374
Naši dopisi.
Dobrova dne 18. novembra. (Letina, vreme glo g o vi b eli n). Ob letošnji pomladi so obetali v tem kraji vsi poljski iu drugi sadeži izredno dobre letine. Bodi Bogu potoženo, da se je v posledici zgodila vse le bolj nasprotno. Sadno drevje bilo je 8 cvetnim brstjem kar nasuto; ob času cvetja nastalo je pa prav gnjilo vreme, katero je razvoj cvetja zadrževalo, pospe-šovalo pa razvoj požrešnemu mrčesu; tako sta „glogov belin" in mali zmrzlikar (cvetna   zavijalka)   koj  ob po-
375
mladi požrla ves sadni pridelek v brstji in cvetji. Toraj sadnega pridelka ni nič.
Vsa strnina: ozima in jara, obnesla se je skoz in zkoz slabo-srednje; fižol, kjer je bil sajen sam zase, bil je slab, oni pa. med drugimi sadeži sajen, obnesel se je prav slabo. Krompirja je dobra polovica še na njivah v zemlji segnjila; drobiž je ostal, debeleji pa vzel konec, edini meksikanec obrodil je dobro in ni nič gnjil. — Ajdo vničila je prezgodnja slana dne 16. in 17. septembra do malega popolno. Prav dober pridelek dala je turšica in pa vsakovrstna živinska krma. Repa bila je deloma dobra, zelje, korenje in pesa pa srednje-slabo.
Čebele bile so pa tako slabe, da tukajšnji čebelarji še kaj takega ne pomnijo. Star uneti čebelar izrazil se je: „Le še dve taki kumrni leti naj za čebele sledite, kot bila je letošnja, pa bode v tem kraji po teh božjih iivalicah".
Povodenj je tukaj skoz ves pretočeni mesec hudo gospodarila ; oba potoka Gradašica in Šujca sti vsaka po štirikrat svoje bregove prestopili, kar se v teku dni enega meseca še ni zgodilo, kakor trdijo najstarejši tukajšnji ljudje. Posebno velik proplav bil je od obeh vod dne 21. in naslednje tri dni pretočenega meseca; le malo je še manjkalo, da se niste spojili in združili na cesti od Dobrove proti Razoram. Te izredne povodnji in pro-plavi zapustili so tudi v tej občini več prav britkih spominov; tu in tam razdrta so vodna obrežja, od teh dalje zasuti celi kosovi senožet in travnikov s peskom; zopet drugje odnesla je voda raz dele obsejauih njiv rodovitno zemljo s semenom vred s saboj itd. Do malega skoz celih šest tednov ni bilo skoraj drugega, nego nalivi na nalive. Pridnim gospodarjem predla je huda za setev ozimine, pospravljanje prekuhe in napravo stelje. Hvala Bogu in sv. Martinu, kateri je za svoje leto bil preskrbel pred in po svojem godu vsega skupaj deset sporednih prav lepih suhih dni, ob katerih pospravili so ljudje zadnjo prekuho raz polja, dosejali še nekoliko ozimine in se s steljo preskrbeli do prihodnje pomladi. *)
Zdravstvo je sedaj tukah v vseh obzirih kaj po-voljno; no, saj pa tudi nikomur časa ne preostaja bolnemu biti.
Glogovi belin zapustil je v našem kraji na sadnem drevji strašanski broj svoj h naslednikov; ogromna množina njegovih zimskih bivališč je še le sedaj, ko je drugo listje razrodno drevje odpadlo, popolno vidna, konci vej vrhov nekaterih rodnih dreves so te nesnaga kar kosmati. — Nič boljše v tem oziru tudi po več drugih krajih domovine ni. — Ako se temu vragu splošna vojska ne napove, vničen bode zopet za par daljnih let po domovini sadni pridelek. Več o tem v kratkem na drugem mestu. Bog!                                        M. Rant.
*) Sedaj nas pokriva uže četrti dan sitna megla, — znak, da se hribovci prijetno solnčijo.
Iz Ljubljane. — Deželni zbor kranjski imel je minuli ponedeljek dve dolgi seji, katerih prva je trajala od V« H- dopoludne do */2 3. ure popoludne, večerna seja pa je trajala od 5. do obilno 9. ure in vendar se še ni rešil ves za ta dan odločen dnevni red. Uzrok temu je bila jako obširna, pa po vsem nerodovitna razprava o poročilu deželnega odbora glede izvršitve deželnega zdravstvenega zakona.
