se pa nas tiče, bo treba z novim dirkalnikom praktično začeti vse znova? Zakaj? »Po letu 1995 so pri vseh dirkalnikih (tudi, kot znano, v formuli ena) odpravili ravno dno, ki je avto potiskalo proti tlem in omogočalo večjo stabilno- st, zato bom pač potreboval nekaj časa, da se privadim na nove razmere. Dirkalnik bo treba seveda tudi na novo nastaviti, poleg tega bo tudi hitrejši.« Za koliko? »Za kake štiri sekunde na krog.« Boste finančno uspeli izpeljati sezono z dvema dirkalnikoma? »Fiksni stroški ostajajo skoraj nespremenjeni. V tovornjaku, s katerim smo letos prevažali dallaro, je na primer prostora za tri dirkalnike. Drugi dirkač mora s sabo prinesti doto, v bistvu si nastope plača sam.« Nam lahko natančneje poveš, koliko vas stane vsaka sezona? »Nova rabljena dirkalnika sta vredna vsak po 95 milijonov lir, stroškov pa je še za nadaljnih 150 milijonov lir, pri čemer je treba upoštevati, da smo bodisi jaz bodisi moji sodelavci (športni vodja Mitja Colja, glavni mehanik Igor Kosta, sodelavci Robert Zenic, Slavko Lah in Mauro Toffetti) čisti amaterji, kar za ostale tea-me - tudi v srednji Evropi ne velja.« Športni delavci se domala brez izjem pritožujejo, da je zelo težko priti do finančnih sredstev, zate pa, kot da bi ta problem ne obstajal. V čem je skrivnost? Je mogoče v svetu motorjev lažje priti do sponsorjev? »Po mojem ni to razlog. Balinanje ali avtomobilizem - ne vidim razlik. Razlika je v pristopu društev do tega vprašanja. Potrebna je profesionalnost. Stik s sponsorjem se ne more omejiti na izdajanje računa enkrat na leto. S sponsorjem je treba sodelovati na različne načine. Ugotoviti je treba, kako lahko prispevaš k promociji njegovega imena, potrebno je imeti dobro dokumentacijo, pozorni je treba biti na medije, ustreči je treba sponsorje-vim potrebam. Skratka, s sponsorjem moraš biti v stalnem stiku. Iz tega se lahko rodi tudi prijateljstvo, kar seveda potem še olajša tvoje delo.« (ak) Srednjeevropsko prvenstvo F3 KONČNI VRSTNI RED: 1. Andre Fiber (Nem) dallara 396 opel; 2. Pter Križan (Ceš) dallara 396; 3. Martin Rihs (Avt) dallara 394 opel; 7. Alberto Zenic (Ita.Slo) dallara 393 opel. Avstrijsko prvenstvo F3 KONČNI VRSTNI RED: 1. Jorg Sandek (Nem) dallara 393 opel 63 točk; 2. Franz Brendecke (Nem) dallara 393 opel 62 točk; 3. Hrvoje Barič (Hrv) dallara 393 opel 47 točk; 4. Alberto Zenič (Ita, Slo) dallara 393 opel 41 točk; 5. Raimund Seidenhaden (Avt) ralt RT35 VW 28 točk; 6. VVoligang Petutsching (Avt) dallara 394 fiat 27 točk; 7. Guido Geisler (Avt) dallara 393 opel 20 točk; 8. Christian Zeller (Nem) dallara 394 opel 14 točk; 9. Marcus Marcinkiewicz (Pol) dallara 394 opel 14 točk; 10. Helmut Baltensperger (Nem) ralt RT27 honda 6 točk. PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET Uspehi alpinistične odprave na Madagaskarju Te dni so se srečni in zadovoljni vrnili domov člani ininiodprave na goro Tsaranoro na Madagaskarju, načelnik AO SPDT Erik Švab, Marc o Sterni in Roland Larcher. Člani odprave, ki jo je, poleg drugih alpinističnih klubov, v veliki meri podprlo SPDT, so na gori, v šestih dneh plezanja odprti novo, 670 metrov visoko navpično in delno previsno smer, ki je najtežavnejša na svetu. ■ Člani miniodprave so s svojim izrednim podvigom osvojiti goro, na katero še ni stopila človeška noga. Njihov podvig ima že sedaj izredno velik odmev v svetovnih alpinističnih krogih. O uspehih odprave bomo še obsežno poročati. Gorski tek na Nanos Planinsko društvo Podnanos prireja v nedeljo, 17. oktobra, v sodelo- vanju s Športno zvezo Vipava, prvi gorski tek na Nanos v spomin Fabijana Furlana. Proga poteka po planinski poti od Podnanosa do levske koče na Nanosu. Dolga je 4, 8 km s 700 metri višinske razlike. Tekmovalke in tekmovalci bodo razdeljeni v kategorije po strosti. Startnina je 1000 tolarjev, prijave pa prirditelji sprejemajo do 15 minut pred startom, ki je napovedan za 10. mo. SPDT vabi zlasti mlade člane, naj se gorskega teka udeležijo. Pojasnila dajeta Jože Kodre (tel. 00386-65-69385) in Ivan Kodre (tel. 00386-65-69105). Orienteeringa SPDT ne bo Razni zadržki glavnih prirediteljev so narekovali odpoved orienteeringa, tradicionalne jesenske rekreacijske prireditve SDPT, ki je bil napovedan za 25. oktobra. Za nedeljo, 25. oktobra, mislijo odgo- vorni pri Mladinskem