r e * olctarcc Izhaja vsako soboto zjutraj. Glasilo Socijalistižne zveze v Julijski Benečiji Posamezna številka stane 20 stotink. Naročnina stane za celo leto 11 L., pol leta 5.50 L., tri mesece 2.80 L., mesečno 1 L.,za inozemstvo 16 L.-Naročnina se mora vnaprej plačati. Pisma In reklamacije za uredniitvo In upravnlitvo naj se naslovljajo: „Proletarec4* Poštni predal štev. 43 ------------- GORICA -------- Rokopisi se ne vračajo. Pisma brez znamke se ne sprejemajo. — Oglasi se računajo po dogovoru in se morajo vnaprej plačati. — * * * Bonoml-jeva vlada na delu Veliko se je ugibalo in sklepalo pri sestavi nove vlade. Z ozirom na težaven notrajni položaj v Italiji, zahtevalo se jepogumnega in spret-nega politikarja, ki naj bi vsaj deloma ublažil nestrpnost italijanskega življenja. Vsakdo si je mislil, da ministerstvo, ki prevzame ded-ščino po Giolitti-ju, ne bo imelo dolgega življenja. Bonomiju se je posrečilo — vsaj navidezno, da je razburjene duhove nekoliko pomiril in si zagotovil vladanje vsaj do jesenskega zasedanja parlamenta. Toliko poslanska zbornica, kolikor senat, so mu dali z ogromno večino zaupnico. ♦ * * Dne 27. jul. je bila razprava o začasnem proračunu. Finančni položaj Italije se je od zadnjega proračuna izboljšal za 6 milijard. K temu je pripomogla drugačna u-prava krušnega promet^. Glede dohodkov v prihodnjih letih je De Nava dejal, da si ne dela nikakih iluzij, ker davki so že itak tako pritisnili državljane, da se bodo dali težko zvišati. Dohodki bi se mogli zvišati kvečjemu v novih in osvobojenih pokrajinah, a razen tega se morajo všteti v dohodke odškodnine, ki jih bodo morali plačati bivši sovražniki. — Podtajnik za osvobojene kraje pravi, da bo treba za popravo vseh vojnih škod v osvobojenih in novih pokrajinah nad dvanajst miljard. Dne 28. jul. so se socijalisti pritožili nad fašisti, da so oni krivi današnjega položaja, nakar je začel silovit hrup. Posebno hud je bil Gmnta. Morali so prekiniti sejo. Dne 29. jul. se je nadaljevala razprava o začasnem propračunu. Socialist Caldara je grajal pomanjkljivosti v vladnem programu. Poudarjal je, da delavski sloji ne bodo trpeli politiko, ki ni politika miru. Pri reševanju vprašanja javnih del in javnih obratov se mora vlada osvoboditi zasebne špekulacije. Kar se tiče u- Glede rapalske pogodbe je Bo-nomi izjavil predvsem, da kar veže čast Italije, je pogodba, podpisana v Rapallu in odobrena v parlamentu. Je li pa rešila ta pogodba vprašanje luke Baroš in vzhodne reške meje? Ni ga rešila. Po čl. 4. te pogodbe je reška država sestavljena od „samostojnega ozemlja", katerega meje so sedaj meje reškega mesta in njegovih okrajev. Čl. 5. pravi, da bo te meje začrtala razmejitvena komisija, sestavljena od enakega števila italijanskih in jugosloven-skih delegatov in da bo v slučaju spora prepuščena rešitev predsedniku helvetske zveze. Ministrski predsednik je tudi omenil predlog reškega župana, naj bi vprašanje pripadnosti luke in Delte rešila komisija izvedencev. Ta sporna točka se ni rešila, temveč odložila in se je začrtanje mej prepustilo mešani delegaciji in v slučaju spora razsodišču predsednika helvetske zveze, proti kateremu ni priziva. podpirala, po liberalnih sporočilih Italije, ono rešitev, ki jo bo želela večina črnogorskega naroda. Rim, 2. - V poslanski zbornici se nadaljuje razprava o uradniški reformi. Na včerajšnji seji je prišlo do hudega prerekanja med fašisti in komunističnim poslancem Tuntarjem, ki je poudarjal, da postopa italijanska burokracija z novimi pokrajinami kot z osvojenimi kraji in da ne spoštuje niti onega, kar je tam še dobrega. * * * Odbor za volitve je potrdil mandate vseh tržaških poslancev, to je poslancev Giunte. Banellija, Suvicha in Bombaccija. Potrdil je tudi mandate istrskih poslancev Wilfana. Albanesa, De Bertija in Pesanteja. Potrditev mandatov poslancev Pogatschnigga in Bilu-caglie je bila odiožena, toda... ne morda zaradi tega, ker sfa bila izvoljena nasilno : saj volilni odbor ne ve bržkone niti, kje je Istra. Na seji dne 1. t. m. je tudi naznanila komisija za verifikacijo mandatov, da je bil tudi mandat istrkega italijanskega poslanca Pogatschnigga... potrjen. SPORI V III. INTERNACUONAU. Pod tem naslovom je tržaška „Edinost" priobčila članek, ki je vsled svoje aktueinosti in vsebine vreden, da ga ponatisnemo v celoti: „Poročila o zborovanju III. in-ternacijonale v Moskvi, ki nam prihajajo sedaj v roke, nam nudijo vedno bolj jasno sliko o problemih, s katerimi so bori danes ( mednarodno komunistično gibanje, j Že zadnjič smo poročali, da išče .,----- — — uv. j*, , komunizem nova pota in nove o- ster vnanjih stvari v prejšnji vladi I blike svojega uveljavljanja. Pov- obvezal glede izvršitve dela pogodbe, ki se tiče skrajnih vzhodnih meja reške države in kak upliv morejo imeti v eventuelnem pozivu na razsodišče javne izjave in obljube, vsebovane v javni listini. Vpraša se tudi, ali imajo te domneve kako dejansko podlagp in kakšna je njihova vrednost z ozirom na izrečno glasovanje parlamenta. Ministrski predsednik je izjavil glede tega vprašanja, da vlada, kateri ima čast predsedovati, noče parlamentu nič skrivati, da pa v interesu Reke ne smatra za potrebno javno razpravljati o tem kočljivem vprašanju, dokler pogajanja niso zaključena. Upa, da bo patrijotični senat ^razumel to primernost. S svoje strani se obvezuje, da bo razpravljal o tem kočljivem vprašanju v seji komi- M I “'-''■'■J* V pi UOUJlJt-« T ■».'