180
Najbolja.
Moj očka so djali:
Oženim naj se, In zdaj premišljujem,
Bi vbogal al ne?
Na levo, na desno,
In križem sveta Skrbno se oziram, —
Dovelj je blaga.
Velike ne maram,
Zapodil bi jo , Bojim se, da nosil
Bi loj tre za njo.
Premajhne ne maram, Ce tud' ima grad,
Ko bi jo poljubil, Bi zlomil si vrat.
Debele ne maram,
Je polna masti; Se goska pretolsta
Mi kar ne diši.
Pretonke ne maram, v Ta je le za post; Ce treba polena,
Grem sekat ga v gozd.
Bogate ne maram,
Če nima možgan; Saj kruha ne stradam In nisem cigan.
Prevboge ne maram, Brez cvenka ni nic;
Z njo bi se le jokal, Sam pojem ko tič.
Prestare ne maram, Ker kača je kač;
Se nečem znebiti Prezgodaj se hlač.
Premlade ne maram,
Je hude krvi, In kar posušila
Bi moje kosti.
Pregrde ne maram, Je vrag čez in čez,
In nočem o solncu Zatiskat" očes.
Prelepe ne maram, Ker zame le ni,
Le srečen je, kdor se RožiČkov boji.
Učene ne maram, Najhujši je zlodT,
Ker jaz bi bil hlapec In ona gospod.
Neumne ne maram, Ker meni gorjč,
Ce prazna le slama Ji raste 'z glave.
Nem skute pa najmanj, Ker Slave sem sin,
Slovencem ne manjka Slovenskih deklin.
Najbolj je: nobena!
Pa kaj bi več pel, Saj veste, da tiček
Je davno se vjel.
Miroslav.