sodstvo d
* 14 ubl^ «*fti
Leto IX., štev. 38.
Ms*§s razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: V|abijana, poštni predal štev. 168.
Usalsnr m telegrame: >Napre}<, Ljubljana.
čekovni račun St 13.807.
Poitaiaa plafcaa ▼ gaUrini.
V IjJUBLJANI, v soboto, 19. septembra 192».
Današnja številka Din 1*50,
Stane mesečno	....	Din 25-— |
za inozemstvo	....	Din 85-—» |
Oglasi :
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: besedte 60 par, najmanj 5 Din.
Dcpiss frankirajte in podpisujte, sicer se DA priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine prosta, j
Glasilo Socialistične stranice Jugoslavije.
Izhaja jzacasmio le e v* tetrah na teden in stane mesečno ® dinarjev.
8.** »a*,	v**.,	,iev. 38..
C«e t ts va ^Napivjeva" Sievaitessi kol	:
LJUDSKI GLAS
(itasiio Kmetsko deiavske zveze
Stane letno 72 Din — mesečno 6 Din
Nova Mdelavskaw
99
>Socialistična partija Jugoslavije« (na Slovenskem Korunova frakcija okoli »Socialista«, v Beogradu pa To-palovic, Pavičevič & Comp.) se še ni utegnila organizirati, pa ji že grozi popolen razpad. Hrvatsko in slovensko vodstvo se je že tako dobro zvezalo s fašističnimi demokrati — (primerjaj 2 milijona dinarjev posojila ljubljanskih demokratskih gerentov Kristanovi zadrugi »Stan in dom« in druge »vzvišene strankine interese«) da je njih fuzija z demokrati samo vprašanje ugodne prilike in časa. Slovensko vodstvo bo sledilo zgledu na Hrvatskem, kjer so skoraj vsi bivši voditelji prestopili k buržuaznim strankam (Demetrovič, Radoševič, Bornemisa i. dr.)
Nad zgrešeno politiko te stranke so že davno obupali vsi oni socialisti, ki so se po razkolu v komunistični stranki znašli v .eni fronti z ministerialisti in morda v začetku še upali, da vzamejo vodstvo stranke iz rok Pribiče-vicevih prijateljev. Toda kapitalisti vedo dobro, da se napravijo najbolj trajne zveze s socialističnimi odpadniki vedno preko žepov. Te zveze so torej tako močne, da se bodo »desničarski socialisti«, ki so samo še po imenu v delavskem gibanju, po ideologiji pa že davno med kapitalisti, prav lahko odločili za fuzijo z demokratsko stranko, čim bodo to demokra-tarji spoznali za dobro. Zdaj so demo-kratje še mnenja, da je boljše, da nosijo njih prijatelji še socialistično krinko.
Zato se vseh onih delavskih zaupnikov, ki so ostali v SPJ zato, ker. so še vedno upali, da jo bodo spravili na marksistična pota, polašča obup. V tem obupu so se oklenili zadnje nade: delati za strokovno združenje in iz združenih strokovnih organizacij napraviti temelj za novo delavsko stranko.
Tudi med pristaši nekdanje komunistične stranke, ki je bila z zakonom o zaščiti države prisiljena iti pod zemljo, kar je omogočilo raznim »levičarjem« deiati razne puče, je opažati, da so treznejši zaupniki obupali nad njenim vodstvom in da skušajo, naslonjeni na takozvane neodvisne strokovne organizacije, organizirati novo delavsko stranko.
Jugoslovanska socialna demokracija preživlja torej novo težko krizo. Nezadovoljstvo s centralnim vodstvom komunistične in socialistične partije je med treznejšim in previdnejšim članstvom tako veliko, da mislijo ti kakor oni na ustanovitev nove delavske stranke. -
To je važen dogodek v zgodovini delavskega gibanja v Jugoslaviji. Naša stranka, ki je vsaj na Slovenskem obdržala kontinuiteto tridesetletnega proletarskega gibanja, ki je ohranila zavedne in organizirane kadre, ki je izčistila iz stranke vse agente kakršnegakoli kapitala in ki jo je obdržalo izključno zaupanje in materialna podpora v njej organiziranih proletarcev, mora zavzeti napram snovanju nove •tranke točno stališče. To stališče bo strankin kongres tudi gotovo določil. Do tedaj pa je potrebno o tem razmišljati, da se s položajem v posa-
meznih pokrajinah države spoznamo in pravilno ocenimo tudi gibanje v različnih pokrajinah.
Naša stranka — verna celokupni revolucionarni tradiciji jugoslovanske socialne demokracije — je doslej or-ganizatorično omejena na Slovenijo. To pa samo radi tega, ker na Hrvatskem, v Bosni, Srbiji in Vojvodini še niso končno formirane delavske politične struje, ki bi politiko naše stranke prav spoznale in pravilno ocenile. Naša stranka, dasi ni formalno včlanjena v Internacionali, je predvsem prepričana, da brez močne, duhovno enotne in marksistično zavedne Internacionale ne pomeni mnogo. Kot stranka malega naroda se pa tudi prav dobro zavedamo uloge, ki nam je dodeljena v težkih internacionalnih vprašanjih. Tudi pri rešavanju teh vprašanj velja načelo: kolikor orga-nizatorične sile, toliko vpliva. S trdno vero, da se bo na razvalinah II. Internacionale, ki jo je zrušila zmotna politika skrajno desnih socialistov-imperialistov, stvorila nova internacionala, ki bo duhovno enotna, marksistično zavedna in sposobna za internacionalne akcije, krepimo svoje vrste, da bo mogla naša stranka kot politično aktivna vstopiti in biti sprejeta v novo internacionalo.
Kot pravi in odkritosrčni interna-cionalisti smatramo, da bi bilo potrebno popolnoma enotno vodstvo delavskega gibanja v Jugoslaviji, s sedežem v političnem centru države, v Beogradu. Mi smo verni pristaši enotnosti celokupnega delavskega gibanja. Ali če pride k nam zastopnik beograjske centrale, ki se izraža o slovenskem proletariatu, da je manjvreden, da je »govno«, kakor se je zgodilo to
v Mariboru o priliki neke konference pred par leti, in če zastopnik beograjske centrale — bodi te ali one — pride k nam, pa zahteva, da se združimo, a pri tem zahteva kot ceno za združitev našo kapitulacijo osnovnih socialističnih principov — načelo javnosti, progresivni davek, proletarska demokracija v stranki, odgovornost izvoljenih odborov, suverenost kongresa, držanje programa in pravilnika — potem odgovarjamo: gospoda,
vi niste socialisti, če zahtevate tako združenje. Mi bomo počakali, da srbski in lirvatski, kakor tudi nemški in madjarski proletariat v Jugoslaviji doseže ono stopnjo zavednosti, ki onemogoča kapitulacijo osnovnih socialističnih principov. Čim prej bodo zastopniki hrvatskega in srbskega proletariata to spoznali, tem prej bo prišlo do popolnega duhovnega in organizacijskega zedinjenja.
Vara se tov. Života Milojkovič, ki očitno ne pozna politike naše stranke, politike slovenske socialne demokracije, če nam pripisuje domišljavost, da mora biti naša stranka vodilna grupa v politiki socialne demokracije v Jugoslaviji. Če bi on pazno čital »Naprej«, nam ne bi pripisoval take domišljavosti. Ali če bi poznal zgodovino in boje, ki jih ima in ki jih je naša soeialno-demokratična stranka v Sloveniji in v mednarodnih vprašanjih izbojevala, potem tudi ne bi verjel, da je naša stranka tako slaba, da bi
za kakršnokoli problematično frazo popustila samo eno izmed temeljnih načel socializma, na katerih je zgrajena in na katerih si prizadeva ostali, razvijati se in napredovati.