-»•II* panja v prihranke potom uradniške I sije za vnanje stvari v obeh zbor- ci ni trnKo ___v. ... .. • < a. reforme, si ni treba preveč domišljati. Govoreč o vprašanju javnega reda, je poudarjal, da je dolžnost vlade vzpostaviti državni ugled in moč zakona, ne da bi se pri tem rabila nasilna sredstva. Govornik je obžaloval, da ni vlada potlačila prvih nasilnih korakov fašistovske stranke in je spolnila svoje dolžnosti, ge le ko so se postavili proti fašistovskim tolpam ljudski arditi. - Nato je bila debata o tem zaključena, iz debate je bilo razvidno, da Italija ječi v težkem gospodarskem položaju. Dne 30. jul. je bila pred zbornico rapalska pogodba. Nato je bil odobren začasni proračun z 205 glasovi, proti je bilo 74 glasov. nicah in poudarja,, da bo vlada govorila jasno in iskreno. Danes se trudi italijanska vlada, da bi dala Reki redno vlado in namerava dati pogajanjem to le smernico : tesno združiti vprašanje vzhodne meje in samostojnega ozemlja z mednarodno upravo luke in povabiti k pogajanjem mesto Reko, da se mu rešitev ne vsili, temveč da bo od nje odobrena in sprejeta. Ministrski predsednik je odgovoril še, da se italijanska vlada nahaja pred dovršenim činom, ki ga smatra za pravno stanje, kateremu manjka potrditev s strani zaveznikov. Ker ni prišlo nikdar do razprave o črnogorskem vprašanju, bo vlada darjali smo, da je spremenjeni mednarodni položaj prisilil voditelje ruskega boljševizma, da so začeli porivati taktiko svojega pokreta od leve na desno. Če so na I. in II. kongresu komunistični voditelji pozivali stranke vseh dežel, naj preidejo k naskoku ter izvedejo v vseh državah politično revolucijo, se je obrnila na tem zborovanju vsa ostrina kritike proti radikalnim revolucijonarnim strujam komunizma. Današnji zgodovinski položaj se voditeljem komunizma ne zdi pripraven za politične revolucij_e. Zato je danes vsak nepremišljen revolucijonaren korak komunističnemu proletarijatu škodljiv. Od notranje discipline komunizma je odvisna njegova usoda. Naravno je potemtakem, da se je težišče vseh razprav umaknilo v notranjost komunističnega gibanja in je zunanja politika stopila bolj v ozadje. Notranje razmere posameznih komunističnih strank so stale v ospredju vsega zanimanja in vsega razpravljanja. Zborovanje III. internacijonale se ni pečalo le z notranjimi razmerami italijanske stranke, temveč tudi s spori v nemški, čehoslo-vaški in francoski komunistični stranki. Ker se je pomaknila taktika ruskega boljševizma na desno, je bilo zadržanje III. internacionale napram centrumašem posameznih dežel zelo popustljivo. Niti italijanskih socijalistov niso brezpogojno izključili. Če Serafi vrže iz stranke reformiste, če z drugimi besedami povzroči v stranki nov razkol, lahko s svojimi pristaši pristopi k II/. intarnacijo-nali. Čehoslovaški voditelj Šmeral je bil spregovoril na zborovanju čeških komunistov programatičen govor, ki je vzbudil radi svojega reformizma v vseh komunističnih krogih velik odpor. Zborovanje v Moskvi mu je prizaneslo. Če se Čehoslovaki tekom treh mesecev poboljšajo in se v tem času združijo z nemškimi komunisti v eno stranko, smejo ostati v III. inter-nacijonali in vse jim bo odpuščeno. Ko je francoski ministerski predsednik Briand klical nov letnik pod orožje, da zasede nemško ruhrsko kotlino, je francosko delavstvo hotelo prirediti demonstracije proti vladi. Voditelj francoskih komunistov Frossad je nastopil proti in o tem moralno podprl francoski militarizem. V Moskvi so mu ta pogrešek spregledali. Ko je Bela Kun napadal Frossarda, sta francoskemu komunistu priskočila na pomoč sam Lenin in Trockij. Poudarjala sta, da je komunistična stranka na Francoskem mlada in je treba njeno neizkušenost upoštevati. Težje je bilo stališče Nemcev. Voditelj Levi je bil izključen. Prehod na desno je naletel pri radikalnih strujah komunizma na močan odpor. Številne komunistične skupine so vložile ostre proteste in napadle voditelje III. internacijonale. Očitajo jim refor-mizem in jih pred celim svetom žigosajo za izdajalce revolucijo-narnega proletarijata. Najbolj ljut je bil protest „Nemške delavske komunistične stranke" (K. A. P. D.). Ta stranka sicer ni edina zastopnica nemških komunistov, kajti v Nemčiji obstaja tudi tako- j zvana „ Združena komunistična stranka Nemčije" (V. K. P. D.), toda njena organizacija je močna in uživa velik ugled med komunističnim delavstvom. Izstop te stranke iz III. internacionale je iz teh razlogov silno važen. „Nemška delavska komunistična stranka" se je obrnila ob svojem iz- stopu iz III. internacijonale na proletarijat celega sveta s spomenico, v kateri med drugim pravi: „Gre za vprašanje : reformizem ali revolucija! III. kongres se je odločil za reformizem. Delavska komunistična stranka Nemčije hoče proletarsko revolucijo! Sodrugi, odločite se! Če hočete reformizem, priklopite se III. kongresu! Če hočete proletarsko revolucijo, stopite v naše vrste! Vam, revolucijonarnemu proletarijatu celega sveta kličemo: IH. kongres III. internacijonale je izdal proletarsko revolucijo." Ti dogodki nam iznova potrjujejo, da se nahaja taktika komunističnega gibanja v veliki krizi. Spremembe, ki so se izvršile med II. in III. kongresom v mednarodnem življenju, sp mogočno vplivale na notranje življenje komunizma. Prva posledica novih dejanskih razmer mora biti sprememba taktike. Ker so pa razlike med socijalno-demokracijo in komunizmom v bistvu in v