odseku SPDT pripraviti izlet za šolsko mladino v okviru Športne šole. Zadevni program osnovnošolskega izleta bodo v kratkem predstavili v tej rubriki. (LA.) Prijetni spomini na Prijateljsko srečanje na Krasu Okrog sto članov in prijateljev Slovenskega planinskega društva v Gorici se je prvo oktobrsko nedeljo udeležilo tretjega prijateljskega in športnega srečanja na Krasu, v priredbi SPDG in Kraških krtov. Da sta prireditelja imela srečo z vremenom smo v prejšnji rubriki že poročali. Prireditev so spravili ”pod streho” še preden se je popoldne kar lep jesenski dan sprevrgel v deževno popoldne. V športnem delu so sodelovali kolesarji (in kolesarke) na približno osem kilometrov dolgi progi, ki je bila odlično pripravljena. Ob tolikih organizacij- skih prizadevanjih je bilo pričakovati nekoliko večjo udeležbo! V popoldanskem delu prireditve so imeti glavno besedo otroci, ki so se pomerili v poligonu ter ob tem pokazali, poleg navdušenja za sodelovanje tudi precejšnjo borbenost. ”Za hec” pa so poligon izvedle tudi dvojice (pari) odraslih otrok. Zadovoljni so bili tudi obiskovalci Kraljice krasa, ki so si v spremstvu jamarjev ogledali to lepo in zanimivo jamo. Prireditev je potekala pri jamarskem domu, kjer so se Kraški krti izkazati kot prijazni gostitelji, pomemben prispevek k uspehu prireditve pa so dali tudi nekateri posamezniki, zlasti tisti, ki so se vrteti okrog loncev. Na sliki - foto Bumbaca -mladi tekmovalci vneto sledijo pojasnjevanju o poteku preizkušnje. Dobimo se pri Stekarju Nedeljsko popoldne (18.t.m.) bo v znamenju tradicionalne družabnosti pri Stekarjevih v Steverja-nu. Ob kozarcu sladke rebule in pečenem kostanju bo dovolj priložnosti za prijeten klepet med prijatelji in znanci, za nekaj ur veselega razpoloženja ob petju in zvokih harmonike. Družabnost bo od 12. ure do mraka. Izlet v Iški vintgar in podkrimske vasi Prof. Aldo Rupel je pobudnik planinskega in obenem spominskega izleta v Iški vintgar in kraje pod Krimom. Izlet bo 31. oktobra. Programje dokaj razčlenjen in prilagojen za planince z različno telesno kondicijo. Predviden je približno dveurni pohod do partizanske bolnišnice pod Krimom, ogled tesni in krajši postanek pred spominskimi obeležji, ki pričajo o pobijanju in divjanju italijanske vojske med drugo sve- tovno vojno na območjue takoimenovane Ljubljanske province, takorekoč pred vrati Ljubljane. Izlet bo, po zamisli pobudnika, nekoliko neobičajen način praznovanja dneva mrtvih. Podrobnejša pojasnila pri prof. Aldu Ruplu, pri članih SPDG-rekreacija in pri odbomiMkih SPDG. Prijave za martinovanje Na sedežu društva (tudi danes med 19. in 20. uro) v ulici Malta 2 že sprejemajo prijave za martinovanje, ki bo 15. novembra v Kobaridu. Društvo naproša člane, M se bodo družabnosti udeležiti naj to čimprej sporočijo. Letos bo program bogatejši: poleg družabnega dela v popoldanskem času (od 16. ure dalje) bo dopoldne tudi planinsko-kultumiški del z ogledom kulturnih, naravnih in zgodovinskih zanimivosti Kobarida in ožje okolice. Ob zadostnem številu prijav bo urejen tudi avtobusni prevoz. * GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA ■ GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 15. in jutri, 16. okt. ob 20.30, Henrik Ibsen: »Hedda Gabler«. Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4, tel. 040/362542. Gledališče Rossetti Do 18. oktobra bo na sporedu predstava Moni Ova-die »Trst, Židje... in okoliš«. Igra: Moni Ovadia in TheaterOrchestra. Predstava spada v sklopu prireditev Salom Trst. V sredo, 21. v Četrtek, 22. in v petek, 23. okt. ob 20.30, v soboto, 24. okt. ob 16.00 in ob 20.30, v nedeljo 25. okt. pa ob 16. uri, A. de St. Exupery »VVings on rock, režija Bob VVilson. Gledališče Cristallo - La Contrada 15. 16. in 17. okt. ob 20.30, v nedeljo, 18. okt. pa ob 16.30, Tullio Kezich »L’americano di San Giacomo«. Dvorana Tripcovich Gledališče Verdi prireja do 31. oktobra Mednarodni festival plesa. Gledališče Miela Od 17. do 25. oktobra - 13. festival latinskoameriškega filma. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V sredo, 21. oktobra ob 10.30, bo v veliki dvorani, v okviru Goriški vrtiljak za mladino, nastop Primorskega dramskega gledalCišCa z delom Kralj v Časopisu. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine ZaCetek sezone Teatro cluba: v soboto, 17., v nedeljo, 18. in v ponedeljek, 19. oktobra ob 20.45, nastopa Stalno gledališče iz Turina s Pirandellovim delom »Non si sa come« z Gabrielejem Lavio. PORDENON V gledališču Verdi potekajo do 17. oktobra 17. dnevi nemega filma. ______________SLOVENIJA_________________ SEŽAKA Kulturni center Srečka Kosovela V ponedeljek, 26. oktobra ob 20. uri, gostovanje PDG Nova Gorica z delom F. Molnarja »Liliom«, režija Dušan Mlakar. PORTOROŽ Avditorij V soboto, 17. oktobra ob 20.00, Ljubiteljsko gledališče Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana, R. Paghi in L. Ravalico: »Va Piran ... quasi 100 anni di storia piranese«. V -soboto, 24. oktobra ob 20.00, kulturno umetniški veCer, Skupnost Italijanov iz Umaga se predstavi; zborovsko petje, komična predstava in nastop dueta Novella & Vito. V petek, 30. oktobra ob 20.30, gledališka predstava v izvedbi MGL, Tone Partljič: »Stajerc v Ljubljani«, režija Boris Kobal. LJUBLJANA EXODOS Festival sodobnih odrskih umetnosti 21. in 22.-oktober: Scena Plastyczna, Krščanska univerza Lublin (Poljska): »VVrota / Pristop«. Režija: Le-szek Madzik, Vizualno gledališče. Rog (stara tovarna koles - Trubarjeva ulica) ob 20.00. Mestno Gledališče Ljubljansko - Veliki oder Danes, 15. oktobra ob 11. in ob 19.30, Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Jutri, 16. oktobra ob 19.30, Boštjan Tadel »Policija, d.d.«. V soboto, 17. oktobra ob 19.30 J. B. P. Moliere »Tar-tuffe«. Mestno Gledališče Ljubljansko - Mala scena Danes, 15. oktobra ob 22.00, Patric Siiskind »Kontrabas«. Cankarjev dom - Štihova dvorana V soboto, 24. oktobra ob 20. uri, Bernard Slade »Ob letu osorej«, komedija, režiser Boris Kobal. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danes, 15. oktobra ob 10.00 in v petek, 23. oktobra ob 20.30 - F. Molnar: Liliom Danes, 15. oktobra ob 11.00, M. Logar: Kralj v Casopi- Jutri, 16. oktobra ob 10.00 - F. Logar: Kralj v Časopisu. V soboto, 17. oktobra ob 11.00 in 16.00 - M. Logar: Kralj v Časopisu, ob 21.00 na gostovanju v Kopru - P. Barnes Ni tako slabo kot zgleda. V Četrtek, 22. oktobra, ob 20.30 v mali dvorani, M. Tomšič: »Bužec on, bušca jaz«, režiser Boris Cavazza, igra Saša Pavček. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Jesenska simfonična sezona Jutri, 16. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 18. oktobra ob 18. uri (red B), koncert orkestra Verdi. Dirigent John Neschling. V petek, 23. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 25. oktobra ob 18. uri, koncert orkestra Verdi. Dirigent VVolfgang Božic. Danes, 15. oktobra bo ob spremstvu orkestra Kocani nastopil Vinicio Capossela. Glasbena matica - Kulturni dom V torek, 20. oktobra ob 20.30, v okviru abonmajske koncertne sezone, bo nastopil Komorni orkester Pro arte iz Ljubljane. Glasbena matica - Trst vpisuje abonmaje za koncertno sezono 98/99 vsak dan razen sobote od 10. do 14. ure, Ul. Manna 29, tel. 040/418605. V dvorani krožka Generali (Trg duca degli Abruz- zi, 1): bo danes, 15. oktobra, ob 18. uri koncert dua Ettore Michelazzi - flavta in Marko Feri - kitara. Dvorana Tripcovich Danes, 15. in 17. oktobra ob 20.30, v petek 16. okto- bra ob 17.00 - Mednarodni plesni festival: Montalvo - Hervieu Compagnie. . OPČINE Prosvetni dom 18. oktobra ob 18. uri, nastopa Sofia Ristič - (harfa). 8. novembra ob 18. uri, Ensemble Claviere. 22. novembra ob 18. uri nastop Trobilnega kvinteta RTV Slovenija. ZGONIK Športno kulturni center V nedeljo, 18. oktobra ob 17. uri, koncert pevskih zborov, ki ga prireja SOMPD Vesela pomlad ŠTIVAN Štivanska cerkev V soboto, 17. oktobra, ob 29. uri koncert MePZ iz Sel in ansambla Drava s Koroške. Zbor vodi Roman Verdel. ROJAN Župnijska cerkev V nedeljo, 18. oktobra ob 9. uri, sodeluje pri sv. masi MePZ iz Sel na Koroškem. NABREŽINA Župnijska cerkev sv. Roka V nedeljo, 18. oktobra ob 16. uri, koncert MePZ iz Sel na Koroškem. DOLINA Jutri, 16. oktobra, v društveni gostilni, nastop skupine Kraški ovčarji. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Jutri, 16. oktobra ob 18.30, bo v komorni dvorani Srečanje in nastop gojencev glasbenih šol. V Četrtek, 22. oktobra ob 19.30, v komorni dvorani, »Metastasio in glasba v Benetkah v 18. stoletju«. Izvaja orkester Alpe Adria. _______________VENETO _________________ TREVISO PalaVerde Villorba V soboto, 17. oktobra nastop Carlosa Santana. _______________SLOVENIJA_______________ NOVA GORICA Kulturni dom Danes, 15. oktobra ob 20.15 Moskovski simfonični orkester. PORTOROŽ Avditorij V Četrtek, 22. oktobra ob 20.30, koncert Orkestra slovenske policije. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V sredo, 21. oktobra ob 20. uri koncert SF in Slovenskega komornega zbora s solisti. Dirigent Marko Munih. Zborovodja dr. Mirko Cuderman. LJUBLJANA SNG Opera in Balet Ljubljana 20. in 23. oktobra, ob 19.30, L. Delibes: Coppelia na Montmartru, dirigent Marko Gašperšič. V soboto, 17. oktobra ob 19.30, B. Smetana: Prodana nevesta. V Četrtek, 22. in v ponedeljek, 26. oktobra ob 19.30 G. Verdi: Ples v maskah. Abonmaji za sezono 1998/99 Za študente vpis možen do konca oktobra. Cankarjev dom - Gallusova dvorana Jutri, 16. oktobra ob 20. uri, nastopajo simfoniki RTV Slovenija, dirigent Anton Nanut. Dvorana Slovenske filharmonije Jutri, 16. oktobra ob 19.30, Zvoki Šestih strun, Eduar- do Isacc, kitara. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivše konjušnice miramarskega gradu Do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta -Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 24. oktobra je razstava odprta vsak dan od 9. do 18.45, od 25. oktobra do 8. novembra pa vsak dan od 9. do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Sartorio: do 8. novembra je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urnik: vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 9. do 19. ure. Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 8. novembra je odprta razstava o odnosu Sveva do židovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 8. novembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30. Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev židovskega i idu. Razstava bo odprta do 8. novembra, ob delav-ikih od 10. do 13. in od 15. do 19, ob nedeljah in raznikih pa samo dopoldne, ob torkih je muzej zaprt. Muzej Revoltella: do 2. novembra bo na ogled razsta-va Your action vvorld Davida Byrna. Ob torkih je muzej zaprt. V Postnem in telegrafskem muzeju so do 8. novembra na ogled znamke, postne pošiljke in medalje z motivi židovske tradicije. Urnik: od 9. do 13. ure, avgusta je muzej zaprt ob nedeljah in praznikih. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 14. novembra, druga razstava »Srečanje umetnikov.« Hotel Savoia excelsior, Riva del Mandracchio, 4: do 5. novembra razstava z naslovom »Chromatic way«. Deželna palača (Trg Unita, vhod z nabrežja Mandracchio): do 5. decembra je na ogled razstava sodobne madžarske umetnosti. Urnik: ob delavnikih od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 11. do 13. ure. V palači Costanzi je na ogled razstava o Maksimilja-novi ladji »Fatal Novara«. Razstava je odprta do 18. oktobra in sicer vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure (na sliki). BARKOVUE TPK Sirena, Miramarski drevored 32: ob priliki 30. regate Barcolane je na ogled razstava RIBIŠTVO SKOZI STOLETJA V TRŽAŠKEM ZALIVU. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure. Razstava, ki jo je pripravil in uredil kap. Bruno Lisjak Volpi, bo odprta do 25. oktobra. Za morebitne informacije pokličite na tel. št. 040-422696. SKEDENJ V Skedenjskem muzeju so na ogled stare razglednice in slike Petra Conestaba. Urnik: vsak torek in petek, od 15. do 17. ure. GORICA Galerija Kulturni dom v Gorici Do 17. oktobra, bo odprta razstava goriškega fotografa Silvana Pittoli iz Steverjana. Urnik: ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. ARS galerija - Katoliška knjigarna na Travniku: razstava tržaške slikarke Annamarie Ducaton. Razstava bo ob urnikih knjigarne odprta do 31. oktobra. Kulturni center Lojze Bratuž: danes, 15. oktobra ob 18. uri, odprtje razstave Sodobna umetnost ’98 Arhitektura in industrijski design devetdesetih let. PASSARIANO Vlila Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled razstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen pone- deljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. PORDENON Do 30. oktobra razstavlja v galeriji La Roggia (Tržaški drevored 19) Franco Vecchiet. Razstava je odprta od torka do sobote od 16. do 19.30. ________________VENETO__________________ BENETKE PalaCa Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Schola di SanfApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. V beneški galeriji Contini (San Marco 2765, Čampo S. Stefane) so na ogled tuši Zorana Mušica. Razstava bo odprta do 16. oktobra, in sicer vsak dan od 10. do 13. in od 15.30 do 19.30. _____________LOMBARDIJA_________________ MILAN Knjižnica v Ulici senata 14 - Do 25. oktobra, razstava »Botteghe di editoria, libri, arte e cultura tra Monte-napoleone e Borgospesso, Milano 1920 - 1940«. Razstava je odprta vsak dan izključno ob ponedeljkih in sicer do 10. do 18. ure. SLOVENIJA NOVA GORICA Razstavišče Paviljon Do 2. novembra razstavlja svoje slike Rafael Nemec. PORTOROŽ Avditorij Od sobote, 17. oktobra, razstavlja Marko SteveliC. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. SEŽANA Kosovelova knjižnica - Do 30. oktobra, bo na ogled izbor najlepših ilustracij Marjance Jemec-BožiC. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«, Urnik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17. AJDOVŠČINA Pilonova galerija - Prešernova ulica 3 Do 22. oktobra razstavlja Edi Selhaus. Urnik: od torka do petka med 10. in 12. ter 14. in 17. uro, v soboto in nedeljo med 15. in 18. uro, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Musiča sta poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še dve razstavi: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb Milene Stepančič. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Spodnji prostori Moderne galerije Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. db 18. ure. Cankarjev dom - Mala galerija: do 23. oktobra, razstavlja Bojan Sedmak pod naslovom Narava slika strupene akvarele. i RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 Steverjan: Utrinek s festivala: ansambel «Go-liCnik» 20.30 TV DNEVNIK 20.50 XXX. Jesenska regata ® RAI 1 6.00 6.30 9.35 9.40 9.50 11.30 11.35 12.25 12.50 13.30 14.05 15.00 15.50 17.35 17.45 18.00 18.35 19.30 20.00 20.40 20.50 23.10 23.15 0.15 0.45 1.45 Euronews Pregled tiska, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Zelena linija - Zeleni Me-teo Deste minut z... Film: Zeppelin (krim., VB ’71, i. Michael York) Dnevnik Aktualna oddaja: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Variete: Centoventitrfe (vodi Raffaella Carra) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Nan.: Komisar Rex (i. Tobias Moretti) Dok.: Kvarkov svet Mladinski variete: Polet-ni«Solletico» (vodita Mauro Serio, Elisabetta Ferracini), vmes risanke Heidi in nan. Zorro Danes v parlamentu Aktualna odd.: Prima Dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Cralo Conti) Vremenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport Kviz: La Zingara (vodita G. Comaschi, C. Brosca) Variete: I Cervelloni (vodita Giancarlo Magalli in Wendy Windham) Dnevnik Aktualna oddaja: Gosi vi-cino, cosi lontano - Ikone (vodi Gilberto Squizzato) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Rai educational: II grillo, 1.15 Aforizmi, 1.20 Sot-tovoce - Potihoma Nad.: Silvia e sola F RAI 2 Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Lassie Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Nanizanka Film: Voglio mio figlio (dram., ZDA ’95) Variete: La vita in diret-ta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik in šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Telesna straža (i. Jack Scalia) Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Aktualna odd.: Pinoc-chio (vodi Gad Lerner) Nan.: Dark Skies Dnevnik, danes v parlamentu, vreme, šport Film: Rischio assoluto (thriller, ZDA ’89, i. T. Stamp, M. Johnson) Jlk RAI 3 6.00 8.30 10.15 10.30 12.00 12.15 13.00 14.00 14.50 15.00 15.30 17.00 18.30 19.00 20.00 20.45 22.30 22.55 0.00 0.30 1.10 6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Film: Supplizio - II trajdi-tore del campo 5 Dok.: Geo Magazine Aktualno: Tempo, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, 12.10 Šport Nan.: In viaggio nel tempo Aktualno: Infinito futu-ro, 13.30 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Tgr - Leonardo Nan.: Kaj ti roji po glavi? Šport: kolesarstvo, Vela & Vela, odbojka (Z) Dok.: Geo magazine Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Nan.: Superman Film: Fargo (dram., ZDA '95, i. F. McDormand, W. H. Macy, K. Rudrud) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Rep ort Nan.: Erotic Tales Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Variete: Fuori orario §8 RETE 4 ITALIA 1 IT Slovenija 1 Jr Slovenija 2 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Otroški variete Ciao ciao Guadalupe mattina, vmes risanke Pregled tiska Nan.: Alta marea Nad.: Zingara, 9.45 Alen, Film: 11 segreto della pi- 10.45 Febbre d’ amore ramide d’ oro (pust., Dnevnik ZDA '88, i. Cindy Lau- Aktualno: Forum per, Jeff Goldblum) Dnevnik Tg 4 Šport studio, 12.25 Odpr- Kviz: Kolo sreče ti studio, 12.50 Fatti e Nad.: Sentieri - Steze micfatti Film: Notre-Dame de Pa- Kviz: Caccia alla frase ris (dram., Fr.-It. ’56, i. G. Risanke Lollobrigida, A. Quinn) Risanke: Simpsonovi Kviz: OK, il prezzo e giu- Varieteja: Colpo di fulmi- sto ne, 15.00 Fuego! Dnevnik in vreme Nan.: Beverly Hills Risanke Variete za najmljaše, Film: Proposta indecente vmes risanke (kom., ZDA ’93, i. R. Nan.: Robin Hood Redford, Demi Moore) Odprti studio, 18.55 Film: Poltergeist (srh., Šport studio ZDA ’82, i. Craig T. Nel- Risanke son, Jo Beth Williams) Nan.: La Tata (i. F. Dre- Pregled tiska scher) Film: Blow up (dram., Variete: Sarabanda (vodi VB '66, r. M. Antoniom) Enrico Papi) ■i- Aktualna oddaja: Moby Dick (vodi Michele San- |5) CANALE 5 toro) Glasb, odd.: Night Ex- press Odprti studio, šport stu- Na prvi strani, vreme dio, 1.00 Italija 1 šport Jutranji Tg5 Film: L* uomo che ucci- Aktualna odd.: Vivere deva a sangue freddo bene benessere Variete: Maurizio Go- stanzo Show (pon.) Variete: Tira & Molla S TILE 4 Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani H 19.30, 23.00 Dogodki in Nad.: Beautiful (i. Ronn odmevi Moss, Hunter Tylo) ■to] Aktualno: Supplemento Aktualna odd.: Uomini e Konjske dirke dpmie - Moški in ženske R*! Program o Univerzi (vodi M. De Filippi) Rjo Film: Esperimenti geneti- TV film: Un amore per ci sempre (dram., ZDA ’93, Ai confini della realtš i. Jennie Garth. Craig 00 Aktualno: Zoom Bierko, Ted Wass) Aktualna odd.: Verissimo (vodi Cristina Parodi) Variete: Superboll (vodi (•) MONTECARLO Fiorello) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti- 19.25, 22.45, 0.30 Dnev- zia (vodita Ezio Greggio nik, 19.15 Šport in Enzo lacchetti) Nan.: Ironside, 13.10 TV film: Anni '50 (kom., Quincy It. '98, r. C. Vanzina, i. IHSti Film: L’ incendio di Chi- Ezio Greggio, A. Fassari, cago (’38, i. T. Povver) Enzo Cannavale) Variete: Tappeto volante Variete: Maurizio Costan- Variete: Zap Zap zo Show, vmes (1.00) Nan.: SuperVicky nočni dnevnik Film: C.I.A. - Nome i co- Striscia la notizia dice: Alexa (ZDA ’90) Nan.: N. Y. P. D. (i. Film: Te e simpatia Jimmy Smits) (kom., '56, i. D. Kerr) 8.00 8.55 9.00 9.30 12.05 13.00 13.10 13.25 13.55 15.35 16.50 17.00 17.10 17.30 18.05 18.20 18.35 19.05 Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor. Plesna šola Kazina, 9.55 Otroška oddaja, 10.35 Poljudnoznanstvena odd.: Divja Amazonija, 11.25 Dok.: Druženje in praznovanje (ZDA) Nan.: J.A.G. (ZDA, 22.) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Zgodbe iz školjke Tedenski izbor: Iz muzeja, 14.35 Korenine slovenske lire: Kraška hiša, 15.05 Osmi dan Drama: Mit Meinen Au-gen (A. Heibach, X. Seff-cheque, Nemčija) Obvestila Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Tedi, oddaja za mularijo Glejte, kako rastejo: Močerad Parada plesa | Zenit Risanka 19.20 19.30 20.00 20.05 21.00 21.05 Oglasi Dnevnik, vreme, šport Oglasi Nad.: Brezglavo zaljubljen (VB, i. Robson Green, Francesca Annis, 1. del) Dobro je vedeti Tednik 22.00 22.40 22.45 22.50 23.20 0.40 0.55 Odmevi, kultura, vreme Šport Oglasi Podoba podobe Richter, enigma - Portret pianista (1. del) Parada plesa Zenit 1.20 Napovedniki TV PRIMORKA 16.00 Videostrani Kmečki praznik v Tolminu Za in proti občini Šempeter Vrtojba Nad.: Sosedje (80. del) reto Glasb, oddaja: Postaja GO [TJS Koškovi pogovori [001 Videostrani Dnevnik, vreme RnB Iz tiska Rja Zdravje in mi: Epilepsija Nad.: Sosedje (81. del) B Brez šminke: Oglaševanje in Zlati boben 8.45 9.00 9.55 10.00 10.50 11.35 12.25 13.15 14.05 14.35 15.40 16.10 18.05 18.30 19.00 19.30 20.00 20.55 22.20 23.10 0.25 - 0.45 Teletekst Vremenska panorama Napovedniki Matineja. Nanizanka: Trdno