URN_NBN_SI_DOC-SPPQI6VR

Emeršič Jakob: Bibliografija Or­ moža in okolice. — V: Ormož skozi stoletja. Maribor, Obzorja 1973, str. 213—243. Sedemsto let Ormoža! Prav in lepo je, da tudi bibliotekarji česti­ tamo slavljencu in mu poklonimo skromno vezilo: zberimo in popiši­ mo, kaj so o njem napisali prejšnji in sedanji rodovi! Te lepe, a tudi težke naloge se je lotil naš ptujski kolega Jakob Emeršič. Na 30 stra­ neh je v zborniku nanizal 622 (617 + 4 a-številke + 1 b-številka) enot gradiva (zavidljiva številka, a o njej bo še govor), ki zajema ob­ dobje — po objavah — od 1. 1831 (št. 546) do 1. 1972 (št. 449 itd). Habent sua fata libelli! Et biblio- graphia quoque! F. Baš je 1. 1933 objavil v ČZN, str. 242—254, svojo bibliografijo o Ptuju*: med le red­ kimi regionalnimi (ali celo krajev­ nimi) bibliografijami je prav ta bi­ la vzor našemu bibliografu in nje­ na zasnova se jasno zrcali že v na­ slovu tukaj obravnavanega dela. Baš je namreč upošteval tudi širšo okolico Ptuja, saj je bilo mesto po­ membno središče gospodarskih in političnih tokov. Pri tem je s pro­ nicljivostjo zgodovinarja znal ome­ jiti območje, ki je težilo k Ptuju, in pri tem tudi ločiti bistveno od ne­ bistvenega. Našemu bibliografu to * Delo F. Baša kot bibliografa še zmeraj čaka strokovne bit\liografsko- historične analize. Njegovim tovrstnim publikacijam seveda lahko marsikaj očitamo — toda z mero: Baš ni bil bibliograf in tudi ni hotel biti, pa je vendar v svoji vsestranski zagnanosti oral ledino tudi na tem področju —in to kar uspešno! ni šlo od rok. V primerjavi s Ptu­ jem ni Ormož nikoli bil tisto urba­ no središče, kamor bi se bile ste­ kale gospodarske, kulturne ali po­ litične silnice: prej je bil nekakšna obrobna leča, kjer se je takšno še neizdiferencirano stekanje šele pri­ čelo kristalizirati, da bi se potem uresničilo v sosednjem Ptuju ali — še češče — v Mariboru. Če je torej Baš posegel — dasi redko — čez meje ptujskega mesta in občine, bi Emeršič tega ob Ormožu vsekakor ne bil smel storiti, vsaj tako ne, kot npr. v št. 4, 7—13, 24 a, 25, 225, 246, 262, 398, 400, 403—405 itd. Kakšen je torej bil kriterij izbora? Sodeč po navedenih primerih, je Emeršič prezrl Baševo načelo zapisovanja sovisnih pojavov, namesto tega pa je uvedel nekakšno bibliografsko- dokumentacijsko zapisovanje, saj pravi, da je »upošteval ... literatu­ ro, kolikor se neposredno nanaša na Ormož in okolico« (str. 213). Morda je prav zato uvrščen v bibliografijo pod št. 262 članek Z. Kumerjeve Ljudska pesem panonskega območ­ ja (v: Panonski zbornik. Murska Sobota, Pomurska založba 1966, str. 42—52), kjer na str. 44 beremo: »... Npr. v neki varianti poslovilne pe­ smi mladega vojaka je rečeno, da mu je ’cegelc prišo od grajšine ne­ govske’; v neki drugi pesmi toži fant, da bo moral biti ,vujtro ob de­ vetih v Marpurgi’; ali pa pripove­ duje, kako so ,pajbe lovili’, dobili njega ,pri mladoj Miciki’, ga zvezali in odgnali v Ormož.« Verjetno je prav ta »Mickin kriterij« botroval temu, da popisuje bibliografija 173 enot, ki vanjo sploh ne sodijo: od tega je narodopisnega gradiva, ki obravnava širše območje severo­ vzhodne Slovenije, 31 enot, enake­ ga domoznanskega gradiva 54 enot in 88 enot silno vprašljivega lepo­ slovnega gradiva, ki je tako sploš­ no, da ga kvečjemu po avtorjih lahko lociramo v ormoško okolico, pa še tedaj se moramo vprašati, ali so ti drobci res tako pomembni, da bi utegnili biti združeni v poglavju 96 Knjižnica 18(1974)1-2