prvi vrsti le taktičnega značaja, mora sprememba taktike nujno povzročiti tudi krizo miselne podlage komunizma." Za resnično pomir-jenje. Pod tem naslovom razpravlja „L’ Emancipazione" o sedanjih prizadevanijh za pomirjenje duhov, to se pravi za spravo ali vsaj premirje med fašisti in njihovimi nasprotniki. Sklicevaje se na besede Mazzinija: „Če nočeš dobro delati, moraš verjeti, če hočeš vzgajati, moraš ljubiti!" — pravi rečeni list, da ni nikdar smatral nasilja za sredstvo preporoda. Obsojal je vedno delovanje fašis-tovskih oddelkov, ker sodi, da je italijanski narod pač vreden drugačnega, nego je režim biča in gorjače, nego so požigi, raz-devanja in pretepanja. Na to je napisala „Emancipazione" na naslov fašistov sledeči pouk: „Pred-no govori fašizem o pomirjenju, je potrebno, da očisti — sam sebe. Predno se pogaja z drugimi strankami, naj postane on sam stranka s programom, ki naj točno zariše smernice njegovega delovanja 1 Tiste stranke, ki verujejo, da so glavarji fašizma resni ljudje, so — blago rečeno — lah^pverne. Govori se tudi o „razoroženju duhov". „Emancipazione" pa kliče fašistom: Razorožite najprej svoje neodgovorne fantiče, odvzemite jim bombe, samokrese in gorjače! Dokler so oborožene mišice, se ne more misliti na razorožitev duhov. Dokler ne razorožite svojih oddelkov, ne more nihče resno verjeti v iskrenost vaših namenov! r Potem pa govori rečeni list vladi. Zelo enostavno je sredstvo, ki more ustvariti mir. Izprazniti je treba ves tisti arsenal orožja, ki so z njim opremljeni mladi brez-brkeži fašizma. Prijeti je treba resnično odgovorne, ki v parlamentu pripravljajo svoja „podjetja" ter nekaznovano sramotijo narod. Vse drugo pride samo po sebi. Proletarijat noče ubijati nikogar, vedeti pa hoče, kdo brani njegovo življenje. V Avstriji je vladala politična sužnjost ali upravljali so pravosodštvo na način, da je bilo sužnjem zavarovano življenje. Tako naj stori tudi vlada Bonomija, ako res hoče notranje pomirjenje. Resnični boj se mora vršiti na gospodarskem in socijalnem polju. V tem boju odločata buržoazija in proletarijat. Fašizem pa ni ne buržoazija ne proletarijat. Zato mora stopiti v stran! Pravijo, da je moral fažizem rešiti Italijo pred napadom komunizna. „Emancipa-zione" odgovarja, da se Italija le onečašča, ako kdo trdi, da bi brez pomoči ene skupine Italija ne mogla premagati razpaljene zgovornosti kakega Bombaccija, ko je premagala vendar Avstrijo pri Vittorio Veneto. Tržaški list zaključuje: Gospoda Bonomi in De Nicola naj se torej nikar ne potita toliko za pomirjenje. Perfidnost m hudobija. V nedeljo, dne 17. julija 1.1. se je vršil v Gradiški ob Soči sestanek delegatov stavbinskih organizacij na Goriškem, da razprav-ja med drugim tudi o Upravni komisiji brezposelne blagajne. O tej točki je poročal deželni tajnik in bog komunistov na Goriškem, Kosič, iz katerega poročila nam je bil dan na razpolago sledeči izvleček: „Sodrug Kosič je potem poročal o sestavi upravne komisije brezposebne blagajne in o njenem delovanju sploh, posebno pa o tajniku Štolfa. Kosič pravi, da noče poseči v zadevo političnih tendenc, mora pa omeniti, da Štolfa ni sposoben nalogi, kr jo je prevzel. Omenja med drugim razila dejstva, kakor namreč, da čeravno predpisnine presegajo ogromne svote, samo en del istih je bilo dosedaj inkasiranih, kar znači, pravi, da je tajništvo delovalo zelo malo; nadalje tudi knjigovodstvo, ki ga je Štolfa vpeljal, ne odgovarja popolnoma nič, ker sedaj se je moglo zateči do enega profesorja, predmetnega tehnika, da vredi registre in sestavi bilanco. Ti in še drugi razlogi zahtevajo, pravi Kosič, da mora biti Štolfa nadomeščen z drugo, tega predmeta bolj sposobno osebo, katera vživa tudi zaupanje med masami. Govoreč nadalje o dveh delavskih zastopnikih, Bresatz-u in Poz-zetti-ju, pravi, da, ker sta obadva socijalista in kot taka prava vzdr-ževatelja Štolfe, je nevarnost, da se en ali drugi dan lahko združijo z zastopniki gospodarjev, ter da glasujejo tudi za njih predloge. Omenja v tem oziru primer so-cijalističnih delegatov pri načelstvu Okrajne bolniške blagajne v Gorici, kateri se popolnoma strinjajo z zastopniki gospodarjev in'glasujejo za njih predloge proti komunističnim delegatom. Otvorivši debato, so prevzeli besedo Tuntar, Russian, Kovic in drugi; konečno se je odobril Kosičev predlog, s katerim se da nezaupnico sedanjem delavskim članom v deželni upravni komisiji in posebno pa tajniku Štolfa, nakar se preide na imenovanje novih članov, kateri so: Pecorari Mari« iz Gradiške, Saranz Angelo iz Tržiča in Simonetti Mario iz Gorice kot aktivni člani; Doliach Clemente iz Gorice, nadomestnik, in Briško Alojz iz Gorige kot revizor". Če odgovarja ta izvleček resnici, potemtakem moramo reči, da pritiska tistim ljudjem, ki so ta predlog skovali, vročina zel6 na možgane! V dosedanji deželni upravni komisiji zo zastopali delavstvo sledeči člani: Bresatz, | Pozzetto in Kosič; kot nadomest-| nik je bil Battig. Torej dva socijalista in dva komunista. Na ta način'je Kosič v svojem poročilu bičal po glavi samega sebe in drugega njegovega somišljenika Battig-a, ki je tudi komunist, kot on. Višek nedoslednosti pa je dosegel Kosič s svojim poročilom >n s svojim predlogom s tem, da je v trenutku, ko je napadal upravno komisijo in sodr. Štolfa ter predlagal tozadevno nezaupno resolucijo, deloval tudi proti samemu sebi in njegovemu somišljeniku. Dosledno k temu sta Kosič in