Tovariši v Beogradu, Sarajevu, Zagrebu in drugod nam morajo poprej teoretično in dejansko pokazati, kakšno je združenje, ki si ga oni zamišljajo. Združenje brez zavednosti je po naših principih in izkušnjah samo vir novih razkolov. Združenje, vezano s kapitulacijo katerekoli grupe ali katerega izmed osnovnih načel socializma, pomeni samo začetek novega razkola. Tov. Života Milojkovič, ki izdaja svoj list brez organizacij, bi pač ne smel tako govoriti o »Napreju«, kakor govori, kajti »Naprej je glasilo onih proletarskih organizacij v Sloveniji, ki so ostale verne revolucionarnim tradicijam in osnovnim socialističnim načelom. Posebno pa bi ne smel tako govoriti, če ga redno ne či-ta, ali ne razume jezika, v katerem je pisan. Če aspirira Života Milojkovič na vpdstvo celokupnega jugoslovanskega proletariata, potem se bo že moral potruditi in se naučiti tudi slovenskega jezika vsaj toliko, da ga bo razumel. To je tem lažje, ker je po njegovem to isti jezik ko srbski!
Formalno enotne politične in strokovne organizacije smo v Jugoslaviji že imeli. Niso pa bile duhovno in organizacijsko enotne! Tudi Milojkovič, Jakšič, Petakovič in drugovi so se nekdaj borili za duhovno in organiza-toricno edinstvo na temelju točno odrejenega programa in pravilnika. Če se zdaj borijo za kakršnokoli združenje, ki odreka politični stranki njeno ulogo in pomen, so na napačni poti: ne gredo naprej, temveč nazaj.
Politična stranka je v modernih delavskih gibanjih glava in hrbtenica delavskega pokreta. Zato mora biti predvsem duhovno enotna. Kaj vam koristi truplo brez glave — kaj koristi številčna organizacija brez duhovne enotnosti, brez politične zavednosti? Če hočete ustvariti iz strokovnih organizacij novo politično stranko na zdravih socialističnih temeljih, povejte to odkrito, kakor je povedal tov. J. Jakšič. V Sloveniji pa nam take nove politične stranke ni prav nič treba, dokler stojijo naše zavedne organizacije, ki so vse to, kar se na jugu šele dogaja, že preživele. — Nazaj mi ne gremo niti za ceno edinstva. Mi korakamo kljub težkočam vedno samo naprej!	K.
arranvK.	-T-ao-Kiria^^a.* ~.i
Kongres socialistične Internacionale.
Razmerje Internacionale do sovjetske Rusije, balkanskih držav in do revolucije na Kitajskem določa sledeča resolucija, ki je bila sprejeta kot zadnja na kongresu Internacionale:
Ko postaja internacionalni položaj v zapadni Evropi pod vplivom delavskega razreda vedno mirnejši, je položaj v vzhodni Evropi vedno bolj nevaren in zahteva vso pozornost socialistične Internacionale.
Odkar je padla angleška delavska vlada, so se nasprotja med kapitalistične - imperialističnimi državami,
predvsem pa med Anglijo in sovjetsko Rusijo silno nevarno poostrila.
V kapitalistično - imperialističnih državah naraščajo struje, ki hočejo voditi iz strahu pred nacionalno - revolucionarnim gibanjem na Kitajskem, v Indiji in v mohamedanskih deželah vedno bolj agresivno politiko napram sovjetski Rusiji.
Komunistična Internacionala vzdržuje iluzijo, da bodo prinesli delavcem rešitev bajoneti zmagovitih rdečih armad in da je potrebna nova svetovna vojna, da se začne svetovna revolucija. Komunistična Internacionala podpira revolucionarno gibanje v Afriki in Aziji v upanju, da bo s pomočjo teh revolucij in z vojno dala kapitalizmu smrtni udarec.
Te nasprotujoče si tendence rodijo resno nevarnost nove svetovne vojne.
Ta nevarnost pa preti predvsem novim državam, ki mejijo na Rusijo in pa balkanskim. Ustvaritev teh novi držav po narodih, ki s d se osvobodili jarma avstrijske, nemške in ruske dinastije, pomeni lepo zmago demokracije. Meje teh držav pa so bile pod vplivom imperialističnih velesil določene v interesu velesil tako, da kršijo marsikje pravico samoopre-deljenja narodov in ne upoštevajo pravic narodnih manjšin. Stalno nemirno razpoloženje v teh državah je posledica politične reakcije v teh državah in pa dveh okolnosti: 1. organizira komunistična Internacionala puče v teh državah, ki naj bi ji dali povod, da jim naprti usodo Georgije in Armenije; 2. lahko izrabijo imperialistične velesile te države za prve sunke proti sovjetski Rusiji. Ta položaj je toliko nevarnejši, ker lahko vsak spor na vzhodu povzroči svetovno vojno.
Radi tega izjavlja kongres:
1. Internacionala se zavzema brezpogojno za pravico svobodne in neodvisne eksistence novoustanovljenih držav.
Internacionala izjavlja znova in z vsem poudarkom, da je dolžnost vseh socialističnih jbtrank, zlasti pa onih velikih in obrobnih držav, pobijati vsako proti sovjetski Rusiji naperjeno agresivno ' politiko in zahtevati upostavitev normalnih političnih in gospodarskih razmer s sovjetsko Rusijo.
Kongres pozdravlja zboljšanje internacionalnega položaja sovjetske Rusije, ki se je zboljšalo od hamburškega kongresa sem zlasti po prizadevanju socialistične Internacionale. Pravno priznanje sovjetske Rusije po Nemčiji, Angliji, Italiji, Avstriji, Francoski, Japonski in mnogih drugih državah, je predrlo bojkot, v katerega so nekatere države hotele vkleniti sovjetsko Rusijo.
To daje Internacionali tudi pravico, pozvati rusko ljudstvo, naj deluje za upostavitev vseh političnih in strokovnih svoboščin v sovjetski Rusiji in proti vsaki agresivni in aneksioni-stični politiki ruske sovjetske vlade, kakor tudi proti vsaki propagandi, ki ima za smoter nasilno vmešavanje sovjetske Rusije v zadeve drugih narodov. ^
Socialistična Internacionala se seveda, da bi se vojna nevarnost bistve-
no zmanjšala, če bi odločitev o vojni ali miru v sovjetski Rusiji ne bila v rokah diktatorske oblasti, temveč v rokah naroda samega. Internacionala podpira zato stremljenje socialističnih strank v sovjetski Rusiji za de-mokratizacijo režima in upostavitev političnih pravic.
Socialistična Internacionala pozdravlja zbujanje širokih slojev delavnega ljudstva med Kitajci, Indijci in mohamedanskimi naredi. Zaveda se, da je mogoče preprečiti novo svetovno vojno le, če bo evropska in amerikanska demokracija sama priznala pravico samoodločbe vseh narodov in jo uveljavila proti evropsko-amerikanskemu imperializmu. Socialistična delavska Internacionala nalaga torej vsem socialističnim strankam dolžnost, energično in neprestano se bojevati za pravico samoodločbe vseh zatiranih narodov v Aziji in Afriki. Kitajskim delavcem zagotavlja svojo solidarnost in zahteva zlasti na Kitajskem odpravo pritiska tujih držav, odpravo tujih koncesij in takojšnjo uvedbo modemih zakonov v zaščito kitajskih delavcev.