v sedlu (N. Zel. 21. ep.), 10.25 nan.: Pacific Drive (Avstral., 77. ep.) Tedenski izbor. Nadaljevanka: RdeCa ptica (Nemčija, 5. del) Cik cak Dokumentarna serija: Dan-cing in the Street (VB, 1.) Naša krajevna skupnost: Kulturo ljudtsvu (A. Ma-rodic) Svet poroCa Euronevvs TV prodaja Film: Kot voda za čokolado (Mehika) Nanizanka: Opremlje-valke (16. ep.) Nanizanka: Lahko noC, ljubica (VB, r. Robin Nash, i. Nicholas Lyndhur-st, Michelle Holmes) TV igrica: Kolo sreCe Videoring Rock z Vesno Šport ali tuji show Film: Konec dolgega dne (VB, 1991, r. Terence Da-vies, i. Marjorie Yates, Leigh McCormack) Glasbena serija: Bela soba II Nan.: VeCni sanjaC (24. ep.), 23.35 Lazar (9. ep) Napovedniki 8 Koper 17.00 18.00 18.30 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 22.00 22.15 22.30 22.45 Euronevvs Otroška oddaja: Ecchec-cimanca - Mala Neli Nogomet: Slovenija - Latvija (kvalifikacije za EP) Aktualno: Meridiani Program v slovenskem jeziku: Med valovi Minute za... Primorska kronika Tv Dnevnik - Šport Risanke: Mala Neli Četrtkova športna oddaja Film: O, Bog! (ZDA 77, i. G. Burns, D. Pleasance) TV dnevnik - Vsedanes Euronevvs Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Med valovi 23.15 Minute za... Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi: Skrito cvetje rožmarina (L. Dobrinja); 8.50 Soft mušic;; 9.15 Odprta knjiga: Pot v Trento (K. Kovič, prip. A. Valič, r. M. Sosič); 9.30 Glasba; 10.00 Poročila, nato Koncert s slovenskimi izvajalci; 11.00 Mi in naši bližnji (V. Valenčič); 12.40 MePZ Rupa-Peč; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Plesni ritmi; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica (K. Kralj); 18.00 D. Makuc: Sardinci; 18.30 Blues; 19.20 Napovednik, Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; tko do dela; 11,15 Aktualnosti; 13.00 \9.45 Kak Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00 Večerni pr,; 22.00 Zrcalo dneva; Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Giro d' aria; 11.00 Modri val; 11.45 Mi in vi; 13.00 Guna blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.45 Aktualnosti; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Soul power; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport; 20.00 RMI. Slovenija 1 5.00. 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.29 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00. 6.30, 7.30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 12.00 Glasb, novosti; 13.45, Gost, Kulturne drobtinice; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.00 Vroče hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21,00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, mladina; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Operni umetniki; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Festival stare glasbe; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Glasba in napoved. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei MonteccM 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi'6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 66 VETER 6^6 MEGLA TOPLA FRONTA f _ . SRED VREMENSKA SLIKA Nad južno Evropo in Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. Atlantski frontalni valovi se prek srednje Evrope pomikajo proti vzhodu in vplivajo na vreme v krajih južno od Alp predvsem z občasno povečano oblačnostjo. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 18.20. Dolžina dneva 10.59. f LUNINE MENE^IlKlHlh Luna vzide ob 2.10 in zatone ob 16.22. PLIMOVANJE Danes: ob 1.07 najnižje -31 cm, ob 8.03 najvišje 33 cm, ob 14.20 najnižje -18 cm, ob 19.46 najvišje 17 cm. Jutri: ob 1.54 najnižje -35 cm, ob 8.32 najvišje 40 cm, ob 14.50 najnižje -27 cm, ob 20.31 najvišje 24 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 18,5 stopinje C. V? BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo zmerno obremenilen, le pri vremensko občutljivih se bodo občasno pojavljale vremensko pogojene težave. [Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............17 1000 m.............14 1500 m.............10 °C 2000 m..............7 2500 m .............4 2864 m.............1 SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLU ZIJA CIKLONA CIKLONA nnicfA DANES GRADEC 7/15 S CELOVEC O 4/16 | 8/20 O OVIDEM 8/20 o 2/15 KRANJSKA GORA _ O TRŽIČ 4/16 O KRANJ S O S. GRADEC 3/15 MARIBOR O 7/16 o PTUJ CEUE O 7/16 —GORICA 7/19 OOBtciF o 7/19 O v LJUBLJANA 6/17 9/20?ST^ '* PORTOROŽ O 9/20 POSTOJNA O 2/16 r*- KOČEVJE N. MESTO 7/'* O 7/16 _ C X o ^.