njegov drug tudi podala demisijo članstva pri upravni komisiji, kar pomenja, da niti onadva ne uživata zaupanja delavskih mas, kakor je to Kosič zahteval za druge osebe. Ni pa dal demisije vseh drugih zaupnih mest, ki so mu komunisti poverili, kar pomeni, da to, kar mora veljati za socijaliste, ne more veljati tudi za komuniste. Še več, Battig-a, ki je tudi dobil nezaupnico in dal demisijo članstva upravne komisije, so novi komunistični člani izvolili za naslednika sodruga Štolfe pri tajništvu. ' • Dodali smo ta mali komentar v potrdilo naše gornje trditve, da so osebe, ki uganjajo te komedije in slepijo naše delavstvo, nenormalne in 'neodgovorne, ali pa, kakor smo gori trdili, jim sedanja vročina pritiska preveč na možgane. *** Oglejmo si nekoliko poročilo Kosiča in njegov predlog. Kosič pravi, da se noče dotikati političnih stremljenj, mora pa navesti, da Štolfa ni sposoben za to mesto. -Nadalje trdi, da od sodr. Štolfa vpeljano knjigovodstvo ne odgovarja in da je morala komisija najeti enega profesorja, da to popravi in sestavi bilanco. Če bi Kosiča ne poznali, bi dejali, da je to višek zlobnosti in hudobije; ker pa ga poznamo, pravimo, da je višek neumnosti in zlobno o-brekovanje. Gospod Kosič dobro ve, kar tudi sam pripozna, da skoraj vse, kar je obstojalo do priroda komunistov, je sodrug Štolfa z njegovo neutrudljivostjo in navdušenostjo vstvaril, tako, da so se novi komunistični (sic) preroki vsedli na že osedlanega konja. Tudi vstanovitev, oziroma vpeljava brezposelne blagajne je, lahko rečemo — izključno njegov trud. Da je sodrug Štolfa, kot tedanji tajnik delavske zbornice, sodeloval pri pogajanjih in pripomogel do vstanove te inštitucije, se ne da izpodbiti, On je sestavil pravila te nove inštitucije in njegov trud je vpeljava poslovanja po vsej deželi. Kaj pa se gospod Kosič toliko huduje nad knjigovodstvom, ki ga je vpeljal pri tej inštituciji sodrug Štolfa, in na katero se on in vsi njegovi svetovalci, ki mu pomagajo sestavljati resolucije, toliko razumejo, kakor zajec na boben. Če je upravna komisija sklenila, da se pregledajo registri in bilanca, ki jo je sodrug Štolfa sestavil, se je to zgodilo na željo zastopnikov gospodarjev ali ne radi nezaupanja, marveč zato, ker so se smatrali sami nesposobnim in so hoteli imeti tudi od svoje strani zaupljivo osebo. Takrat, ko se je o tem debatiralo, je bil gospod Kosič prvi proti temu izvedencu in je privolil v to še le potem, ko je sodrug Štolfa sam priporočal, naj se ga imenuje, ker ni pričakoval, kakor ne pričakuje niti danes nobene kritike o njegovem poslovanju. Kar je Kosič trdil in kar so njegovi pajdaši zapisali v resolucijo, ni nič dru-zego, nego podlo obrekovanje in gola laž, ki se jo poslužujejo novodobni reševalci delavstva edi-no-le z namenom, da dosežejo svoj cilj. Kaj je zakrivil sodrug Štolfa, da ga čisti komunisti tako napadajo ? Nič druzega, nego to, da je ostal zvest svojim načelom, da se ni prodal prvemu došlemu preroku nove vere, kakor so to storili razni arivisti, ki stoje zelo blizu gospoda Kosiča. Naši komunisti ne vprašajo, kaj si bil in kaj si storil ? Ne, zadostuje jim, da se izrečeš za čistega komunista in da imaš izkaznico komunistične stranke, pa ti poverijo bodisi še tako zaupljivo mesto med delavskimi masami. Sodrugu Štolfa očitajo, da ni skrbel za inkaso predpisanih prispevkov za brez-ppselno blagajnu. To .je perfid- nost, katero zamore edino-le en Kosič in pa njegovi pristaši izreči. Očitajo mu nadalje, da od njega vpeljano knjigovodstvo ne odgovarja. Sodrugom Bresatz-u in Poz-zetti-ju pa očitajo, da, ker sta socijalista, sta podpiratelja sodruga Štolfa in da je nevarnost, da glasuje ta za predloge zastopnikov gospodarjev, kakor so to storili pri bolniški blagajni v Gorici 1 Da, sodrug Štolfa je vpeljal tako knjigovodstvo, da je bilo dostopno slehernemu delavcu. Postavil ali priporočal je sprejetje na zaupni-ška uradniška mesta ljudi, ki so izhajali iz delavskih vrst. Kar se tiče inkaso prispevkov, ve gosp. Kosič prav dobro, zakaj se niso inkasirali in da sodrug Štolfa ni tega popolnoma nič kriv; če je kaka krivda pri tem, potemtakem je ni pripisovati njemu, marveč Kosičevim pristašem. Preje omenjena resolucija govori tudi, češ, da so socijalistični zastopniki glasovali za predloge gospodarjev, ne povedo pa, kakšne vrste so bili ti predlogi. Povemo jim pa, da tistih predlogov niso stavili zastopniki gospodarjev, marveč naši zastoponiki, za katere prev-zamenjo vso odgovornost. Kadar bo zadeva končana, bomo povedali javnosti vse razloge^ in smo gotovi, da nam bo marsikateri današnji komunistični pristaš, za to hvaležen. izjava solidarnosti Z ozirom na sestanek stavbinskih delavcev v Gradiški z dne 17. julija t. 1., o katerem govori izjava sodruga Bresatz-a in Pozzetto, priobčena v listu „II Lavo- ratore Socialista", dne 28. julija smo dobili od sekcije stavbinskih delavcev v Tržiču sledeče pismo : Sekcijsko vodstvo zveze stavbinskih delavcev v Tržiču je na svoji redni seji v Četrtek, dne 28. julija t. 1., videč sejni izvleček sestanka stavbinskih sekcij, ki se je vršil v Gradiški v nedeljo, dne 17. julija t. I., sklenilo, da proste-tira proti sramotnemu obrekovanju od strani upravnega tajnika Sin-dakata stavbinskih delavcev v Trstu, Kosiča, napram sodrugu Antonu Pozzetto ; izraža najiskrenejšo zahvalo 15-letnemu požrtvovalnemu poslovanju, ki ga opravlja sodrug Anton Pozzetto in sklene, da on, ki vživa popolno