3. Socialistična delavska Internacionala zahteva pravico samoodločbe narodov za vse narode, ki so padli z vsemi mirovnimi sklepi in drugimi pogodbami od leta 1918 pod tuje gospostvo, kakor tudi za narode v sovjetski Rusiji, ki so med revolucijo zgubili svojo državno samostojnost, n. pr. v Armeniji, Georgiji, Ukrajini itd.
Internacionala pričakuje, da bodo vse priključene stranke krepko podpirale pravice narodnih manjšin. Ugotavlja, da je trajen mir mogoče zajamčiti le, če se bo internacionalni pravni red v smislu § 19. pakta Zveze narodov smotreno razvijal v smeri, da je revizija državnega reda in državnih mej mogoča samo z mirovnimi sredstvi potom razsodišča in plebiscita, da podjarmljeni narodi ne bodo pričakovali rešitve le od novih vojn. Ugotavlja pa tudi, da je mogoče uporabiti ta princip v vzhodni Evropi le pod pogojem, da vstopi sovjetska Rusija v Zvezo narodov, kar je potrebno.
4. Socialistična Internacionala obsoja najostrejše teroristične in nasilne vlade v nekaterih državah, zlasti V Bolgariji in poziva vse socialiste, da se z vso močjo zoperstavijo vsakemu nasilju in zahtevajo odstranitev vsakega terorja.
*
Tudi ta resolucija ni bila sprejeta brezpogojno, dasi so vsi delegati glasovali zanjo. V imenu francoske, večinskih poljskih, estonske, letske, armenske, bolgarske, jugoslovanske (dr. Topalovič), georgijske, madjar-ske, finske, belgijske in švedske socialistične stranke je izjavil delegat de Brouckere (iz Belgije), da mora v imenu naštetih strank uveljaviti nekaj rezerv: 1. ker ni bil sprejet v resolucijo francoski dodatek, ki je formuliral nevarnosti vzhodnoevropskega imperializma in kaj imamo pričakovati od socialistične delavske
Izrežimo ta tur!
Bernot je tur, gnojni tur, ki ga je treba izrezati iz, telesa našega delavstva, prej ne bo ozdravljenja.
Min. n. r. Ant. Kristan
na zborovanju v Trbovljah 7. septembra 1925.
Res je, da v naši stranki osebe nič ne pomenijo; osebe izginejo, stranka pa ostane. Vendar se meni zdijo Kristanove besede, ki jih zgoraj citiram, selo globoke in premišljene. Jaz nič ne dam na program in pravilnik, zlasti pa ne na tiste prazne besede, da spadajo v našo stranko vsi, brez razlike, če si služijo svoj kruh z delom in če izvršujejo socialistična načela. Osebe, ki stranki škodujejo, spadajo ven, pa če imajo stokrat prav. In zlasti spada med škodljive osebe Bernot. Nobeden nam toliko ne škoduje ko on.
Nasa stranka je stranka brez napak, edino napako ima v tajniku. In »aradi te napake vse strankine dobre lastnosti izginejo, ker vsi gledajo le na to napako in zato dobrote sploh
akcije. Stališče naštetih strank na-pram sovjetski metodi, ki misli z orožjem revolucionirati svet, naj bi prišlo jasno do izraza. Že pred 125 leti je nasilno ljudsko gibanje (— francoska revolucija) služilo najprej revoluciji, potem pa je nastal iz njega Napoleonov imperializem; 2..vedno se zahteva priznanje sovjetske Rusije. To je pravilno, vendar pa je to mogoče doseči le, če vstopi sovjetska Rusija v Zvezo narodov in io naj bi resolucija jasno povedala; 3. resolucija sicer ne obravnava kolonialnega vprašanja, a dotaknila se ga je vendarle. Sklenjeno pa je bilo, da se bo obravnavalo kolonialno vprašanje šele na prihodnjem kongresu Internacionale, ki bo 1. 1927. Ali ni v teni nevarnost, da je bila sprejeta že nekaka predresolucija?
Priprt« iffii Josip PETE!!	
| Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.	
Najcenejši nakup	
nogavic, žepnih robcev, bri-salk, kiola, belega in rujavega | platna, sifona, kraval, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Soiingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.	
Ha veliko! h mais!	I
U=-.-r—	 ^	™U
Razno.
r V ljubljanski mestni hiši in nad ljubljanskim mestom gospodarijo po prevratu večinoma vladni komisarji. Značilno je, da so se Ljubljančani na to že kar privadili, kajti že več ko leto dni je minulo, odkar so razgnali zadnji izvoljeni občinski odbor, pa je vse kljub temu kar mirno. Dosedanjih protestov vendar ni mogoče šteti za resne! Korunovi socialisti so sklicali letos v juniju protestni shod skupno z ljudmi okoli »Del.-km. lista«, a na tak dan, da je bilo kar jasno, da ga policija ne bo dovolila. Govorili pa so po Ljubljani, da je imela prepoved še drug povod, »višje strankine ozire«, kar je zelo verjetno, kajti nič več ni slišati o kakem nadaljevanju protestne akcije. Sedanji trije gerenti so namreč samostojni demokrati. Preteklo nedeljo so sklicali klerikalci protestni shod v »Unionu«. Glavni govornik je bil dr. Korošec, ki si je obdržal ljubljanski poslanski mandat. Tudi klerikalcem se tak protest prav slabo poda. Še preden so prišli lani
ne vidijo. Le poslušajte malo, kako ljudje govorijo! Pa ne kakšni navadni delavci, ampak taki, ki so že po 30 let delali za socializem, dostojni ljudje.
Stranka, ki ima Bernota za tajnika, ni nič vredna. Bernot je skozi in skozi skažen človek. Le pomislite malo: ta človek je ločen! Privatne zadeve nas sicer nič ne brigajo, zato ne maram o njih govoriti, samo tebi povem, da boš vedel in da boš tudi drugim povedal, tako da ostane med nami. Saj veš, da ne smemo biti osebni, ker to škoduje, zato vsakemu, ki mu to poveš, priporoči, naj vsem le zaupno pove, kako in kaj. Torej, ko že govoriva o tem, naj ti povem, da je Bernot tako ničvreden človek, da ga je žena zapustila in šla z otroki v tujino. Lahko si misliš, kako je morala stradati, predno se je odločila za tak korak. Gotovo jo je tudi pretepal, vsi tako pravijo in gotovo si tega niso iz prsta izcuzali. Morebiti bi jo bil še ubil, če bi ne bila ušla, revica! Res, strašne razmere vladajo zdaj, ves svet je skažen. Pravzaprav svet ni skažen, le Bernot je skažen 1 Če bi njega ne bilo, bi se vse lepo mirno rešilo. Saj
klerikalci na vlado v Beogradu, je bil razpuščen ljubljanski občinski odbor in klerikalci niso razpisali novih volitev, dasi so imeli priliko in oblast, temveč so imenovali zopet le gerenta. Če so oni imenovali za gerenta prejšnjega župana, dr. Periča, so pokazali s tem prav tako pojmovanje in zatiranje demokracije kakor demokrati. Saj vendar ne gre za to, ali bo sedel na magistratu kot vladni komisar dr. Perič ali kdo drugi, temveč za samoupravne pravice ljubljanskih prebivalcev gre! Dr. Stanovnik, nekdanji podžnpan, je na shodu povedal, da so klerikalci zopet pripravljeni za enotno Ironto z drugimi strankami pri bodočih občinskih volitvah. In ker so obljubili, da pojde protestna resolucija k ministru za notranje zadeve, bodo po vsej priliki občinske volitve v Ljubljani kmalu razpisane, seveda ne radi njih protesta, ampak ker je znano, da so klerikalci povsod enaki: procesije za dež ali za lepo vreme oznanjajo vedno samo tedaj, če kaže barometer, da se bo vreme spremenilo. Vsa ta politika je le demagogija in preračunano ubijanje proletarske zavednosti. Tudi v Ljubljani odločujejo proletarski volilci, zato korunovci od časa do časa zatajijo svoje pokrovitelje in zaveznike — sam. demokrate, klerikalci pa varajo ljudi z neresnimi govorancami na shodih in v svojem časopisju. Če bi postal ljubljanski proletariat bolj zaveden in bi se organiziral v pravi razredni stranki, bi lahko sam gospodaril v Ljubljani.