^RNOMEU Dane bo pretežno oblačno, le na Primorskem se bo delno zjasnilo. SOSEDNJE POKRAJINE: Od zahoda se bo delno zjasnilo. Le na Madžarskem in v vzhodni Hrvaški bo še pretežno oblačno, kjer so možne padavine. ■kj TRBIŽ O o „ KRANJSKA GORA JUTRI O 5/17 3/17 E6 9 GRADEC 5/17 M. SOBOTA O 7/17 mmm M ČEDAD 8/22 O OVIDEM 8/22 TRŽIČ 5/17 6} o KRANJ .N GORICA 8/21 GORICA 8/21 O LJUBLJANA 7/19 TRST 10/22 UMAG <5 PORTOROŽ O io/ POSTOJNA O 3/18 KOČEVJE CEUE O 7/18 O ^^^RNOMEU POREČ PAZIN O REKA 10/22 3 V petek bo na Primorskem sončno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Topleje bo. V soboto bo začel pihati jugozahodni veter. Zmerno se bo pooblačilo v zahodnih krajih, drugod pa bo večinoma sončno vreme. Zjutraj bo po nižinah megla. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE V eksploziji v Tultepecu veliko mrtvih in ranjenih Pariška moda vztraja pm razgaŠjemosti PARIZ - Gola presenečenja: pod tem (nenapisanem) geslom so se začeli pariški defileji, na katerih je veliko golote in šokantnih prijemov. Modni krea-torji so se odločili predvsem, da razgaljajo ali pa lahko prekrijejo prša. Ob oblekah drznih krojev pa so pozornost posvetili tudi dodatkom in načinu predstavljanja, tako je Dries Van Noten vratove menekenk okrasil z ogrlicami klapavic, Japonec Wa-tanabe pa je manekenkam v belih tunikah z obliži zalepil usta. Vse bolj prihaja do izraza težnja, da so dodatki bolj »must« od samih oblek, tako postaja »nujno« poletno pokrivalo Vuitonova čelada za motor srebrne barve. Tudi letos v Parizu s svojimi modeli nastopa Stella McCartney, ki sodeluje s hišo Chloe (na sliki njen model, f. AP). CIUDAD DE MEXICO - Kakih dvajset mrtvih in več kot sto ranjenih je katastrofalni obračun strahovite eksplozije, ki je razdejala neki obrat za izdelavo pirotehničnega materiala (petard, raket in ognjemetov), v Tultepecu, mestu kakih 50 kilometrov od prestolnice. Gospodarstvo tega mesta sloni prav na proizvodnji pirotehničnega materiala, ki poteka največkrat nezakonito in v samem mestnem središču. »Po prvi strahoviti eksploziji, so sledile druge eksplozije. Moja hiša se je stresla do temeljev in na cesti sem videl, kako je odneslo streho nekega poslopja. Bilo je hujše kot ob potresu leta 1985,« je v šoku izjavil neki meščan, ki se je nahajal v neposrednji bližini eksplozij. Vzroke tragedije bo zelo težko dokazati. Po prvih ugotovitvah, naj bi do prve eksplozije prišlo v nekem nezakonitem skladišču smodnika. V neposrednji bližini je bilo skladišče plinskih jeklenk, ki so prav tako druga za drago eksplodirale. Eksplozivni valovi so z zemljo zravnali kakih trideset poslopij v najbližji soseščini, iz katerih so reševalci odkopavali trupla in ranjence. Guverner Cesar Camacho je proglasil izredno stanje in na pomoč poklical vojsko, id se je pridružila gasilcem, rdečemu križu in prostovoljcem. Mani žrtev aidsa v ZDA VVASHINGTON Ameriški zdravstveni delavci poročajo o velikem upadu smrtnih primerov zaradi aidsa, medtem ko število tistih, ki se vsako leto ukužijo z virusom HIV, ostaja nespremenjeno. Število smrtnih primerov zaradi aidsa se je v ZDA v obdobju od 1996 do 1997 zmanjšalo za 47 odstotkov, medtem ko število na novo okuženih z virusom HIV ostaja enako -40.000 novih primerov letno. (STA/Hina) L Britanci si lastijo šampanjec LONDON - Šampanjec, ki že več stoletij velja za simbol francoske prefinjenosti, je v resnici britansko odkritje, trdi avtor Svetovne enciklopedije šampanjca in penečih vin Tom Stevenson. V knjigi, ki naj bi izšla še ta mesec, je objavljena kopija zgodovinskega dokumenta, s katerim naj bi dokazah, da je Britanec Christopher Merret že leta 1622 Britanskemu kraljevemu društvu predložil dokument o proizvodnji penečega vina. Sele ■ 20 let kasneje naj bi slepi francoski menih Don Perignon izpopolnil svojo metodo šampanjca, najbolj znanega penečega vina na svetu. »Dokaz, v katerem je opisano dodajanje sladkorja vinu, da bi tako dosegli drugo vrenje in penečo se vsebino steklenice, obstaja. A ne v mestih v srcu Champan-gne, ampak v Londonu,« je v svoji knjigi zapisal Stevenson.