zaupanje vsega vodstva, naj ostane na zaupanem mu mestu kot član deželne upravne komisije socijalne oskrbe. Vodstvo zveze stavbinskih delavcev sekcija v Tržiču : Russian Viktor, G. Lonzar, Rudolf Volarič, Rudolf Bobič, Oton Toffolo, Karl Feghic, Henrik Paulin, Joakin Visintin, okrajni tajnik A. Spizzo. PISMO IZ IDRIJE Dobili smo dopis iz Idrije, v katerem ppisuje dopisovatelj današnje žalostne razmere v tem okraju. Ker je dopis preobširen in kateremu moramo dodati tudi mali odgovor, priobčujemo le posnetek istega: Cenjeni sodrugi 1 Od vseh strani prihajajo opomini idrijskim rudarjem in tudi Vaš list jih je priobčil nekaj tako, da bi človek mislil, da smo tu v Idriji sami izdajalci in odpadniki od skupnega proletarijata ali pa zapeljani. Da smo zapeljani, je žalostna resnica. Krivdo za to pa nosi po moji skromni misli tudi italijanska so-cijalistična stranka, na opomine katere si usojam tu odgovoriti. Idrijski delavci smo vsled novih razmer sledili delavstvu Julijske Benečije ter se pridružili italijanski socijalistični stranki. Zapazili pa smo, da stranka nima prave taktike, posebno napram proletarijatu Julijske Benečije in tudi za Italijo sploh, kar so dejstva sama dokazala. Le oglejmo si petdnevno stavko lanskega leta v Julijiski Benečiji, zasedbo tvor-nic v Italiji ter zahtevo delavske kontrole v tovarnah i. t. d, Vse to je teorično lepo, ali povejte mi, kako bi se to izvajalo v 1 praksi, posebno pa pri rudarskem j delavskem konsorciju v Idriji, ki | ste ga tudi hoteli imeti. Končno j kaj so napravli vaši poslanci v parlamentu pri glasovanju Rapalske pogodbe. To so dejstva, katera mi ne odobravamo. Da se doseže in z uspehom izvrši delavska kontrola ter napravi dober delavski konsorcij, moramo imeti tudi moč, s katero lahko prisilimo kapitaliste, da se ozirajo na interese delavstva. In ta moč je edino v tem, da se vse delavstvo Italije združi v eno edino zvezo, in še le potem bo mogoče izvajati vse delavske zahteve. Le tako bomo lahko premagali vse fašiste in druge kapitalistične elemente ter na način zgladili pot do revolucije. Tedaj bomo idrijski rudarji z vami; dokler pa tega ne storite, nas pustite pri miru in tudi nam ne kažite italijanskih komunistov ter kakšnega Godino ali njemu podobne ljudi; sami hočemo presoditi, kaj je ali ne. Idrijski rudar. Pripomba uredništva: Gorio-menjeni dopis jasno kaže, v kakšne žalostne razmere so zavedli idrijsko delavstvo razni Godina et comp. Ta zmeda pa ni samo v Idriji, marveč žalibog po vsem slovenskem ozemlju Julijske Benečije. Dopisnik- govori o raznih opominih, ki prihajajo idrijskemu delavstvu, posebno pa od socija- listične stranke v Idriji. Da smo tudi mi priobčili nekaj takih opominov, ki so nam došli od raznih sodrugov, kateri so v pravem času izprevideli nevarnost za delavsko gibanje, je resnica in mi si štejemo to v našo čast in v našo dolžnost. Na kar smo mi svoj čas opozarjali in trdili pred razkolom stranke, se danes uresničuje. Razni, od kapitalistov plačani agenti in drugi neodgovorni elementi so zanesli med naše delavstvo tako nezaupanje, ki more koristiti le meščanskim strankam in kapitalizmu. Dopisnik hoče zvaliti vso krivdo nad temi neznosnimi razmerami na italijansko so-cijalistično stranko, ki ni vporabljala prave taktike. Ne zamerimo sodrugu dopisniku, da tako govori, ker so mu razmere le v tej obliki znane. Povemo mu pa, da je bil petdnevni lanski štrajk v Julijski Benečiji le delo ravno istih oseb, ki so pozneje povzročile razkol v stranki in se odstranile od iste, da jo zamorejo potem na najbolj nesramni in perfidni način napadati. Idrijčani poznajo samo enega Godino ampak po Julijski Benečiji se vlačijo mnogi njemu enaki okrog. Kako se je izvršila lansko leto pozasedba tovarn v Italiji, je sodrugu dopisniku tudi premalo znano, ker drugače bi ne očital današnji socijalistični stranki, da posledice niso bile drugačne, kakor bi morale biti, oziroma, da bi tisti trenutek moral biti drugače izrabljen. Povemo mu, da kadar bi delavsko gibanje zadobilo političen značaj, bi morala splošna strokovna zveza na podlagi dogovora oziroma pogodbe, ki jo je sklenila s stranko, prepustiti isti vodstvo tega gibanja. V tistem času so se nahajale v centralnem vodstvu stranke o-sebe različnega mnenja. V seji centralnega vodstva se je predlog, da stranka prevzame vodstvo gibanja, sprejel z 7. proti 5 glasovom. Nato je bil sklican narodni svet, na katerem je vodstvo splošne strokovne zveze izjavilo, da prepušča nadaljno vodstvo gibanja politični stranki. Kaj pa je storilo centralno vodstvo stranke, katero je bilo takrat sestavljeno večinoma iz komunističnih elementov? Nič! Kratkomalo se je vstrašilo prevzeti vodstvo gibanja v svoje roke ter pripustilo; da je vodi in reši strokovna zveza. To so torej tisti junaki, ki danes vpijejo in obrekujejo socija-listično stranko, češ, da ona ni vporabila tega trenutka za izvršitev revolucije v Italiji. Glede delavske kontrole v tovarnah, ima sodrug dopisnik popolnoma prav. Delavska kontrola v tovarnah je. odvisna edino-le od delavske solidarnosti. Dokler delavstvo ne bo združeno in edino, tudi kontrola v tovarnah ne bo imela nobenega uspeha. To tudi naša socijalistična stranka zmiraj trdi. Enako velja, ako hoče delavstvo uveljaviti vse druge svoje zahteve. Dopisnik zaključuje svoj dopis s tem, da kadar bo vse delavstvo Italije 'združeno v eno edino zvezo, tedaj se mu bo priključilo tudi idrijsko delavstvo