r Vendar so javno priznali! . Jutro št. 213 z dne 15. t. m. piše v uvodniku o rezultatih nedeljskih občinskih volitev v Aržišah pri Zagorju in Devici Mariji v Polju. Zmagale so povsod meščanske liste. V tem uvodniku pa •o napisali jutrovci tudi tole: Značilno je za našo slovensko politiko, da so se nedeljskih volitev organizatorno udeležile pravzaprav le tri stranke: SDS, SLS in socialisti obeh smeri (»Jutro« misli korunovce in bivše komuniste) in še prav značilno je, da je bila lista SDS v obeh občinah vezana z listami socialistov proti listam SLS. Podeželski pristaši socialističnih strank so s tem krenili v novo smer politike, ki je brezdvomno srečnejša in boljša ko ona, ki jih je v zvezi s SLS gnala v klerikalno odvisnost. Doslovno tako piše »Jutro«, namesto posebnega komentarja pa pazno in preudarno pre-čitaj naš današnji uvodni članek!
r Politični položaj v državi je mogoče kratko popisati z naslovi poročil, vesti in člankov v jugoslovanskih političnih listih: »Protestni shod gladu-jočih upokojencev«, »Izprtje delavcev«, »Naraščajoča brezposelnost«, »Zadovoljni g. Radič«, »Pašič piše spomine«, »Velikanske slavnosti v Cetinju« itd.
r Sv. Birokracij zaposluje gg. referente mariborskega velikega župana tako, da niti ne vedo, kdaj je rojstni dan našega prestolonaslednika. Kdor pozna narodno dušo naših uradnikov, ve, da se rajši tri dni postijo, kakor da bi zamudili kako patriotično manifestacijo. Ker pa pošta radi preobilega birokratskega prometa že omaguje, se je vrglo županstvo na telegraf. Prav tik preden se oddahneš ob črni kavi in suhem kruhu pri zajutreku in misliš: hvalabogu, danes je
se ne vtikam v privatne zadeve, ker me nič ne brigajo, ampak za stranko je pa le grdo, če ima takega izgubljenca za tajnika. S tem kaže, da je vsa taka kakor on. Brrr — taka nemoralna stranka! No, hvala Bogu, da jo bo kmalu hudič vzel!
Tako in podobno govorijo razni dobri ljudje okoli, ki so osiveli pri 30 letnem delu za proletariat in imajo kaj pokazati, tako da jim nihče ne more očitati siromaštva. Tako govorijo in kdor jim ne veruje, je neumen in zabit, ali pa je tudi sam enako ničvreden kakor naša stranka.
Iz tega vidimo, da je ta napaka zelo nevarna in da jo je treba brezpogojno odpraviti.
Čeprav smo — kakor je jasno videti iz govoric — zelo nemoralna stranka, vendar nam ne sme biti všeč, če ostanemo še naprej nemoralni. Meni se zdi, da nihče izmed našega dobrega ljudstva nima veselja vstopiti v našo stranko baš zaradi te nemoralnosti in da imajo korunovci baš zato tako veliko članov in tako močne organizacije, ker so že ves čas tako požrtvovalno skrbeli za moralno žir-
praznik in prost si — pa ti p. ide bvit s-«-l na dom, češ, ob 9. je maša za Ni. vi*, kraljeviča Petra. »Umrl?« se zdrzneš. »Ah, a«, njegov rojstai dan je!4 V misliš preideš rodovnik in tam je rojstni dan nekoliko drugače določen. A preračunati gregorijanski in pravoslavni koledar ni časa, ko kar dežuje odlokov. Smuk brez črne kave v irni frak in pod cilinder in že stopiš dostojanstveno v cerkev. Računaš, koliko odlokov pride neki vsako minuto v naš trg, kolike je takih, ki morajo biti takoj rešeni, kolik# onih, ki počakajo kakšno liro in če ni morda — vesele oči! — celo kak tak med njimi, ki ga lahko rešiš šele čez 12 ur. Ko greš domov, vidiš, da si bil brez kravate in s samo eno rokavico. Nič ne de, blagi namen je bog le videl!
r Po lastnih zobeh se tolče g. France Svetek v svojem članku »Na križu« v »Socialistu«. Tam je šel že preko svoje »zgodovinske nujnosti«, ko piše: »Povrh tega se pa zaveda g. minister, da imamo tudi mi v Sloveniji svoje Bernote, ki izkoristijo vsako priliko in vsa sredstva, da zadrže dele za zedinjenje« itd., nadalje, »da bo treba z razbijači solidarnosti brezobzirno obračunati«. — Vse to zato najbrže, ker sedaj razkol ni vež ago-dovinska nujnost, ko sedijo starini s Francetom skupaj in jim dobro gre. Kdaj se ljudje pri »Socialistu« jasne glave, ali kadar govorancajo o zgodovinski nujnosti razkola, ali kadar pišejo, da ni več zgodovinske potrebe? Nam se zdi, da izgubljajo Korunovi in Kristanovi akcionarji mirno kri, ker jih je strah pred bodočnostjo. Pri Koleni »lizt ne pomaga zedinjenje ne s koncerti, ne s pevskimi vajami, ne z nogometom in ne i konsumi in ne z Delavsko zbornico. Najlažje bo napredovalo zedinjenje brez znanih ko-ritarjev. Poizkusite! — Na demagoški napad, vreden tistega, ki ga je napisal, pa odgovarjamo z Arhom v podlistku »Delavca«: širiti moramo razredno zavest in obračunati z razbijači delavske sloge. Mi vam to zares priporočamo, ker drugače ste socialisti, samo — razredne zavednosti vam manjka! Mi smo to vedno trdili, pa nam niste verjeli, sedaj pa to sami priznavate!
r Kristanc vci so »tvorili na Viču svoj Ia-koimenovani »Delavski doni-. Predsednik mu je znani konsumar Val. Vrhunc. Če pogledaš v ta »Delavski dom«, vidiš, da je kapitalističen. Dobiš namreč tam »Slov. Narod«, »Jutro«, »Slovenca«, »Narodni Dnevnik«, »Socialista«, »Delavca« itd., manjkata menda samo še »Bogoljub« in »Glasnik h misijonskih dežel«, pa bi bila kapitalistična fronta povsem enotna. — »Napreja« se boje ko hudič križa, da ne bi njih backi avedeli resnice. — Rc.