Zdravstveni zakon z dne 24. aprila 1888 d. z. štev. 12. določuje namreč v zadnjem odstavku § 13 do besede to: »Službene dolžnosti okrožnih zdravnikov določuje natančneje službeno navodilo, katero zaslišavši mnenje deželnega zdravstvenega sveta, izda deželni odbor dogovorno s političnim deželnim obla stvo m". Ob enem s tem zakonom sklenil pa je deželni zbor, da naj se to službeno navodilo predloži deželnemu zboru. To se je tudi zgodilo. Sedaj pa so zahtevali zastopniki velikega posestva in pridružilo se jim je tudi toliko glasov izmed narodne stranke, da je ko-nečno, ko je mnogo poslancev deželno-zborske večine bilo odsotnih, s 16 proti 12 glasovi, obveljal predlog, povodilo vrniti upravnemu odseku, akoravno je gospod deželni predsednik v večkratnih ugovorih temeljito dokazal, da deželnemu zboru, ki je v potrjenem in že veljavnem zakonu naložil deželnemu odboru dolžnost in pravico, dotično službeno navodilo »izdati dogovorno z deželnim političnim obla stvo mu, sedaj nikakor več ne pristaja pravica, o-dobravati ali popravljati to navodilo. Se bolj viharna pa je bila večerna seja pri drugi resoluciji, katero je predlagal finančni odsek glede nameščenja dr. Bock-a kot pri-marija v oddelku bolnice za bolnike na očeh.
Tega razdora v narodni stranki po našem prepričanji prav nič ni bilo treba. Tako pa so si nasprotniki veselja meli roke, da jim je pri tem v resnici lahko iz-ogibljivim vprašanji prišlo na pomoč 14 narodnih poslancev. Stvar sama na sebi nima pomena, pomenljive pa je  za   narodno večino v deželnem  zboru.
—   Volitve v tržaški okolici, katere so se vršile minulo nedeljo, imele so v obče zadovolni izid. Izmed šestih okrajev, ohranili so Slovenci p e te r o okrajev, med onimi, ki so prodrli, je tudi državni poslanec Ivan Nabergoj.
—  Kakonik Fr. Križnar obolel je minulo nedeljo dopoludne vsled mertvouda tako nevarno, da je zgubil zavest ter so ga popoludne v nedeljo prevideli s zakramenti za umirajoče. V ponedeljek se je stanje bolnikovo nekoliko boljšalo, pa ne toliko, da bi bil prišel k zavesti. Noč s ponedeljeka na torek pa je stanje bolnikovo zopet shujšalo tako, da je pred zboljšano stanje postalo zopet nevarnejše.
—  Elizabetinsko otroško bolnico v Ljubljani blagoslovil je včeraj dopoludne stolni prost dr. Klofutar v  navzočosti    gospoda   deželnega    predsednika   barona
376
Winklerja, ki je pri tej priliki izročil gosp. Karolu Les-kovic-u zlati križ za zasluge s krono.
—  Deželno-zborski odseki imeli so včeraj nepretrganega dela. Dopoludne ob 10. uri zboroval je finančni odsek, ob '/« 1. uri imel je sejo deželni odbor, ki je reševal pritožbo zoper naredbo ljubljanskega mestnega odbora glede zahtevane odškodnine za porabo napravljenega mestnega vodovoda.
Ob V« 3 pričel je združeni finančni in upravni odsek posvetovanje o predloženem predlogu deželnega odbora glede osuševanja ljubljanskega močvirja. Ta seja imela je nad 3 ure trajajoči seji vspeb, da je bil predlog deželnega odbora sprejet bistveno nespremenjen. Ob 6. uri pa se je pričelo zborovanje upravnega odseka o onih predmetih, ki so stavljeni na dnevni red današne javne seje deželnega zbora.
—  Lep koncert obeta se Ljubljani za 7. dan decembra, katerega priredita gg. vit. Janušovsky in pa učitelj Moser v redutni dvorani. Pri tem koncertu sodelovati namerava tudi sestra g. vit. Janušovskega slavno znana pevka v operah in koncertih na Dunaji.
— Poddraga. Kakor čujemo, dovolilo je ministerstvo za bogočastje, da se ustanovi Poddraga kot samostojna duhovnija in da se takoj pričnejo razprave v rešitev v ta namen potrebn h gmotnih vprašanj.