in pripomoglo do končne revolucije. Mi pa pravimo, da to ni pravo. Ravno idrijsko delavstvo je imelo morda največjo izkušnjo pri zadnjem razkolu, do katerega je deloma tudi pripomoglo. Zategadelj pa je tudi njega dolžnost, da ne drži roke križem in da pripomore obvarovati to, kar se še da obvarovati in rešiti to, kar še ni izgubljeno. Italijanski proletarijat se je že deloma rešil more takozvanih „čistih" komunistov, kar so jasno pokazale zadnje državnozborske volitve. Tudi proletarijat Julijske Benečije ne sme ostati osamljen, kakor je večinoma danes, marveč se mora, ako hoče priti do svoje veljave in moči, združiti s proletarijatom cele Italije in skupno žnjim korakati do konečne pridobitve vseh svojih pravic. DOPESi TOLMSM. „ Zmešnjava nad zmešnjavo." Preteklo nedeljo zvečer je dramatični odsek tuk. rokodelskega bralnega društva uprizoril petde-jansko šaljivo igro „ Zmešnjava nad zmešnjavo". Obisk je bil popoln : obširno dvorišče gostilne „Pri Berlotu" je bilo do kotička natlačeno občinstva, ne samo iz Tolmina, marveč tudi iz bližnjih vasi. Krasno ozaljšani, začasno vpostavljeni oder na koncu dvo- rišča je delal vso čast neutrudljivemu odseku tega društva, ki si ji zavzel nalogo, da poda tudi našim goranom tisti gledališki užitek, ki je bil do pred kratkim časom omejen le za meščansko prebivalstvo. Le žal, da dramatični odsek ne razpolaga z dobro o-premljenim in prostormin odrom in z električno razsvetljavo, ki naj bi pripomogla do lepšega efekta predstave. Vprizoritev se je izvršila v najlepšem redu od začetka do konca in je vzbudila veliko smeha ter žela splošno odobravanje občinstva. Nečak Šarko Dobrič (Fon J.) je bil ves čas na pravem mestu ter izvršil svojo ulogo kot spreten igralec. Grajščak Borovski (Kaučič Vil.) se je izkazal dovolj kos svoji ulogi; le prešibek glas na odprtem prostoru ni bil na mestu. Gospa Borovska (J. Oble-ščak) je sicer igrala izvrstno, ali domače izraze bi morala opustiti na odru. Tudi njena mladost se ni strinjala s starim soprogom, kar pa ji nočemo delati krivice, ker dramatični odsek najbrže ni bil preskrbljen z maskami in o-premljemini predmeti. Sestrični Dragana in Gvozdenka (M. Logar in 1. Uršič) ste bili zelo spretni v svojih vlogah, prva kot prava hčerka Borovskega in druga kot rejenka. Posebno polnočni strah na stanovanju Borovskega (gosp. M. Logar in J. Obleščak) je bil dobro pogojen. Pri rejenki Gvoz-denki se je opazilo, da je najbrže še le prvič nastopila na odru. Selikur (M. Gabršček) .je preveč nategoval svoj grofovski stan; vsekakor paje igral izvrstno. Major Borovski (L. Šorli) se je izkazal, da se je dobro vdal v svojo ulogo. Ponočni stražnik (S. Polenčič) je imel prešibek glas in tudi kretanje ni bilo na mestu. Za prihodnjič upamo od njega kaj bolje. Selikurjev sluga (V. Klemente) je izvršil svojo ulogo prav dobro. Med odmori je sviral domači tamburaški zbor pod vodstvom gosp. Vinko Fili. Režišerju gosp. V. Kaučič gre v resnici vsa zasluga za to prireditev in za izborno izvršitev iste. IZ SOŽKE DOLINE. Dragi „Proletarec" ! Pred nekaj tedni sem delal na Kanalskem in ker mi delavne razmere tukaj niso ugajale, sem šel iskat sreče tu v gore na Bovško. Mislil sem, da najdem tukaj srečo, ali povsod enako. Le pomislite, gospod urednik, kako se tukaj spoštuje delavni čas, delavna pogodba in kakšne plače dobivamo. Tudi drugi moji sodelavci, ki so prej delali v enem ali v drugem kraju, mi pravijo, da je povsod enako, po celi soški dolini. Delavni čas ni več po 8 ur na dan, kakor se je nekdaj delalo, pač pa je po 9 in tudi 10 ur na dan. Plače pa so take, da je groza. Če en zidar zasluži po 16-18 lir na dan, je že dosti. Podajači pa zaslužijo še mnogo manj. Pravijo, da tako plačujejo samo privatne tvrdke, ker ne morejo izhajati, dočim pa plačuje stavbinska zadruga, ki ji pravijo „rdeča" (Stavbinska zadruga za Julijsko Benečijo — op. ur.) zmiraj po tarifi, ki jo je sklenila naša organizacija. Vprašam Vas, gospod urednik, zakaj drugi gospodarji ne držijo besede, kakor tista zadruga. Reklo se je tudi, da se akordno delo ne sme sprejemati, jaz pa vidim, da se povsod dela in še celo pozno v noč. Prosim, da natisnete in povejte svetu, kako nas tukaj izkoriščajo. , Gospod Kosič, tajnik sindakata stavbinskih delavcev v Julijski Benečiji, bi moral nekoliko več paziti, kako se spoštuje delovna pogodba na deželi, on je vendar poklican za to. Altroclič predlagati nezaupnice našim I sodrugom 1 IZ NABREŽINE Smrtna nesreža z granato. V četrtek preteklega tedna so otroci pasli živino na gmajni blizu železniške proke ob biviju. Okoli 7. ure zjutraj se se zaslišal silen pok, ki je odmeval daleč na okrog. Vse je hitelo na kraj nesreče, kjer se je nudil grozen prizor. Osemletni deček Ivan Gruden dobil je v roke ročno granato, s katero se je hotel igrati. Kakor je isto vrgel na tla, se je razjjočila in raztrgala dečka na drobne kosce tako, da ga ni bilo niti spoznati več. Takih nesreč se je pripetilo že mnogo na Krasu in še ni konca. Mi smo že đpozorili večkrat pristojno oblast, da ukrene potrebno v preprečitev enakih nesreč, pa zelo malo se je storilo v tem o-ziru. Veliko granat leži rastreše-nih na polju in na pašnikih, ki prežijo na nove človeške žrtve. Županstva in cerkvene oblasti bi morale prebivalstvo večkrat opozorit in podučiti, kako se mora ravnati, kadar se najdejo slični predmeti. Učiteljstvo v šoli in sta-riši pa naj prevzamejo nalogo podučiti male pa tudi odrasle