»Doiavsko - kmetski list« jih mora dobiti zopet enkrat po zobeh. Ljudje, ki ga pišeje in izdajajo, vedo prav dobro, kako še širi med resnimi delavskimi zaupniki spoznavanje, da je edini »Naprej« - tisti proletarski list, ki piše dosledno socialistično in marksistično. To ljudem pri »Del. km. listu« seveda ni po volji in lato nas skuSajo »e«l proletariatom očrniti, da zagovarjamo soci-alpatriote, ker smo ugotovili,' da je »Del. km. list« lažnivo in brezvestno poročal e kongresu francoskih socialistov in o kongresu Internacionale. Ko je v eni izmed sadnjik številk prvič napisal, da zagovarjamo soeial-patriote, mu nismo takoj odgovorili in zate je dobil korajžo, v zadnji številki ponavlja svojo trditev. Odgovarjamo mu z ugotovitvijo, da je brezvestna tudi njegova polemika. Naj nam dokaže, kdaj, kje in kako smo rai zagovarjali socialpatriote! Kot internacionalni socialisti imamo dolžnost, stvarno poročati o Internacionali, čeprav formalno nisme včlanjeni v nobeni Internacionali, da jo slovenski proletariat prav spozna in oceni. Zdaj objavlja »Naprej« resolucije, ki jih je sprejel zadnji kongres londonske Internacionale, že v uvodu pa je bila obljubljena tudi stvarna kritika Internacionale in njenih »e-aolucij, ki bo v eni izmed prihodnjih številk »Napreja« objavljena. Ali je to zagovarjanje socialpatriotizma? In ali ni socialpatriotizem zelenomiizniško »strokovno združenje« ljudi, ki »Del. km. list« pišejo in izdajajo, j ljudmi pri »Socialistu« in Kristanu, ki jih konfuzni »Del. km. list« včasih sam ozmerja s socialpatrioti, v isti sapi pa jih imenuje tudi svoje sodruge? Na to pričakujeme odgovora!
1 jen je svojih članov in zlasti voditeljev. To pot moramo nastopiti tudi mi in s tem se bomo izkopali iz blata, da ne bomo več majhna stranka, ampak tako velika in močna kakor SPJ, ki zaradi prevelikega števila članov in organizacij niti povedati ne mara, koliko jih ima, da ne bi nasprotnikov preveč ustrašila. Potem bi tudi nam ne bilo več treba objavljati vsak mesec organizacije in članstvo, ampak bi že iz govoric vsi ljudje na svetu vedeli, da nas je kakor listja in trave.
Jaz sem torej za moralnost. Ker sem pa discipliniran sodrug, nisem hotel nastopiti za moralnost kar sam, ampak sem šel v kavarno prašat višje sodruge, kako kaj mislijo o tem. Vsaka akcija mora biti namerč temeljito pripravljena in zlasti višji sodrugi jo morajo dobro razumeti, drugače se n* obnese. Tam v kavami smo skupno vso akcijo pripravili in zdaj jo iatro-čam javnosti v preudarek.
Samo dve poti sta: bodisi odstraniti Bernota iz tajništva sploh, bodisi ga prisiliti, da postane moralen. Obe poti vedeta k cilju in za obe poti imamo zglede pri SPJ. Če nastopimo eno ati
r Imperialistični kapitalisti hočejo mir, pravijo. Militarizma sicer ne marajo odpraviti, ampak take pogodbe hočejo skleniti med seboj, ki bodo zajamčile mir, garancijske pakte jih imenujejo. Tako je zadnji čas mnogo citati, da pripravljajo zahodne evropske države garancijski pakt z Nemčijo, vzhodne pa z Rusijo in tudi balkanske države naj bi dobile svoj balkanski garancijski pakt. Pred svetovno vojno so imperialisti poskrbeli za mir z antanto in trozvezo, kako, smo spoznali med svetovno vojno. Zdaj je ime drugačno, sredstva in metode pa enake.
r Kongres angleških strokovnih organizacij se je vršil pretekli teden. Poročali smo že, kake lepe uspehe so dosegli angleški rudarji, -želeti je le, da jih tudi prav porabijo. Strokovni kongres pa pomeni zopet nov korak naprej: prvič se je jasno izrekel za razredni boj. Upajmo, da bodo besedam in resolucijam na kongresu dali a izvrševanjem tudi pravo vsebino. Od tega bo imel veliko koristi ves revolucionarni proletariat. Ker je angleška delavska stranka otrok strokovnih organizacij, bo morala torej postati tudi socialistična in razredno zavedna in še prej ko strokovne organizacije bo imela tudi priliko javno pokazati, da je za razredni boj. Kadar pa bodo angleški delavci začeli z zavednim razrednim bojem, bomo precej bližje svetovnemu miru.
r Vatikan zahteva sprejem v Zvezo narodov, poročajo rimski listi. Kak narod pa so vatikanski kardinali, prelati in drugi višji čuvarji vatikanskih materialnih biagrov? Da se pa med sorodnimi imperialisti katerekoli vere dobro počutijo, to je pa seveda tudi resnica.
t Eksistenčni umor. Na Češkem »varčujejo«, zato so vrgli mnogo uradnikov na cesto. Vlada je tam kompromisna in tudi klerikalci so zraven in so z drugimi vladnimi strankami vred glasovali za redukcijo uradništva. Ssveda niso mislili, da bo penzioniran tudi kak njihov človek, zdaj se je pa to pripetilo vojaškemu škofu Bomberil Ubogega uradnika vreči na cesto, to se jim zdi popolnoma prav, če bo pa imel pobožni vojak Bombera penzije samo 40.000 Kč (— 66.500 Din) letno, imenuje to klerikalni tisk »eksistenčni umor«. Klerikalci so povsod enaki. Soc. dem. »Pr&vo Lidu« pripominja k temu prav dobro, da bi se večina državljanov dala prav rada na ta način »eksistenčno umoriti«.
r Prejeli smo daljši članek o shodu železničarskih upokojencev v Ljubljani. Če bi ga dobili vsaj 24 ur prej, bi ga bili objavili že v tej številki vsaj v iavleeku, tako pa nam žal ni mogoče. Samo kratke stvari, ki pridejo v uredništvo šele v četrtek, lahko takoj objavimo, daljše dopise in članke pa moramo dobiti za vsako številko vsaj do srede.
Kadar izbiraš jestvine, pomisli, da zaležejo največ one, ki imajo dovolj redilnih snovi. Kaj pomaga, ako napolniš želodec, ako pa nisi dal životu prave hrane! Kupuj makarone in špaget® tovarne »Pekatete«, ki so izdelane iz jajc in mleka. Dobijo se v L/u kg zavojih.
Dr. med. Fedor Milcič:
Zdravstvena vzgoja delavske dece.
Prišel sem v Celje ter sem imel par dni prostega časa. Vprašal sem pri organizaciji, če bi me morda potrebovala. Ker si nihče ni mogel ničesar domisliti, sem predlagal za nedeljo popoldne izlet na Stari grad. Ss. Lah in Leskošek sta alarmirala naše člane, da naj se izleta v čim največjem številu udeleže. Naročeno jim je bilo, naj vzamejo s seboj svoje družine, predvsem svoje otroke. Sestanek ie lepo uspel ter smo zbrali precejšnjo gručo delavske dece. Prišli so celo nekateri člani s svojimi otroki iz Štor.
Za sestanek sem se dobro pripravil. Nesel sem s seboj Župančičevega ^Cicibana« ter izbrano serijo antial-koholnih letakov. — Prišedši med naše ljudi, sem jih takoj zaprosil, naj vpričo otrok ne kadijo, ker smatram kajenje v prisotnosti otrok za skrajno slab vzgojni faktor. Naši sodrugi so to takoj razumeli ter izpolnili mojo željo.