otroke. Jugoslavija Ljuta reakcija. Zakon proti terorističnim organizacijam. Ministrski svet je razpravljal o ukrepih proti terorističnim organizacijam in je sklenil, da pred koncem meseca julija skliče zakonodajno komisijo ustavodajne skupščine, da izdela zakon o varstvu države. Ta zakonski načrt je naperjen v prvi vrsti proti delavskim organizacijam, katere se hoče popolnoma uničiti ali jim preprečiti vsako delovanje. Če bo Jugoslavija nadaljevala na tej poti, po- temtakem bo svoboda v Jugoslaviji obstojala le na papirju. Vse organizacije razpuščene. Vsaka stavka prepovedana. — Komunistična propaganda kaznovana z smrtjo. — 58 komunističnih poslancev zgubi svoj mandat. BELGRAD 30. julija. Konstituanta je z veliko množino odobrila postavni načrt proti komunistom. Proti načrtu so glasovali socijalisti, agrarci in republikanci, medtem ko komunisti niso bili navzoči. Načrt določa razpust vseh strank, katere delujejo proti vladi. Poslanci teh strank zgubijo svoj mandat. Razpustijo se vsa občinska zastopništva, v katerih so imeli komunisti večino; ostranijo se vsi uradniki-komuni-sti; razpustijo se vsi sindakati, v katerih poslujejo komunisti. Prepovejo se vse stavke. Vsaka stavka izziva posledico prekega soda. Voditelje se strogo kaznuje. Komunistična, anarhistična in teroristična propaganda se kaznuje s smrtjo; v netežkih slučajih pa z 20-letno ječo. Vlada bo razpisala nove volitve, da nadomesti 58 komunističnih poslancev, kateri zgubijo svoj mandat. Buržvazne spletkarije. Belgrad, 28. Ministerski predsednik Pašič je predlagal vladam Čehoslovaške, Romunije in Italije, naj se sklene skupna konvencija za pobijanje komunistične in ra-dikal-socijalistične propagande. K tej konvenciji bi pozneje pristopile tudi druge države, ki bi izrazile željo, boriti se proti socijalistično-komunistični nevarnosti. — K Pa-šičevim nameram, zatreti potom meddržavnih konvencij socijali-zem, pristavljamo, da je to-le utopija, ki si jo domišljujejo v obče vse reakcijonarne glave, katere nočejo izprevideti, da je socijali-zem svetovni nazor, ki se je pojav ii Okr. bolniška blagajna v NABREŽINI Dohodki Promet za čas od 1. januvarja 1919 do 31. decembra 1920. Izdatki 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Rezervni fond 1. januvarja . . . Prispevki: tekoči, članov .... „ „ delodajalcev . . „ vstopnine................ „ pridržani bolnim članom Obresti............................ Kazni . . ....................... Najemnine ......................... Povračila: ex § 32................. „ bolniške blagajne. . . ,, cassa nazionale . . . Razni . 1919 Lire c. 1920 Lire | c. 191S Lire C. 1920 ) Lire c. 32557 j 16 123823 43 1 Podpore: o bolezni 20105 _ 57866 95 89905 71 142262 61 „ o smrti 1060 — 2400 44952 85 71131 30 2 Prejemki zdravnikov in kontrolorjev 4743 — 12927 — — 80 06 3 Zdravila 885 22 10530 73 . 1137 45 3399 70 4 Oskrbovalni in prevaževalni stroški 5023 20 16602 70 532 44 3584 81 5 Upravni stroški 11300 39 40991 20 30 — 100 80 6 Bolniškim blagajnam^ 1378 35 1679 90 464 65 2049 55 7 Razni 1100 165 — — 882 10 8 Odpis inventarja 61 41 244 31 — — 512 — 9 Amortizacija stavbe 280 41 391 57 — — 1424 28 10 Odpis netaterljivih terjatev . — 31 02 180 15 839 12 11 „ vojnega posojila — — 3000 — * 12 TaČasni režervni fond . . 123823 43 203258 78 169760 41 350089 76 169760 41 350080 76 Aktiva BILANCA Pasiva Gotovina v blagajni . . Stavba .................. Inventar................. Prispevki .' . . . . . Poštna hranilnica, Dunaj . Hranilnica, Nabrežina . . Zivnostenska banka, Trst Delavske zadruge, Trst Vojno posojilo , Najemnine • . . . . Cassa nazionale, Rim .' | Bolniške blagajne . . Nabrežina, v juniju 1921. Predsednik: Pregledali In našli v redu: 1919 1920 Lire C. Lire C. 1348 34 3497 23 1 Upniki : lekarne . 27911 45 38765 58 bolnišnice 552 72 24187 66 razni 36658 71 37392 74 2 Pogrebščine . . 3105 97 3105 97 3 Bolniške blagajne 8560 91 8795 72 4 Rezervni fond 46216 40 26083 40 12 — 67044 70 3000 — — — 10 40 . — ♦ _____ — 1424 28 —— . 486 — 127376 90 210783 28 1919 Lire c. 383 2870 300 123823 127376 37 10 90 1920 Lire ------j| c. -1 6756 372 300 95 203258 210783 Jos. Marizza 1. NADZIRA.LNI OPBOR : Blagajnik: Fivnatejj: r. Prof. A. Sirk 1. r„ Marij Palcich 1. r., Dobrilla Romvald 1. r„ Vinc. Makbvčc I. f. Al. Colja 1. r; — M. Antonirii 1/f. D. Kortffi 1. T. v hipu, ko so nastali v človeški družbi razredi izkoriščevalcev in izkoriščancev. In dokler ostanejo te razmere v družbi, tttdi socija-lizem ne odneha. Res je, da ob velikem koraku k socijalizmu nastane reakcija, ki socijalistično misel ovira, toda zadušiti je ne more nobena sila, ne glad, ne kolera, ne protirevolucija in ne najostrejše naredbe. Zakaj vse, kar ovira napredek, je konservativno, reakcijonarno in preko tega pojde prej ali slej val socijalističnega svetovnega naziranja. Kar se ni Giolitti-ju, se tudi Pašiču ne bodo posrečilo. Policija je zasedla v Zagrebu strokovne organizacije. Zagreb, 27. julija. Včeraj je v Zagrebu "zasedla policija vse prostore tukajšnjih raznih sindakalnih organizacij ter izvedla v njih hišno preiskavo in zaplenila arhive. Ti ukrepi so bili podvzeti radi tega, ker se je dokazalo, da so stali na čelu teh organizacij izraziti komunisti. Izjava. Ker so se po poročilih v listih v Srbiji in Hrvatskem vrinili v komunistično stranko neodgovorni elementi, ki s svojim načelom komunizma naravnost nasprotujočim delovanjem stranko