Na klic: »Otroci, skupaj k in »krog« smo plesali, skakali in igrali mladinske igre. Za spremembo sem recitiral »Cicibana«. Nato zopet skakanje in lovenje. Končno sem privlekel na dan antialkoholne letake in imel kratko antialkoholno predavanje. — Koncem predavanja, v najsvečanej-šem trenutku, sem zaobljubil deco na abstinenco alkohola in tobaka. In odkorakali smo veselih lic, ker smo prebili lep popoldan v svobodni naravi, na blazinasti zeleni trati, poti sinjim nebom, na solncu in v čistem zraku — brez alkohola in nikotina!
Da sem ostal v Celju, bi sistematično nadaljeval vzgojo na popisani način. Bilo je še par sličnih izletov, ki sta jih vodila ss. Leskošek in Lebič. Sličnih poskusov je bilo tudi po drugod. Ako dobim poročila, jih objavim pozneje.
Interesantna so opažanja, ki sem jih ob tej priliki zbiral z ozirom na karakter in mentaliteto ter posebno z ozirom na zdravstveno vzgojo. Videl sem deloma polumite, blede in slabotne obraze. Le majhen del otrok je bil kakor je potrebno. Vprašal sem se, ali je mogoče odpraviti te nedo-statke vsaj deloma?
Našel sem, da je nečistoča med delavsko deco popolnoma nepotrebna. Samo več dobre volje, vztrajnosti in natančnosti! Našel sem dalje, da deca ni bleda samo radi slabega stanovanja, temveč predvsem radi nevednosti naših ljudi! Deca je bleda, ker se delavsko stanovanje premalo ali sploh nič ne zrači (kakor na kmetih!). Deca je bleda, ker nev.eden oče v takem slabem zraku še k a d i ter s tem še bolj okuži zrak v sobi. Deca je bleda, ker nima dovolj s o 1 n c a. Deca je bleda, ker imajo otroci slabo in n e z a -(H) s t n o hrano. Večkrat kupujejo starši radi nevednosti slabo mesno
hrano in zametujejo cenejšo in boljšo rastlinsko hrano.
Kaj je torej potrebno delavski deci?
Delavska deca rabi vode, čistega zraka in rastlinske hrane! Zato rabi delavska deca vsako nedeljo in vsak praznik celodnevni ali vsaj poldnevni izlet v prosto naravo.
To so osnovni principi zdravstvene vzgoje naše delavske dece. Razumljivo je, da starši, ki spremljajo izletnike, pod nobenim pogoje m ne smejo kaditi ali piti alkoholnih pijač. Nikjer se ne sme v gostilno, niti se ne smejo alkoholne tekočine nositi s seboj na izlet.
Na ta način bomo v ogromnem številu zmanjšali vse oblike tuberkuloze med delavsko deco. Če bodo z nami hodili v naravo še starejši ter se ravnali po naših zakonih, bodo tudi oni deležni naših dobrot.
Predlagal sem ob neki priliki dr. Korunu, naj povzroči reorganizacijo Udarnikov, odkar jih ne rabi več za lastno varstvo — v delavske skavte. Toda kakor se pritožuje »Sivi voli« — Kunaver v >Jutru«, o tem ni govora. Kaj tedaj?
Treba je, da služijo zdravstveni vzgoji dece člani naše organizacije kot kader, iz katerih bi se razvila organizacija »Prijateljev naše dece« kot sekcija »Skupnega doma«. Ker je naša organizacija ena najsolidnejših in najaktivnejših delavskih organizacij v Sloveniji, se bo to po danem zgledu lahko izvedlo, posebno ker je tudi nekaj učiteljstva v naših vrstah.
Na delo za zdravje naše dece!
Iz stranke.
TISKOVNI SKLAD.
Odi. januarja 1925 do 12. septembra Din nabrano	3686.10
Jakob Štruc, Trbovlje	3.—
Neimenovan v Ljubljani	4.—
Erna Prijateljeva, Ljubljana	3.—
Josip Osovnikar, Sv. Lovrena na Poh. 1.— Jožef Pilih, Celje	10,—
Franc Jelen, Celje	5.—
Nabiralna pola 309:
Ivan Gregoratti, Bizeljsko	5.—
Franc Pšeničnik, Piršenberj	3.—
Franc Privršek, Brežice	3.—
Martin Pondelak, Videm	2,—
Josip Stary, Krško	40.—
Ivan Bizjak, Krško	 3,—
Skupaj 3768.10 Popravek. S. K. Kisovec je daroval 20 Din, ne le 2, kakor je bilo objavljeno v »Napreju« št. 36. Sešteto je bilo pa prav. — V št. 37 je tiskarski škrat izpremenil Ivana Kocmurja v Zagrebu v — Ivana Kramarja. Popravite! Zlasti prvo, drugače bodo korunovei očitali, da smo 18 Din dobili od bank.
GARANCIJSKI SKLAD.
Vloge do 11. septembra 1925 Din 555.—-vloge tega tedna	„	405.80
Skupaj Din 960.80 BREZOBRESTNE HRANILNE VLOGE.
Ta teden vloženo	Din	700.—
(Tiskovni sklad ostane za vselej last skupnosti, vloge v garancijski sklad se ne morejo dvigniti, dokler ne bo skupnost imela dovolj gotovine, brezobrestne hranilne vloge se pa lahko odpovedo na 3 mesece.)
s Obnovila se je kraj. organizacija SSJ in KDZ v Čatežu pri Brežicah.
Korunovei že zopet krošnjarijo s svojimi nadami, da bo »Naprej« zmrznil. Izgleda, da res z vsemi svojimi milijoni ne morejo ni-
kamor, dokler jim Naprej« ne napravi usluge s svojo smrtjo. Pa bodo še dolgo šakali. Le lumpenproletariat jim veruje, zavedni sodrugi ne le da se »poloma« ne bojijo, ampak črpajo iz takih govoric ponoven dokaz, da smo kapitalističnemu sorodstvu zelo napoti. Tudi o »Sloginem« konkurzu sanjajo, pa jim prav nič ne pomaga, če konkuriraj* v sovraštvu do nje.
»Prerod« s prilogo »Zdravje«. Ravnokar
je izšla 8. številka tega obče priljubljenega lista z zelo bogato vsebino. List se je t zadnjem času zelo razširil, kar je gotovo doka«, da zastopa pravilno usmerjeno stališče ▼ trei-r.ostnem gibanju. Naše čitatelje bo posebno zanimala priprava za ohranitev sadjevca ali vina v sodih, kar pomeni za našo državo i*-redeu napredek. Škoda, da nimamo prostora ■o tem natančneje spregovoriti. Zato svetuj* vsem brez izjeme: naročite list pri upravi >Preroda«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. — Ne bo Vam žal!
r »Sociografska uputstva za ispitiranje sela«, 45 strani. Napisal dr. M. Kosič. Izdala »Matica Srpska« v Novem Sadu, in sicer njen znanstveni odsek. Knjižica vsebuje sistematično sestavljena vprašanja iz gospodarskega, nacionalnega, socialnega in zdravstvenega stališča. Pisana je v cirilici. Kdor bi hotel svojo vas po omenjenih navodilih preštudirati, bi si zelo razširil svoj socialni horicont. Knjigo bi s pridom uporabljal tudi inteligenten delavec. — Dr. MikiJ.
L E K E
N A ROKE
MESTNA TR6.E ERNATOVlO
Dopisi.
Prevalje. (Šolska mizerija.) Pii sag s« redno vsako leto zopet pričenja amešnjava glede pouka v razredih. Letos je odšel aeki učitelj k vojakom in druga učna moš je »bolela. Sedaj pa trpe radi tega, ker ne pošljejo pravočasno učiteljev-namestuikov, lak* ostalo učiteljstvo kakor tudi otroci štirih razredov. Dan za dnem se pritožujejo starši radi nerednega pouka. In zakaj ne »aredi šolski nadzornik Schell reda? Smo menda že na jasnem! Dvakrat je že šel v Mežice radi neke naročene preiskave, tam pa, kjer bi bila njegova sveta dolžnost, da skrbi »a prosveto naroda, pa ne zgane s pnton*. Ce ne bodo. pri velikem župana drugače skrbeli za prosveto v Mežiški dolini bomo jasneje govorili. (Op. »redn. G. nadzornik Schell je med tem že moral zapustiti Maribor, opozorjen pa naj bo s tenv na prevaljske šolske razmere njegov »»slednik, g. profesor Vrščajl)
Črna. Na napad v 39. štev. :■ Socialista« se mi ne zdi prav vredno odgovarjati *a dejanje, ki sem ga zakrivil, ko še nisem bil socialist. Imel sem pa vendar že tedaj toliko socialnega čuta in toliko vesti, da jo Filip Mlinar v svojem napadu sam priznava in bi meni ne bilo treba mnogo odgovarjati. Ali napad je tudi zlagan, laži v »Socialistu« bom torej pobil z resnico. — Hčerka sama je »a pričo, da sem ji kupil tudi obleke, ieprav sem plačeval redno določeni mesečni prispevek. Več obleke sem ji kupil kakor njen očim, čeprav je zanj delala. Njen očim me je tudi tožil za zvišanje mesečnega prispevka in ker sem bil tedaj ie oženjen m lea
drugo, nihče nam ne bo mogel očitati, da delamo kaj novega, česar še nikoli nikjer ni bilo.
Če nastopimo prvo pot, ostanemo lahko brez tajnika, kakor so koru-novci. Tam se nikdar ne govori o tajniku in njegovi nezmožnosti, oziroma nemoralnosti in zato imajo korunovei tak ugled. V uredništvu pa nastavimo kakšnega Kristanovega idejno trdnega pomočnika, saj za to nam ne bo mogel nihče očitati, da smo kristanov-ci. Če bi nam pa to vendarle kdo očital, bomo po zgledu korunovcev lahko rekli, da to ni res, ampak da je naš urednik politično popolnoma nevtralen strokovničar. Tako pridobimo ugled tudi pri strokovničarjih in morebiti postane potem naš urednik tudi pri strokovnem listu odločilen. Stro-kovničarji vedo, da tudi to ne bi bilo nič novega.
To bi bila ena pot. Druga ni nič manj izvrstna. Ne verjamem, da bi bil Bernot že tako skažen, da bi po vsej sili hotel ostati nemoralen. Najbrž je zabredel v nemoralnost zato, ker je imel premalo denarja. Iz obupa je potem hodil morebiti po barih, na
Bled itd., za ženo pa ni ostalo nič, da je morala stradati, potem jo je pa najbrž še pretepal, da se ne bi preveč cmerila. Če bi bil imel denar, bi ne hodil po barih itd. iz obupa, ampak moralno, popolnoma moralno, iz veselja. In žena bi doma (ali tudi drugod) prav nič ne stradala, temveč bi se enako moralno veselila. In če bi se nazadnje oba naveličala hoditi vsak po svojih potih, bi se lahko mirno in sporazumno ločila, Bernot bi imel denar in bi ženi lahko dal, kolikor bi potrebovala — oziroma hotela imeti — in ne bilo bi ne škandala, ne nemoralnosti. Bernot bi se lahko na novo oženil in na poroki bi njegova prva žena lahko prav veselo zraven sedela in čestitala drugi ženi, da je dobila tako imenitnega in radodarnega soproga. Tudi to se je že zgodilo — pri SPJ — in nihče nam ne bo mogel očitati revolucionarnosti, češ, da delamo, kakor še nikdar nikjer niso delali.
Ali ni ta pot še boljša? Jaz 6em bemotevec in ne maram, da bi Ber-nota spodili. Vsi izjavljajo, da so se od njega že marsičesa naučili, more-
biti se bom jaz še tudi. Škoda bi ga bilo. Zato sem za drugo pot, pripravimo mu denarja in ga prisilimo, da bo živel moralno. Naj da ženi, kolikor zahteva, potem pa naj jo pusti v miru, kamor jo srce vleče; kaj bi jo silil delati za nehvaležne delavce! Pa še v tajništvu skupno z možem! Pomislite, kako dolgočasno bi to bilo zanjo, saj bi niti ljubosumna ne mogla biti, če bi bila vedno pri njem! Kako prazno bi bilo njeno srce, če bi si ne mogla predstavljati moža v različnih ljubavnih pozah z različnimi ženskami po zgledu različnih francoskih romanov, ampak bi ga morala neprestano gledati z lastnimi telesnimi očmi, ne z očmi fantazije. Kaj je sploh ženska, če bi ne imela prilike biti ljubosumna? Jasno je, da je zahteval Bernot od žene nemogoče stvari in da je torej ravnal nemoralno in da še ravna, dokler tega ne popravi. Dajte mu denarja!
Pa nič se ne izgovarjajte, da denarja ni in da delavstvo nerado plačuje. Tisti trapasti progresivni davek delavci res neradi plačujejo, ampak drugače so pa prav radodarni. Kje je
pa zapisano, da mora biti plačan Bernot direktno iz strankine blagajne? Dajte mu provizijo iz raznih delavskih institucij, ali pa ustvarite mu v Ljubljani ali na Bledu delavski dom i gostilno, kavarno in barom, ali pa kaj podobnega, dajte mu večino delnic ▼ kakšni tiskarni ali vsaj pekarni! Na moki in žganju, na socialnem zavarovanju in plesnih prireditvah, na tisku in vsedelavskih izletih, na vseh potrebščinah in nepotrebščinah se da tako lepo in brez zabavljanja še marsi-kak dinarček iztisniti iz delavstva, indirektno delavci prav radi plačujejo in nič se jim ne pozna, Bemotu bi pa prišli milijoni skupaj, da bi bil gled# moralnosti pravi angel.
Pisati ne znam, ker se se nisem ničesar naučil in še vedno živim le od dela. To v opravičbo, če bo kdo moje pisanje grajal, da je nerodno. Za vsebino pa jamčim. Ne po svojem razumu, ampak po govoricah višjih so-drugov v kavarni sem to posnel. Zato tudi ne trpim, da bi uredništvo kaj popravljalo. V kavarni že vedo, kako in kaj je treba pisati za višji proletariat. To je edina, pot do edinstvaJ
g. Luko Jelenea in njegovo ožjo porodico in prav bi res bilo, da pripelj-e Ja gospod vse UJLi v Svetkov tabor, saj notranjega prepričanja itak ni treba nobenega. — llu-donmšnež pa je trdil, da je bil to poziv Mo-derndorferju in njegovim, naj gredo v Svetkov tabor. Da temu ni tako, popravljamo s Svetkovimi besedami, ki jih je izgovoril na volilnem shodu v Prevaljah in ki se čitajo takole: »Za Doberška in Mtklerndorferja pa so pripravljeni že vagoni, s katerimi se bosta odpeljala iz Mežiške doline... Mi stojimo na strogo razrednem stališču. ... Za nas je potrebna dobra, pripravljena armada, ker imamo okrog države same sovražnike« itd. Govoril je iz duše navzočim socialističnim županom in nekaterim social - koritarjem, kajti učitelji pri nas so neprijetna kontrola
zanje. In začela se je divja gonja, vagoni so prihajali bliže in bliže in ne vemo prav — koga bodo pobasali... Bojimo se, da bo prinesel prihodnji »Delavec« popravek g. Copa, župana iz Prevalj, ki stoji na odločno klerikalnem stališču, da učiteljev v naši soc. organizaciji ni treba in to mu je vseeno, če so »Naprejevci« ali koruzni. Zato, dragi Francelj, ostani mož beseda in stoj na odločno razrednem stališču svoje prevaljske govorance, ne razburjal gg. županov sicer vam uidejo in pomagaj rajši prevajati jz nemških glasil Arhov podlistek o »pojmovanju razredne zavesti«, ker mož bo zbolel, če ga boste mučili še nadalje s tujkami, ki jim ne zna domače besede in je nevarnost, da radi tega njegovi pristaši ne bodo prav pojmovali razredne zavesti.
imel 2 otroka, mi ga je sodišče zvišalo od 10 na 1* h.ron. Ko je bila hčerka stara 14 let, so jo dali v Šoštanj služit k nekemu obrtniku, ki je izjavil, da ji gre dobro, da ima lepo plačo in da .Mlinarju ni treba skrbeti zanjo. Če se bo hčerka dostojno obnašala, še nisem rekel, da ne bom več skrbel nanjo. Ako pa misli Mlinar, da sem njemu kaj dolžan, naj me toži, se bova že pomenila! Vem, za kaj gre. Ker ni hotel plačevati progresivnega davka, 1% od zaslužka za napredek proletarskega tiska in zavednosti, je Sel iz stranke, da zdaj lažje gostilne podpira. Kolikorkrat pridem v Črno, tolikokrat ga vidim »dobre volje«, vest si pa tolaži z zabavljanjem in neosnovano kritiko naše stranke. Sčasoma ga bodo spoznali tudi sedanji njegovi politični prijatelji, kakor bodo spoznali tudi svojo pravo organizacijo in »tranko. Jaz pa 'kot »veljak« v našem kraju — kakor pravi Mlinar— vem, da moram bolj skrbeti za razmah prave socialistične stranke, ki nam bo vsem priborila boljši in lepši kos kruha, kakor za hčerko, ki je že sama zmožna za delo. Saj ji s takim delom pomagam bolj, prav tako pa. tudi vsemu delavstvu. Ne razumem pa, čemu me ni Mlinar že prej napadel, če misli, da mi je dokazal kaj slabega, saj mu je vse že dolgo znano. Mislil je menda, da bo s tem vplival na člane naše organizacije v Črni. — Filip Grabnar.
Dopis. »Delavec« prinaša v svoji 16. številki gotovo izpod peresa Franca Svetka — drugi se ne tolčejo tako po zobeh kakor on, notico o pristopu francoskega učiteljstva k amsterdamski strokovni internacionali. in končno kliče: »Dobrodošli, novi poborniki razrednega boja! Naprej do vaše zmage, ki je tudi naša zmaga! — Kaj pa naši učitelji?« Vendar uvidi g. Svetek potrebo, da se zganejo tudi »naši« učitelji. Gotovo misli na
Naš švicarski sodrug F o rol, bivši profesor psihiatrije na neki švicarski medicinski fakulteti, pravi: >Premislite dobro! Predvsem pa študirajte abstinenčno vprašanje, predno imenujete brez preizkušnje nas abstinente brezglave idealiste in fanatike.-:
Lenin: En sam branik je proti re akciji: zavednost in organizacija pro letarskih in kmetskih množic.
Tiskovine
■a šete, Ssj»«»sstTKs ki »jra*e, saj-jaodernejše plakate in vaMU za veselice, let»* *i*ždjisčke, Na|ns«4er*iej4« streha sa tiskanje časopisov, knjig, brošur itd.
JSr' STSIEOTIJPIjA	LITOGRAFIJA	^
Predno kupite
oglejte si v manufakturni in modni trgovini
Miloš Pšeničnik — Ceije.
Znižane cene in še pri večjem nakupu znaten popust. Postrežba solidna 1	Blago	prvovrstno	1
Drobnino in galanterijo ter delavsko perilo po znižanih cenah dobite samo v detajlni trgovini
edino hitro učinkujoče sredstvo za gromadno uničenje ■
rusov, ščurkov, mravelj, pršic, stenic, bolh, moljev i. t. d. Za ljudi in živali neškodljivo!
Vsak omot poseduje natančno uporabno navodilo.
Garancia za sigurni uspeh!
Dobi se v drogerijah.
Maribor, Aleksandrova cesta 23
V trgovini K. WORSHEJA nasl.
ANTON MACUN
v MARIBORU, Gosposka ulica štev. lO
ker si lahko izberem izmed velike zaloge, vsakovrstnega manu-fakturnega blaga, kakor sukno za moške in ženske, barhenta, platno od 9 Din naprej, gradi za posteljino. odeje za postelje, izgotovljeno perilo za* delavce in uradnike i. t. d. po naj-nižjis cenas in ker se vsakega solidno postreže.
v dolžini 2 do S m
20 m močnefla cefirja Din 220-—, 20 m trpež-jiraf	jS	nega oksforta Din 230-—, 20 'm močne modrovine
H j*	(druk) Din 240’—, 20 m kresnega parhanta za
otročje in ženske obleke Din 300'- -, 10 m hlačevine dvojno široke (cajga) za moške obleke Din 395"—, 20 m belega platno Din 200"—, 20 m sirovega platna Din 140'— razpošilja
Češko sukno, žensko volneno blago, perilo, platno, hlaeevino, tiskovino itd.
kupite v prvovrstni kakovosti najceneje
v Celju pri „Solncu“.
Za obilen obisk se priporoča
Alojz Drofenik.
Štajerska klel
Maribor, Narodni dom
Kopališka ulica na vogalu Tattenbachon J | Najcenejše vino in jabolčnik.
Podzemeljsko kegljišče
Es-ka	■—:=
io?pe«.o kolesa
Bianchi	j
so le najboljša najceneje pri
J. Goreč, Ljubljana
Palača Ljubljanske kreditne banke in Gosposvetska c. 14.
Vsi nadomestni deli in oprema.
Proletarci!
Gostilne in kavarne, ki nočejo vašega lista, najbrže tudi vašega denarja ne marajo.
Ustrezife jim!
POPRAVILA
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trg štev- 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli ============ velikosti po najnižji ceni.	;	.
Kdo Vam pomaga
▼ alabih '.časih, pri veliki draginji in pri pomanjkanju denarja?
Grietzner in Adler za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah
I. N. ŠOŠTARIČ, Maribor
Aleksanrova cesta štev. 13.
Ker le ta prodaja dobro blago za obleke in perilo po nizki ceni. N. pr. platno po Din 8-—, 9*—, 10—, 12-— itd. sukno po Din 50-—, 60-—, 70-—, 80-— Itd. izgotovljene srajce Din 39'— spodnje hlače Dia 24'— nogavice Din 7.—, 8"—. Kdor nima denarja dobi na obroke.
IflUltafc »SLOGA«, r. a. ■ o. p.