onečaščajo, izjavljam, da nočem imeti od današnjega dne naprej nobenega stika več s stranko in da bi iz nje tudi formalno izstopil, če bi stranka v Sloveniji še poslovala. Ljubljana, dne 29. julija 1921. Ljudevit Vencajz. Op. ur. Priobčujemo to izjavo, radi tega, ker pozna sodruga Ven-cajza mnogo slovenskih delavcev v Julijski Benečiji. Sodrug Vencajz je bil dolgo let v soc. stranki in je sodeloval pri vseh delavskih inštitucijah v Trstu. Po vojni se je vstanovil v Jugoslaviji ter je ob vstanovitvi komunistične stranke pri isti aktivno sodeloval. Sedaj pa čitamo prej navedeno izjavo, iz katere je jasno razvidno, da se je tudi v komunistično stranko v Jugoslaviji, dokler je ista obstojala, vrinilo mnogo neodgovornih elementov, kakor tu pri nas. Zedinjenje socijalistitnih strank v lugosiaviji. Rozcep, ki je nastal v vrstah jugoslovanskega proletarijata bo v najbližji bodočnosti izravnan. So-cijalistične stranke Jugoslavije se bodo zopet združile. V tej formi zedinjen ho proletarijat v stanu voditi borbo zoper reakcijo in za svoje pravice. Nastaja upanje, da bo rana, ki jo je zadjala koinp-nistična taktika jugoslovanskemu proletarijatu, počasi zacelila. Socijalisti pa lahko gremo zopet na vztrajno delo. Podobni znaki, ki se prikazujejo po vseh evropskih državah med socijalističnimi strankami so veselo znamenje in porok, da se obnavlja internacijonala. Razne_stvari Velika lakota v Rusiji. Dopisnik „ Daily Expressa “ brzojavlja iz Rige 22. t. m.: Trideset miljonov Rusov iz krajev, ki jih je zadela lakata, zapuščajo , v obupu svoja bivališča in se selijo v kraje kjer ni tako strašne draginje. Preden so ti nesrečni ljudje zapustili svoj dom, so jeli v zadnjem času pse, mačke in podgane. Selitev gre v treh smereh: proti Sibiriji, proti jugu Rusije in Kavkazu in proti Moskvi. Vso živino, ki jo najdejo na poti, jo zakoljejo in pojejo. Žitnice, mimo katerih gre struja teh lačnih ljudi, so v hipu izpraznjene. Gruče napadajo vlake in jih plenijo, vsled česar nastaja v prometu velik nered. Bilo je pozvano vojaštvo, da brani mesto proti tej povodnji lačnih kmetov. V več krajih je prišlo do hudih spopadov med vojaštvom ter med lačno in obupano množico. zdaja za deželno socijalistično zvezo in odgovarja za uredništvo Alojzij Štolfa Tiska Tip. Giov. Paternolli v Gorici. Okr. bolniška blagajna v Nabrežini Št. 202/21. Razpis natečaja Pri podpisani Okrajni bolniški blagajni se razpisuje natečaj za mesto zdravnika za sodni okraj Komen s sedežem v Komnu. Letna plača je določena na Lir 12.000:—. Prednost imajo tisti, kateri so smožni slovenskega jezika. Prosilci naj vlagajo prošnje s potrebnimi prilogami tudi s dokazili dosedanjega službovanja na vodstvo bolniške blagajne do 13. avgusta 1921. Nastop službe sledi 20. avgusta 1921. Nabrežina, dne 26. julija 1921. Predsednik: Tajnik: Josip Mariza Dragan Koren Gorica - ELIJA ČUK ■ Gorica Piazza Cavour ex P. Duomo štev. 9, levo naznanja slavnemu občinstvu, da dospe V krat- kem velikanska množina dvokoles in Šivalnih Strojev iz svetovnoznanih tvrd, katere bode prodajal po zelo znižanih cenah. Na izbero so posamezni deli dvokoles in Šivalnih strojev. — Velika zaloga pneumatik, H8r katere prodaja od Lir 25.- naprej Lastna mehanilna delavnica. Stara kolesa se popolnoma prenovijo. Pripo-■. : roža se za obilni obisk «=== ELIJA ČUK = „PROLETAREC" PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke PODRUŽNICE; Brežice, Borovlje, Celovec, Cel|e, Maribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. h OBRESTUJE vloge na knjižice po 4% Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru IZVRŠUJE vse v banžno stroko spadajože posle najkulantnejše. NAKUP IN PRODAJA vsakovrstnega tujega denarja Uradne ure za obžinstvo 8 V.2—12 in od 3—5. Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. Ustanovljena leta 1812 Tiskarna in knjigarna Giov. Paternolli - Gorica Trgovina papirja, knjigoveznica in tvornica trgovskih registrov Brzojavni naslov: PATERNOLLI - Gorica Medmestni telefon št. 13. Corso Verdi št. 38 IIP Mm „ADRIJA“ čevlji „čevljarska zadruga" v Mirnu pri Gorid Edino domače podjetje te stroke Izdeluje in ima v zalogi vedno 98 raznih vrst čevljev vseh velikosti in za vsak stan. čevlji našega Izdelka so delani IMno in^trpeino, ter se za izdelavo rabi samo prvovrstno, lično In trajno usnje. Kaka druga primes Je Izključena. BBBBBBBBBKRFSBBEiBBBBBBBB A ko čevlji nimajo znamke, niso naš izdelek BEBEBBEBBEBBBBB6BBBBBĐB Varstvena znamka Čevlji našega izdelka se lahko naroče naravnost iz tovarne v Mirnu pri Gorici ali kupijo v naših prodajalnah: V TrStU, Via Rettori, St. 1 blizu magistrata, V Gorici, Corso Verdi 32, v hiši Centralne posojilnice. Zahtevajte čevlje «ADRIJA» pri vseh trgovcih. Trgovci so dolžni prodajati naše izdelke po od zadruge določeni ceni, pomnoženi za poštnino. Na zahtevo kupca morajo trgovci pokazati originalni, tiskan cenik «Čevljarske zadruge*. V krajih, kjer trgovci ne drže čevljev našega izdelka, se iščejo zastopniki v svrho naročanja za privatne stranke. * Zastopniki dobe za svoje delo primerno odškodnino. Zadruga je izdala nov bogato ilustriran cenik, katerega pošlje na zahtevo brezplačno. Vsi dopisi in naročila naj se pošljejo na naslov: „Čevljarska zadruga" v Mirnu pri Gorici gaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Pazite na varstveno znamko, ki je vtisnjena na podplatu ali nadptatu aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa