Leto IY. V Celju, dne 25. februarja 1909. St. 8. NARODNI UST Iihaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, p s, dan poprej. — V»e počiljatve (dopisi, reklamacije, vpraSanja itd.) je poBiljati m našlo?: »Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poStnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta Stev. 3. »Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 3 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna Številka •tane 10 vin. Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po poŠti na naslov: -Narodni __List" v Celju. Drzno preziranje slovenščine pri sod-nijah. (Interpelacija poslanca Robleka in tovarišev na njegovo ekseeleneo gospoda vodjo pravosodnega mini-sterstva.) Neverjetno je, da v pravni državi, v kateri je zajamčena jednakopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v uradu, v šoli in v javnem življenju, vlagajo državna pravdništva v slovenskih pokrajinah proti slovenskim obtožencem nemške obtožnice in se tudi razprave pri javnih obravnavah vršijo v nemškem jeziku, tako da obtoženec nikakor ne more obtožnice niti preči-tati in ne razumeti, ali se zagovarjati pri ustmeni obravnavi, ker ne razume obtožnice in predloarov državnega pravdništva. Tako so vse razprave funkcionarjev državnega pravdništva mariborskega sodišča samo nemške, celo v onih slučajih, v katerih se izjemoma vloži slovenska obtožnica; pri celjskem porotnem sodišču so pred porotnim sodiščem vse obtožnice nemške in ravno tako vsi govori funkcijonarjev c. kr. državnega pravdništva. V Celovcu se sploh ne^_ vlagajo slovenske obtožnice. V novejšem času se dogaja v Celju, dp se vložijo tudi v slučajih, ki spadajo pred razsodni senat, obtožnice proti slovenskim obtožencem v nemškem jeziku, posebno če je toženih več oseb in je jeden ali drugi obtoženec bil zaslišan pred preiskovalnim sodnikom nemški, tudi če je slovenščine popolnoma zmožen. Naravno bi morala v takih slučajih obtožnica biti slovenska, katero bi vsi obtoženci razumeli, ali če bi res ta ali oni ne znal slovenski, v obeh jezikih. Obžalovanja vredno je, da še zmi-raj mirno trpi vlada tako ravnanje, LISTEK. Martin Močan Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. Spisal: Robert Košar. I. Ko sem brskal nekoč po zaprašenih listinah na podstrešju neke stare kmetske hiše, našel sera v svoje začudenje poleg Dalmatinove biblije tudi nek životopis pra-pra-pradeda še sedaj na istem posestvu živečega gospodarja, v katerem opisuje dotični mož svoje razburkano življenje. Ta opis je tako zanimiv, da sem sklenil rešiti spomine tega moža, ter obelodaniti njegovo življenje in trpljenje. Glasi se tako-le: V imenu Boga Očeta in Sina in svetega Duha hočem sedaj opisati svoje življenje: Begu v čast, sinovom v zgledi ki se mora imenovati brezvestno. V stoletju, ki se imenuje stoletje huma-nitete, je tako brezobzirno postopanje nasproti pripadnikom druge narodnosti popolnoma nerazumljivo. To je izrodek zoprne narodnostne mržnje in sad naših političnih razmer. Vlada nima niti volje niti poguma, da napravi red vsaj v uradu. Ona se boji napadov nasprotnih listov in političnih strank, ki bi ji mogoče predbacivale »slavi-ziranje." Podpisani poslanci vprašajo njegovo ekseeleneo gospoda vodjo pravosodnega ministerstva: 1. Ali so mu te razmere znane ? 2. Ali hoče te nedostatke odpraviti in skrbeti za to, da se rabi pri sodnih obravnavah, kjer se vendar gre za življenje, za prostost in za premoženje obtožencev, v obtožnicah in govorih državnega pravdništva v Celju, Mariboru in Celovcu oni jezik, katerega se poslužuje zatoženec? Dunaj, 26. jan. 1909. Roblek in tovari&i. ,.Trnjeva pot". II. pismo iz občine Kokarje. Deželna bolnišnica v Celju je pred kakimi 4. leti dopošiljala občini samo-nemške tiskovine »Auszug" o bolnikih, ki so bili sprejeti tam v oskrbovanje. Ker župan ni hotel teh nezakonitih tiskovin obravnati, so mu začeli dopo-šiljati dvojezične tiskovine »Auszug-Izvleček", toda popisali so mu jih samo v nemščini. Nasproti temu je župan zahteval, naj mu jih spišejo slovensko. Bolnišnica se je obrnila za odpo-moč na c. kr. politično ekspozituro v Mozirje, ki je seveda županu ukazala, da mora nemško spisane dvojezične tiskovine obravnavati ter mu vsakokrat zažugala globo 20 K, češ, člen XIX. državnega osnovnega zakona z dne 27. jul. 1.1867. daje obema dežel- Rodil sem se leta 1510. Mati so mi pravili, da je bil v zimi tistega leta tako strašen potres, da je porušil dva stolpa pri našem gradu. Ker zemlja upliva na človeka, je to menda vzrok, da sem postal tako silno velik in močan. S šestnajstim letom sem že prelomil podkev kakor tresko. Pri sv. krstu so mi dali ime: Martin. Tudi oče so bili velik in močan mož.« Sosed je dejal, da so nekoč na paši zadavili medveda, ko jim je prišel po tele. Sicer pa so bili dobrega in usmiljenega srca. Prehodili so sedem dežel; videli so Kranjsko, Koroško. Avstrijsko, Štajersko, Ogrsko, Hrvaško in celo v Bosno so se spustili za divjim Turkom, s katerim so se bojevali vse svoje življenje. Ko sem bil še majhen, sem se jih silno bal, kajti imeli so porezana ušesa. Črez čelo, nos ia levo lice pa je se- nima jezikoma jednake pravice v vseh uradih, torej se mora nemški dopis bolnišnice v občinskem uradu obravnavati. Aha! te do danes v 4 letih nakopičene mnogobrojne globe vselej po 20 K se Vam zde, gospod urednik, tisto bodeče trnje na potu slovenskega uradovanja občine Kokarje, ki bi naj župana do dobrega nabodle! Toda ta ni tako nepreviden, da bi hotel na nje stopiti. Vzel je vsakokrat pogumno v roke člen XIX. ter ž njim kot z brezovo metlo pometel vse trnje raz pota. Kako je pometal ta naš pogumni in spretni pometač Vam poročam prihodnjič. Srčen pozdrav Vam in vsem, ki so prepričani, - da je treba pri nas povsod z brezovo metlo odločno pometati, če hočemo res priti do svojih pravic. Pravicoljub. „Amerikanci".* (Dopis iz gornjesavinske doline.) V pondeljek, dne 1. svečana 1.1. so se odigrali na železniški postaji v Šmartnem na Paki pretresljivi prizori. Pred prihodom vlaka, ki vozi iz Celja na Spodnji Dravograd je jokalo nad sto ljudi. Krog 50 fantov in deklet, po večini bratje in sestre, starih od 18 do 30 let je jemalo slovo od sta-rišev. Zadušeno ihtenje, stokajoče zdi-hovanje, podobno obupu nad odprtim grobom je napolnjevalo na široko in visoko mrzlo ozračje, kot vroča molitev k Bogu za srečno pot v — Ameriko. Le malokateri fant je v zmago nad samim seboj glasno zaukal, češ, kaj jokate in tarnate, saj se vrnemo čez par let bogati in srečni domov. Vlak je oddrdral ter odpeljal za-jokane oči v tuji svet onostran Koroške in Tirolske v divno Švico ter dalje odtod po Francozki v krasen Pariz, * Vsled množine gradiva se nam je članek zakasnil. Op. uredn. gala za mezinec debela rdeča proga, katero jim je zarisal turški meč. V jezi so bili strašni videti: proga črez lice se jim je napela, kakor bi hotela zakrvaveti na novo. Mene pa so imeli zelo radi. S sedmim letom sem jim že pomagal pri delu; nosil sem vodo in snope kakor vsak odraščen človek. Če sva sedela zvečer pred hišo, so mi pravili o svojem življenju. Večkrat so jokali, večkrat so se smejali, kakoršna je pač bila pripovedka. Največ pa so mi pripovedovali o divjih Turkih in konečno so dejali vselej; »Martin, Martin, poglej moje lice, poglej moja ušesa. Ne pozabi na Turke, ko boš velik in močan!" In jaz sem se naslonil na njihovo koleno in sem prisegel, da bodem po-rezal vsem Turkom ušesa, kakor so oni storili mojemu očetu. odkoder je potovalni agent odpravil izseljence v pomorsko mesto LHavre. V gornjesavinsko dolino pa so se vračala potrta srca starišev, bratov in sester. Največ izseljencev je bilo iz občin Kokarje, Bočna, Gornjigrad, Ljubno in Rečica. Ni jih gnalo v svet niti siromaštvo niti sila, temveč nezadovoljnost z razmerami domačega kraja in hrepenenje po bogastvu. Gornjesavin-čani imajo dobro razvito lesno trgovino. Kot splavarji pridejo tja do Belega-grada, poznajo osebno bratski srbski narod. Široka Donava, ta slovanski veletok, jim je ojačil pogum pogledati tudi svet onstran širokega morja. Šla sta najprej dva, njuno ugodno poročilo je izvabilo tudi druge. Dandanes potujejo Gornjesavinčani v Ameriko in nazaj, kot da bi hodili tja na sejm. Malo je hiš, od katerih bi ne bil kdo Amerike videl. Hrepenenje po Ameriki je postalo skoro nalezljivo, raditega je dana ljudskim šolam v gornjesavinski dolini nova naloga, namreč, predočiti učencem gmotni in duševni račun te izselitve, katerega priobčujemo tu v skrčenih potezah za odrasle. 1. Vsak izseljenec je nesel seboj 400 do 600 kron kot potnino, kar znaša skupaj 20 do 30 tisoč kron. Lepa vsota! 2. Od 50 izselnikov bode v prvem letu približno polovica vrnila staršem potnino, druga polovica zaide v take razmere, da si ne bode mogla nič prihraniti. Znano je do dobra, da si oni, ki si niso v prvem letu ničesar prihranili, tudi v poznejših letih tega ne dosežejo. Amerikanska prostost, zabave, veselice, pijača itd. ga drže v železnem objemu. 3. Ta prostost, ki postane za mlade ljudi pravzaprav pogubna sužnost uživanja, potegne v naslednjih letih tudi one za seboj, ki so prvo leto pridno varčevali; neokuženi ostanejo le trdni, dozoreli značaji, ki vedo ceniti vrednost »Vedno mu praviš o Turkih" so dejali, »boš videl, v kako nesrečo še bo zabredel Martin, ki je itak že od rojstva hude jeze." Oče pa so odvrnili: »Kdor premaga kugo, je srečen človek. Mi pa imamo dve kugi, proti katerima se moramo bojevati. Prva je smrtni greh, druga je divji Turek. Da se ga ne loti prva kuga, je tvoja skrb — mati, da pa se rešimo Turkov, to je moja skrb. Otroci naj vedo, koliko smo,pretrpeli očetje, da se ne bodo branili truda in krvi. Tako je — amen!" Mati so se obrnili v stran, ter me na tihem učili moliti in bogoljubnega življenja. Turkov niso omenili nikdar; samo Marijo so prosili, da me vzame v svoje mogočno varstvo. Dalje prihodnjič. amerikanskega dolarja in vrednost dela. Ti si naberejo gotovine, da dopošljejo v par letih po več tisoč kron domov. Amerikanci koristijo našim družinam le v posameznih redkih slučajih. V obče pa ima naše prebivalstvo radi njih veliko škodo. Polovica denarja se ne vrne. Doma primanjkuje hlapcev, dekel, rokodelcev, delavcev itd. Večina »Ameri-kancev" ne more nazaj domov; kajti vsled svoje lahkomiselnosti si niti pot-nine ne prihranijo, a oni, ki pridejo, se ne morejo več prilagoditi našim razmeram ter se kmalu povrnejo v deželo prostosti. Mnogo jih pride tam ob življenje, drngi se telesno poškodujejo. Splošni račun izseljevanja kaže torej za naš narod veliko izgubo, gmotno in duševno. Besede pesnikove: „0 vdova tožna, zapuščena Ti mati toliko sirot" se nanašajo pravzaprav z vso resnico ha slovensko domovino Gornjesavinčana. Gornjesavinska dolina ima dovolj zaslužka doma. Vožnja splavov na Hrvatsko, lesna trgovina sploh, lesno delo po planinah, mlini in žage, dnina na polju itd. daje ljudem dovolj zaslužka. Nikomur še ni bilo treba iti odtod zaradi pomanjkanja, kdor je šel, je šel iz pohlepnosti po bogastvu, ki je podobno — prazni peni. • Ostanite torej doma, ne trgajte srča domovini, ona ima dovolj prostora in kruha za vse! Vi pa, ki ste šli odtod, držite svojo besedo, katero ste nam dali ob slovesu, da hočete živeti varčno in zmerno, da se bodete onkraj morja vsak dan spominjali svojih dragih in da bodete ondi vedno ohranili neomadeževano svojo slovensko narodnost ter se nekega dne vrnete šolani po skušnjah življenja, dobro petični v predrago domovino. To izseljevanje daje narodni šoli priložnost slediti potovanju izseljencev. > Vsak dan smo kazali na zemljevida kraj, do kam so dospeli. V sredo so bili v Baselu v Švici, v petek v Parizu, v soboto v Havru, potem smo dobili od njih že razglednice s popolnoma slovenskimi naslovi, izračunali smo, da ; pluje njihova ladja sedaj že dva dni po širokem oceanu. Razlagajoč učencem ob napeti tišini muke dolgotrajnega potovanja, posebno po morju ter njihovo krepeufenjev srcu po svojih dragih in po, zapuščeni domovini, porosile so se oči bratcev in sestric, kakor da bi prosile, oh, naj pridejo nazaj domovi Zvečer pa se je slišala po hišah molitev za srečno pot predragih po . . morju v novi svet , V petek oziroma najpozneje v so-' boto, dne 13. t. m., je priplula njihova ladja v večmiljonsko ameriško mešto New-York, odkoder pričakujemo poročil o njihovem potovanju: Dobili jih bodemo, kajti kot bivši učenci, učenke in znanci so mi obljubili poročati, a jaz sem radoveden, so li knjige, katere so si marljivo izposojevali iz svoje javne knjižnice, uplivale na njihovo srce in značaj v toliko, da bodo kljubovali vsem nevarnostim sveta in če bodo res ohranili svoje srce in svoj zaslužek domovini. Gospodarski paberki. Nova postava o živinskih kugah. Dne 23. m. m. je vlada sedaj že razpuščeni drž. zbornici predložila načrt za novo postavo o živinskih kugah, v kateri se določbe glede varstva domače živinoreje pred zanašanjem kužnih bolezni iz inozemstva določnejše opisujejo in se prilagojajo točasnim prometnim razmeram, se razširjajo predpisi glede živinskih potnih listov, 8e določa živinozdravniško nadzorstvo živinskih sejmov in se predpisujejo natančnejša določila elede živinozdrav-niške preiskave živinskih transportov na železnicah in ladjah. Med nalezljive živinske bolezni, ki jih je treba naznaniti, so se na novo privzele: tuberkuloza živali v gotovih oblikah, kuga divjačine in živine ter garje oslov, mul in mezgov; veterinar-no-policijsko nradovanje zadevno živinskih kug se je postavilo na modernim zahtevam odgovarjajočo podlago. Ker je mnogokrat tauojšnje za-klanje kuge sumljivih ali že okuženih živali najboljše sredstvo za zatiranje kuge. se bo tozadevno pravo države, v tem smislu vmes poseči, razširilo. Pri tem je pa samoobsebi umevno, da se mora postaviti tudi odškodninska dolžnost države na širjo podlago po načelu, da mora posamezniku škodo, ki jo ta trpi v interesu celote po oblastvenih ukazih, povrniti država. Dozdaj se je postopalo v tem smislu samo pri živinski kugi, pri pljučni kugi, pri svinjski kugi in včasi tudi pri smrkavosti. Sedaj se glede zadnje kuge po-"topanje razširi in se raztegne dolžnost usmrčenja tudi na bolezen na gobcu in parkljih ter na tuberkolozo. Nadalje bi pa trebalo tudi dati podporo pri vraničnem prisadu (zajavcu, volčiču) in šumečih bulah (perečem ognju), kar bi bilo dobro iz zdravstvenih ozi-rov, ker bi se slučaje teh kug takoj naznanjalo in bi se zasiguralo naglo zatiranje, zabranilo bi se pa tudi, da pride v zdravstvenem oziru sumljivo meso v promet. V gotovih slučajih se tudi določajo premije za pravočasno naznanilo kužnih bolezni, da tako pridejo oblasti v položaj čimprej vmes poseči. Ker se stroški za razkuženje povračajo iz javnih sredstev -in se daje odškodnina za predmete, ki so se o priliki razkuženja pokvarili, so stranke teh stroškov, ki so posebno tlačili malega živinorejca, oproščene. Ker se je pokazalo cepljenje kot eno najuspešnejših sredstev za zatiranje posameznih kožnih bolezni, se podaje v načrta nujno potrebna podlaga za ureditev cepljenja, in se daje tudi možnost, v gotovih slučajih zaukazati cepljenje; preskrbuje se pa tudi možnost podelitve odškodnine za živali, ki so poginile vsled oblastveno odrejenega cepljenja. Tudi nekatere olajšave podaje nova postava vkljub načela, da je treba pri zatiranja kožnih bolezni postopati skrajno energično; tako se takoj skrčijo veterinarno-policijske odredbe, če to pripnšša odstranjena nevarnost, tako da se promet z živino preveč ne ovira. Tndi drakonična določba, da se imajo psi, ki se najdejo ob času kontumace brez nagobčnika, takoj usmrtiti, se omilja v toliko, da pod gotovimi pogoji železni ..moraš" odpade. Tudi glede kazni se zvrše neke spremembe. Tako bi se lahki prestopki ne zasledovali od sodnije, ampak od polične oblasti. Če se načrt spremeni s postavo, ho naša živina na vsak način uživala večje varstvo, če bode vsak posameznik strogo1 sledil določilom postave. Travnikov ne smemo zanemariti ! Marsikateri kmet t oži, da mu travniki Od leta do leta vedno manj dona-šajo in še ta krma, ki mu priraste, ni kaj prida. Namesto dobrih trav in detelje, raste le pleve' ali mah. Seveda s tako krmo ni mogoče veliko goveje živine dobro krmiti in znano je, da je dandanes živinoreja največje vrednosti. Od travnikov je skoraj vse kmetsko življenje odvisno, kajti, kdor ima dobre travnike, ima veliko in tečne krme in redi lahko mnogo živine; živina je draga in poleg tega še dobimo od nje prekoristni hlevski gnoj, da nam je možno naša polji dobro gnojiti. Tako je v dobrem gospodarstvu jedno posledica drugemu; prvi vir in glaven steber kmetijstva je pa vedno le umno travništvo. Travniki toraj morajo biti v dobrem stanu in to se doseže s tem, da jim dobro in močno gnojimo. Plevel je vedno trdovratnejši, kakor dobre trave in te so slabe, ker jim hrane primanjkuje. Če travnikom dobro gnojimo, tedaj so tudi sladke trave stabovit-nejše in plevel jih potem ne more tako lahko zatreti. Gnojiti je torej treba travnikom ravno tako dobro, kakor njivam in vinogradom. Našim kmetom pa hodi s hlevskim gnojem navadno povsod po tankem in niti misliti ni, da bi ga na travnike vozili, ko jim ga še za njive ni preveliko. Gnoj kupovati bi se pa najbrž mnogim zdelo nekoliko smešno in če bi tudi hoteli, bi bilo to npmogoče, ker ga nikdo nima preveč. Namesto hlevskega gnoja pa imamo prav dobro in ceno sredstvo, ki je veliko ceneje in izdatnejše: umetna gojila. Teh razločujemo več vrst, a za naše kraje pridejo le 40% kalijeva gnojna sol in Tomasova žlindra v prvi vrsti v poštev. Za jeden hektar (= 13U orala) potrebujemo: 200—250 kg 40 % kalijeve gnoj. soli in 600—800 kg Tomasove žlindre. To dvoje gnojil potrosimo najbolje v jeseni pred snegom, in sicer storimo najboljše, če jih pred trošenjem dobro premešamo in potem pomešana pose-jerao. Teh gnojil pa ne smemo dolgo časa pred gnojenjem mešati, ker ta mešanica rada trda postane in imamo potem z drobljenjem nepotrebno delo. Gnoji se pa lahko tudi po zimi, in sicer se smejo potrositi gnojila po snegu le tedaj, če je travnik raven; če je pa strm, potem se gnoji hitro, ko sneg zgine. Nikdar pa se naj ne gnoji s samo Tomasovo žlindro, ker je to gnojenje napačno in pomanjkljivo. M. Kako je postopati s konji po zimi? (Po „Prij. Nar.") Pri mnogih gospodarjih je postopanje s konji v zimi pomanjkljivo in pogrešno. Zvečine se misli, da je za konje najboljše, če so v zimi, ko ni dela, v toplem hlevu. Tako nepremišljeno postopanje lahko, če je zima dolga, in posebno še v toplih hleveh, uniči moč in zdravje konj. Konji, vajeni dela, se ne smejo čez zimo držati v hleveh, to pa 86 godi, če se jih pušča dalje časa stati v hlevih brez dela, a pri tem se jih hrani kakor v sredini leta, ko je največ dela. Na ta način se razvije v trebušni votlini in med mišičevjem preveč masti, dihanje se oslabi, krvni tok istotako, in mišičevje izgubi svojo napetost. In tako postane konj počasi mehkužen, v katerem stanju je naravno pristopen vsem mogočim beleznim, baš kakor ljudje, ki morajo vedno delati v sobi. Če pride tak konj na spomlad zopet k delu, začne najprej delati prav ognjevito in živo, tako da ga je treba kar nazaj držati. Ali to veselje do dela je kaj kratko, hitro popusti in prehaja v popolno lenobo, kar je posledica pomanjkanja moči. Šele po daljšem času se mu vrnejo prejšnje moči. Res je včasi težko konje tndi po zimi primerno zaposliti. In vendar je dela z vožnjo gnoja (v vinograde), drv itd. tudi po zimi dovolj. In če to ne, pomisli naj vsak gospodar, da je bolje, če se popelje s konjem večkrat vsaj v sosednje mesto, nego da se mu brez dela v hlevu pokvari. Ni pa dobro, če se skuša morda s prikrajševanjem hrane nadomestiti brezdelje konj, odnosno odvrniti škodljivi upliv stanja v hlevu, ker s tem konj naglo izgubi svoje moči. Dober vozni konj tudi v odmoru mora imeti svojo običajno hrano. Konj je zdrav in krepek le, če se redno krmljenje menjaje s potrebnim delom in odmorom. v »Določanje tolščobe v mleku" je naslov drobni knjižici, ki jo je ravnokar izdala opremljeno z 18 podobami c. kr. kmetijska družba kranjska kot IX. zvezek svoje »Kmetijske knjižnice". Spis je priredil potovalni učitelj za kmetijstvo na Kranjskem Gustav Pire. — Važen dohodek govedoreje je mleko, čigar vrednost je odvisna od njegove tolščobe. Umna reja govede in umno mlekarstvo nista mogoča brez določanja tolščobe v mleku. Pri vsaki pravi živinorejski zadrugi ni dovolj vedeti samo to, koliko mleka daje v čredno knjigo vpisana krava na leto, temveč tudi to, koliko daje dragocene mlečne tolščobe. Zadružna mlekarna more le tedaj resnično doseči svoj trgovski smoter in vzgojevalni cilj, če plačuje mleko po vrednosti, ki je v trgovini odvisna edi-nole od množine mlečne tolščobe. Ta spis je torej namenjen živinorejskim zadrugam ter njihovim udom, ki morajo poznati važnost mlečne tolščobe in okoliščine, kako je preiskovati mleko na tološčbo. Preiskava mleka na tolščobo po dr. Gerberjevem načinu, ki je dandanes najprimernejši, je v tem spisu popolno pojasnjena in popisana, da v kakem slučaju tudi kak zadostno nao-bražen nestrokovnjak more po njem zanesljivo preiskovati mleko. Zanesljivo preiskovanje mleka pa ni lehko, in prireditelj tega spisa odkritosrčno priznava, da mu je bil namen pri spisovanju te knjižice, prizadete kroge prepričati, da najbolje store, če pošiljajo mleko preiskovat izvežbanim kemikom, in sicer na Kranjskem kmetijskokemijskemu preskušališču v Ljubljano, kjer se to delo ne le ceneje, temveč, kar je poglavitno, tudi resnično zanesljiveje zvr-šuje kakor pri zadrugah. Cena knjigi je za družbene ude s poštnino vred 25 v., za neude in v knjigotrštvu 30 vin. brez poštnine. Iz političnega sveta. b Državni zbor bo baje sklican začetkom marca. r.... b Vnanji položaj naše države se je. kaker »Diplomatische Korresp." poroča, zelo poostril. V treh do šestih tednih je pričakovati na južnovzhodni meji monarhije resne dogodke. Vlada hoče biti na vse pripravljena. Minister vna-njih reči in skupni vojni minister si želita, da bi se parlamentarnim potom spravilo vse na čisto, da bi se čim prej sklical parlament in tudi delegacije v katerih bi vnanji minister pojasnil položaj, vojni minister bo pa zahteval 270 miljonov izrednega kredita za vojne priprave. Hujskačem se je torej posrečilo zanetiti v toliki meri bojno razpoloženje, v toliki meri, da stojimo v resnici, če ne pred vojsko, ki nam ne more prinesti nikakih koristi, pa prav gotovo pred ogromnimi izdajami za vojne priprave. Danes je sklican izreden ministerski svet, ki se bode pečal s tem vprašanjem in kar je z njim v zvezi. b Poljska ljudska stranka zahteva, naj se imenuje za poljskega mihigtra-rojaka moža odločno demokratičnega mišljenja. Ista stranka se je tudi izrekla proti temu, da bi se -sklenila trgovinska pogodba z Romunije. o Troški aneksije Bosne in- Hercegovine znašajo, kakor »Grazer Tag-blatt" poroča, dozdaj že 500 mili-Jonov kron. Od. teh j&:bilo dozdaj že v gotovini izdanih 2 80 milijonov, 3,0a milijonov pa samo zaračunjenih^fee-r. ni bilo v e č . g o t o v i n e v drla v n i h blagajnah na razpolaganje. V resnici drag jnbilejni dar, katerega je poklonila baron Aehrenthalova državniška modrost avstrorogrskis^ narodnostim. • v. o Papež je * dal frančiškana® v Bosni in Hercegovini na znanje, da jim prepoveduje, da bi prevzeli < kak poslanski mandat v bodočem deželnem zboru. ..., Vojska s Srbijo? o Praga, 25. febr. (Brz* N. Dn.) »Narodni listy" poročajo iz Belgrada, da so javili vojni poročevalci velikih amgleških, ruskih in francoskih listov, ki so došli v Belgrad, svojim listom, da se namerava Srbija le braniti in nikogar napadati. ' ' u Vojska 8 Srbijo? Vedno bolj vznemirljiva poročila prihajajo od srbske meje. Angleški in nekateri ruski časopisi poročajo, da so prepričani o neizogibnosti avstro-srbske vojske. Srbija odločno vstraja pri svojih zahtevah in se neprenehoma oborožuje. Črna gora, zvesta zaveznica Srbije, je razpostavila ob mejah 7 tisoč mož. Rusija se je zadnji čas odločno postavila na stran Srbije. Le Nemčija se še drži Avstrije. Vse druge države so ali pasivne ali celo nasprotne Avstriji. Priznanje kraljevine Bulgarije. b Zofija, 19. febr. (Brz. »Nar. Dn.") Kakor se tukaj čuje, se je vladi naznanilo, da so priznale velevlasti Rusija, Francoska in Angleška kraljevino bul-garsko. Priznanje dragih velevlasti je zagotovljeno. Politični paberki. o Na Češkem so todi iztaknili »veleizdajalce", »protivojaško propagando" itd. in sicer v vrstah češke narodno-socijalne stranke. Začele so se velike preiskave. Da se država s tem smeši in se ponižuje njen ugled — kaj to mogotcem mar ? — Proti ministrn-ro jak n so začeli gonjo slovenski klerikalci; oni hočejo imeti resortno ministerstvo, češ da ima tak več ugleda. Kako lažejo sami sebi in kako brezvestno oškodujejo narod! Skoro gotovo je že bilo, da dobimo Jugoslovani ministra-rojaka, zdaj so klerikalci to zopet pokopali. — Na Srbskem se je sestavilo novo ministerstvo, ki je Avstriji sovražno in za vojsko. Razpoloženje za vojsko pa vzbuja v Srbiji tudi avstrijsko nemško časopisje, ki nprav drzno hujska proti Srbom — Veliki protestni shod proti preganjanju Srbov na Hrvatskem se je vršil v nedeljo v Belemgradu ob ndeležbi nad 10.000 ljudi. — Japonski princ Knni je prišel na Dunaj, da si ogleda vojaške naprave. — Bolgarski kralj Ferdinand se je podal v Petro-grad k pogrebu velikega kneza Vladi-mirja. Bil je sprejet kot nedvisen vladar. — Od avstrijsko-ruske meje se poroča o premikanju ruskih čet v obmejnih posadkah. Dopisi. Ivanjkovci. Dne 14. t. m. se je ustanovila tukaj podružnica c. kr. kmetijske družbe za Štajersko. Ustanovnega občnega zbora se je vdeležilo lepo število tukajšnjih in okoliških kmetovalcev ter vinogradnikov. Osrednji odbor je zastopal gospod kletarski nadzornik Bele, ki je v izbranih besedah govoril o pomenu podružnic ter •sploh o združenju. Ormoška podružnica je bila zastopana po g. Rosini, veli-konedeljska po g. Flucherju. Nova podružnica šteje sedaj 58 članov, za naše razmere in okrožje gotovo lepo število, ki se bo pa vsekakor še pomnožilo. Podružniško okrožje obsega občine Mihalovci (z Ivanjkovci), Žerovinci,. Vetičane, Runeč in Brebrovnik. Predsednikom podružnice je bil izvoljen g. Lovre Petovar veleposestnik itd. v Ivanjkovci^ v odbor pa gg. Franc Si-monič veleposestnik, Ivan Pučko, pos. in žnpan, v Ivanjkovcih, Bogša Alojz, posestnik v Hihalovcih, Raj h Tomaž in Tomažič Juri, posestnika v Veliča-nah, Kosi Alojz, posestnik na Runču, Kosi Ivan, posestnik v Žerovincih ter Kolarič Ignac, posestnik v Brebrov-nikn. — Pri predlogih se je razvnel prav živahen pogovor, pri katerem se je-jasno pokazalo, kako prepotrebna je bila tu ustanovitev kmetijske podružnice. Iz Galicije. Vse bi še nazadnje prenesli, da bi nas pa vse farane ko-mandirala kuharica iz župnišča, tega pa ne pronesem >. Ženšče ima jezik, da malokatera. Nihče ne more poleg nje vzdržati in kdor se ji do tal ne klanja, pa" ni v milosti pri njej. Naš g. župnik je pač že star in se mu ne ljubi se z žensko prepirati. Tudi nam bi nazaduje farovška kuharica bila deveta briga, ko bi med farani ne delala zdražb. Zato se nas je podalo nedavno precej faranov, z nami cerkveni ključarji, k opatu v Celju. Oblju-ljubil nam je, da se bodo razmere v najkrajšem času spremenile. Bomo videli! če pa nismo tam nič dosegli, pa vemo tudi še dalje iti, saj je v Mariboru škofija. Če pa tudi tam nič ne dosežemo, pa si sami poiščemo pravico. Mir hočemo imeti v župniji, pa basta! Bojsno pri Pišecah. Okrcali ste že v „N. L." tistega nadutega možakarja, ki je pisal v ,.Slov. Gosp.", da so novo posojilnico v Pišecah ustanovili „najodličnejši" možje cele naše župnije. Pisec te oslarije, ki ga itak vsi farani dobro poznamo, se je le osmešil prid nami vsemi, osmešil je pa tudi tiste „najodličnejše." Morda je pa dobil kako kronco za smodke ali pa celo kako mastno klobasico. Naj jim prihodnjič še da naslov ,.pre-svitli" in „najbogatejši", da bo komedija cela. Kdo pa je pripoznal te možakarje za „najodličnejše" in za katera dejanja ? Katera pristojna mesta so to pripoznala baš za te možakarje iz cele naše župnije, ki šteje gotovo 4000 duš? Morda smo pa mi drugi farani čeveljski odpadki teh ,,najodlič-nejših"? Povemo Vam, da se bomo vkljub Vašemu „odličnjaštvu" skrbno ogibali Vaše posojilnice. Svetujemo Vam, da jo na varno mesto spravite in vrata in okna zazidate, da Vam od dolgega časa ne odleti. Mi imamo v staro posojilnico in v njene vodje dovolj zaupanja, ker jih smatramo vsaj za tako odiične, kakor so „uovi" posojil-nlčarji. — Še eno, dragi Pišečani! Imamo novega trgovca gosp. Berlisga. Slovenec je, podpirajmo ga pridno. Ne dajmo se še dalje odirati od „naj-odličnejših". Veličane. (Občinske volitve.) Kar smo nedavno prerokovali, se je zgodilo. Volitve v občinski odbor so bile v drugem razredu razveljavljene. Pri ponovni volitvi so bili zopet po večini izvoljeni zvezarji in sicer na način, ki so ga le oni vajeni. Reklo se je: „Tu imaš dve glasovnici; na eni imaš že moje ime zapisano, na drugo pa si daj napisati od mojih nasprotnikov. Ko boš pa volil, potlači nasprotnikovo glasovnico v žep, ono z mojim imenom pa oddaj in nikdo ne bo vedel, kako in kaj!" Pa smo le zvedeli, gospod Habjanič, s kakimi pripomočki bi radi zlezli na županski stolec, zato smo vložili zopet rekurz Volilci! Ako se rekurzu ugodi, pridite zopet vsi na volišče, toda volite take može v odbor, ki se bodo v resnici brigali za našo občino in ki ne tiščijo za imenom „župan" iz same častiželjnosti. Za našo občino,je najugodnejše, če imamo župana v sredini, ne pa na koncu občine in župnije. Saj vendar ne bomo letali za vsak podpis, živinski listek itd. na konec fare? Pa še eno je važno! Odboru bo treba voliti tudi novega zastopnika v krajni šolski svet svetin jski. To je pa posebno zdaj važno, ko se bo šola razširila. Povsem jasno je, da mora kot zastopnik občine voljen biti mož, ki pošilja ali je pošiljal svoje otroke v svetinjsko. šolo, kajti taki najbolj ve, kaj je za našo deco na eni, in za našo občino na drugi strani dobro in potrebno. ■ • : ; ... Ako vse to dobro premislimo, nam ne bo težavno voliti ali v odbor, ali pa v odboru samem za te posle zmožne može. Savinjaka dolina. Naši klerikalci sedaj menda nimajo nobenega druzega dela, kakor zalagati umazane predale še bolj umazanega „SIov. Gospodarja" z neumnimi, lažnjivimi in podlimi dopisi. Tega mnenja moramo vsaj biti, ako preberemo dopis v „Slov. Gospodarju" št. 7 pod vzglavjem „Od nekod". Ni nam seveda mogoče odgovarjati ljudem, ki vsako stvar izrabljajo v svoje podle namene. Smatramo pa tudi pod svojo častjo, da bi reagirali na izbruhe fanatičnega sovraštva. Javnost hočemo pri tej priliki le nekoliko seznaniti z dopisom, da bo vedla ceniti ,-Slov. Gospodarja" dopise iz naše doline. Omenjeni dopis se tiče mladeniča iz splošno priljubljene narodne hiše, ki je snubil v bližnji fari dekle. Dekletu in starešini je ženinov dom prav ugajal. Povabili so pa ženina ne manj ko trikrat na neves.in dom: stvar je bila že kakor gotova. Nevesti je bil starešina kler. dež. poslanec iz spodnje-savinske doline. Na ženinovem domu je bil ta kaj dobre volje in si je ob priliki tudi privoščil udrihati po gg. duhovnikih. Zakaj je to storil, ne vemo. Nam se s tem ni prikupil, če se je morda mislil. V tem času se pa pri nevesti oglasi drng ženin, kateri je dekletu, ali bolje rečeno starešinu bolj ugajal, ker je iz klerikalne hiše in nevesta se je morala udati drugemu. Podla laž pa je, če „Slov. Gospodar" trdi, da ga nevesta zato ni marala, ker bere rNar. List". Dopis predbaciva, da bo fant 60 dni zaostal za klerikalnimi fanti. No, no, ini vrlemu narodnemu mladeniču le iz srca častitamo, da se je rešil te „nežne žlahte". Iz Smartnega v Rožni dolini. -Gospodarjev" dopisnik od tukaj ima skisane možgane in vsled tega Čudno zmešane pojme o resnici. Resnico ima za laž in narobe; na vsak način hoče dokazati, da je letošnji sneg črn, da teče voda na breg, da lahko po glavi hodimo itd. Zadnjič smo pisali, da je v Šmartnem samo en pevski zbor, da g. nadučitelj noče kaplana brezplačno orglati in da še do sedaj ui niti vinarja prejel od kapla-novih maš, za kar se tudi ne trga; to smo trdili in z dokazi podprli. Sedaj pa nastopi naš „pismouk" dvomljive učenosti ter brez vsakega dokaza vse to ovrže, češ, „laž je" — namreč to, kar je spoznal vsak količkaj razsoden Rožnodolčan za resnico — lažnjiv dopisnik pa za laž. Prosimo, dokaži, kaj je bilo lažnjivo! Ako pa tega ne storiš,-pa ostaneš sam to, kar si dopisnika v „Nar. Listu" dolžil. „Gospodarju" častitamo, da ima tako Resnicoljubnega" (?!) poročevalca v Šmartnu. Prihodnjič bode v ^Gospodarju" poročal sledeče: „Dopisuna od nas imenujemo prizadeti nesramnega lažnika, ker je slišal praviti, da je nekdo v farovžu kljuke polomil ter hotel farovško deklo „fentati", ker je priletela na pomoč — a to iz same ljubezni do bližnjega ? — a kaj še — do samega sebe — in pa — no, saj veste ... Kakor smo slišali v nedeljo s prižnice, gre ^glasoviti" kaplan Kovačič v Zibiko pri Šmarju za ,,tehant&6. ... naše šožalje na bridki izgubi dragega Toneta. Zdaj-gremo, oh zdaj gremo, nazaj nas več ne booooo! v LXXVill. glavna skupščina okrajnega zastopa gor-njegrajskega se je vršila dne 30. m. m. pod vodstvom načelnika g. Fran Šarba. i Pri točki glede razširjenja okr, ceste I. vrste pred šolo v Gornjem gradu, poroča odbornik g. Anton Turu-šek star., da je kn. šk. ordinarijat v Mariboru dovolil /prodajo parcele št 43/1, last cerkve sv. Florijana, okrajr „ nemo ouboru ter predlaga, naj glavna skupščina vzame to na vedenje ter da se sklene kupiti od cerkve sv. Florijana vso parcelo, ki meri 6a 83 m2. Se soglasno sprejme. k V imenu pregledovalčev poroča g. Fr. Ks. Petek o pregledu okr. računov za leto 1906 in 1907, ki se odobrijo. Glede delovanja in poslovanja v prihodnje je stavil g. Tumšek A. ml. dvanajst nasvetov. Rešilo se je vprašanje glede pavšala okrajnega zdravnika za-brezplačno lečenje ubogih v zdravstvenem distriktn Ljubno. Okrajni odbor je pavšaliral g. dr. Konečnika, okrožnega zdravnika v Gornjem gradu, za dobo, dokler ne pride distriktni zdravnik na Ljubno. Proračun okrajnega zastopa in okrajnega nbožnega zaklada za 1.1909 znaša: Dohodkov K 50'—, stroškov K 2350 —, torej primanjkl jaja K 2300'—, ki se pokrije iz okrajne blagajne. Proračun okrajnega zastopa znaša: dohodov K 36300'—, stroškov K 87.64239, primanjkljaja torej kron 51.342 39. Proračun se sprejme razun točke: ,. Podpora zasebni ljudski šoli v Nazarjih 200 K", katera dosedanja podpora se je z večino glasov odbila. Da se pokrije izkazani primanjkljaj, se soglasno sklene v letn 1909 pobirati 70% okrajno priklado od vseh v okraju predpisanih direktnih davkov in doklad, izvzemši osebno dohodnino. Ker pa pobiranje 70% okrajne priklade ne bode pokrilo svoie primanjkljaja, se ima primanjkljaj pri raznih točkah glede cestne uprave prihraniti in pokriti. O predlogu g. Petra Ručigaja, da se nastavi posebni cestni mojster in da se plače cestarjem zvišajo, se bode sklepalo pri prihodnji glavni skupščini. Za dovoljenje pobiranja zvišanih občinskih doklad za 1. 1809 so prosile občine: Luče 60% ~~ Okolica Mozirje 90% — Bočna 140% ;n 20% na užit-nino — Trg Mozirje 90% — Solčava 50% — Nova Štifta 70 % — Ljubno 70% — Kokarje 90% in dovoljenje za pokritje primanjkljaja najeti posojilo K 1975842. Soglasno se dovoli občinam: Luče, Okolica Mozirje, Bočna, Trg Gornjigrad. Trg Mozirje, Nova Štifta, Ljubno in Kokarje po 60%. Solčavi pa 50%- Ra-znn tega se dovoli soglasno Bočni in Gornjemgradu 20% užitnine in najetje posojila Kokarjem. Prošnje istih občin, ki so prosile za višje odstotke kot 60 oziroma pri užitnini višje kot 20, se deželnemu odboru vpošljejo s priporočilom v dovolitev. Uredi se zadeva za podelitev prispevka iz okrajne blagajne k ljuben-skemu vodovodu. Društvu za varstvo otrok v okraju Gornji grad se da podpora 50 K. Okrajni zastopnik g. A. Drukar predlaga, naj se okrajna cesta 1. razreda pred šolo v Gornjem gradu razširi takoj spomladi, uže sklenjene pogodbe s strankami se naj odobre in se delo izvrši po predlogu g. Antona Turšek ml. v lastni režiji Sklene se napraviti na cesti proti Solčavi nekaj varnostnih naprav in popraviti mejno tablo v Soteski; Na predlog g. Tumšek Antona ml. se soglasno sklene kolkovati vse spise s kolkom družbe sv. Cirila in Metoda. Istotako se soglasno sprejme istega okrajnega zastopnika predlog, vposlati nančnemn ministerstvu sledeči brzojav: Zastopniki okraja Gornji grad najodločneje ugovarjajo namera v a n e m i z i v a jočem imenovanju šol. nadzornika nemškim šolam slovenske Štajerske. Javni čini t e 1 ji zabranite narodnostne prepire, vsa Vi na branik za sveta načela mo-g o č n e1A v st r i j eK - Zahtevamo tndi rešitev slovenskega vseučilišča. Nadalje se soglasno sprejme g. Drukarjev predlog, prositi c. kr. namest-nijo, naj se tehnični oddelek za .naš okraj iz Slov; ;Gradca zopet premesti v Celje. . *v ■ ^ - Isti okrajni zastopnik .predlaga sledeči sklep: C. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu se naprosi, da uredi poštno zvezo med žel. postajo Rečiška vas in trgom Mozirje tako, da bode zadnji poštni, voz iz postaje Rečiška vas proti Mozirju odhajal šele po odhodu večerni vlakov, ki prihajajo ob 7. uri iz Celja in pol 8 uri iz Velenja na imenovano našo postajo. Se sprejme soglasno kot sklep. G. Peter Ručigaj predlaga: Slovenskim poslancem v državnem zboru na Dunaju se naznani, naj postavno predlogo o starostnem zavarovanju, ki nalaga kmetsken»u prebivalstvu velika bremena; dobro premotre, predno bi za njo glasovali. Sprejeto. Izvolijo se računski pregledovala za pregled računov za 1.1908 in sicer gospodje: Dekorti Jože, župnik na tjjub-nem, Petek Fr. Ks., trgovec istotam, Ručigaj Peter, trgo ec v Bočni in Zidam Martin, veleposestnik v Šmartnem Sprejme se tudi g. Turnšekov predlog: naj 8e nujno napravi prošnja na c. kr. namestnijo in štajersko kmetijsko družbo za podelitev &ena 'D slame živinorejcem v tem okrjju v Štajerske novice. Izvrševalni odbor narodne stranke je v svoji seji 20. tm. sklenil, da: l) odločno obsoja zaključenje državnega zbora vsled vladoželjnosti nemških nemških strank in slabosti vlade; 2) izreka zahtevo, da se drž. zbor nemudoma skliče, da reši važne ljudske zahteve; 3) novo ministerstvo smatra za izzivanje Slovencev; zahteva parlamentarno ministerstvo in zastopstvo Jugoslovanov v njem; 4) obsoja stališče slov. klerikalcev glede ministrov-rojakov; 5) smatra vladno predlogo glede starostnega zavarovanja z ozi-rom na prevelika bremena v sedajni obliki za nesprejemljivo; 6) obsoja vladni načrt za jezikovni zakon na Češkem, ker vtihotaplja nemški kot Mavn''jezik; ?) zahteva reformo zakona o ljudskem štetju; 8) obsoja politična zasledovanja na Hrvatskem in Češkem. u Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Tukajšnjemu društvu za otroško varstvo inl mladinsko skrb so pristopili tudi ti le zavodi oz. gospodje: Posojilnica v Št. Lenartu 100 K, okr. hranilnica v Št. Lenartu 100 K, Pajtler Jan, župnik 10 K, dr. Tiplič 5 K, Šu-man Mat. pos. v Radehovi 2 K, Korošec Pavel, pos. v Zg. Voličini 1 K, Doki B. pos. v Gočovi 1 K, Fras Fr. pos. v Selcah 1 K, dr. Petrovič 10 K. dr. Ilauny 4 K, Grejen Ant. 4 K, Urek Jan 1 K, Krajnc Fr. 1 K, Šigert Fr. 1 K, Dernač Fr. 1 K, tukajšnji c. kr. uradniki; kmetska posojilnica pri Sv. Ani 5 K, dr. Suhač 5 K, Tušak Jož. st. 5 K, ml, 5 občina Sp. Vo-ličina 20 K. Bog plati! u Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Za tukajšnjo jubilejno šolarsko kuhinjo — so dalje darovali sledeči gospodje: Golle Fr., posestnik v Zamarkovi 3 K. Na protestnem shodu proti odpadnikom oz. nemčurjem dne 11. t. m. se je nabralo na besedo g. Matija Šumana 17 kron. Darovatelji: Janžekovič, župnik, Stupica, notar, Urek, učitelj, Rop Jož. Rop Jan, Šenveter Jan, Perko Anton, Breznik Ig., Ferlinc Joz., Fanedl H., Lovrenčič M.. Lorber Jan, Mlakar V., Šuman M., Šuman L.,-Pogačnik, Purgaj A., Kronvogl K. in Arnuž Fr., posestniki iz šentlenarske in šentjurske fare. Bog plati! u Veličane. Poroča se nam še, da se namerava spraviti v občinski odbor samo take, ki bodo glasovali za zidanje župnišča. Šolo bomo morali zidati, zdaj pa bi še zraven nove stroške prevzeli? Kam pa bomo prišli? Kdo bo zmaeral toliko davkov! Zato pa si bomo sami krivi, če bomo v novi odbor spravili ljudi, ki niso vneti za blagor občine. u Mihalovci. Letošnja zima ni najbolj pripravna za rigolo. Globoko zamrznjeno zemljo moramo najprej s piki odkopavati, da je moči potem z motiko globlje kopati, kar seveda delo zelo ovira. Rezali še tudi nismo dosti, najbolj zavoljo prehudega mraza. Koj ko bo malo topleje, bomo morali z rezjo nadaljevati in končati, kajti februar se nagiblje koncu. u Brebrovnik. Pri nas, pa tudi po sosednih vrhih, imamo še mnogo vina. Cene so nizke, kupcev od nikoder. Škoda! Pač pomilovanja vredni so tisti, ki morajo piti malovrednega „vogra" ali pa „tirolca," naše izvrstno vino pa leži v kleteh. u Bojsno. (Podpore potrebnim rodbinam rezervistov in rezervnih namestnikov.) Rodbine onih rezervistov in rezervnih namestnikov, ki so sedaj v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji zavoljo pojačenja čet, imajo pravico do dnevnih podpor in sicer rezervisti od 28. novembra 1908. in rezervni namestniki pa od 1. prosinca 1909. Pravico do teb podpor imajo žena, otroci, sorodniki, bratje in sestre dotičnega rezervista, če se dokaže, da jih je on s svojo plačo vzdr-žaval. Podpora je sledeča: l) dnevna pristojbina za vsako osebo 69 vinarjev; 2) ako dotična rodbina mora stanovanje plačati, se dobi podpore za vsako osebo za stanovanje 341/2 vinarja na dan, za otroke izpod 8 let pa se dobi samo polovica zgoraj imenovane podpore na dan, vendar se podpore več ne bode dobilo, kakor je dotični na dan zaslužil. Podpore deli država in se bodo za pol meseca zanaprej plačevale. Prošnje se morajo na politično okrajno oblast poslati. o Neumne in neresnične novice o propadu „Nar. Dnevnika" in seveda tudi »Nsr. Lista" priobčujeta včasi v lepi slogi „Straža" in »Slovenec". Der Wunsch vvarderVater des Gedankens! Znebili bi se seveda klerikalci najraje obeh listov, zato to pisanje, ki je značilno za duhovniško »resnicoljubnost" in »poštenost". O dobroti obeh listov ne bodemo sami govorili; zadostujejo nam izjave odličnih somišljenikov, ki govore, da je »Narodni Dnevnik" po svoji vsebini eden najboljših slovenskih listov! Na gori omenjene klerikalne želje pa odgovorite spodnještaj. narodnjaki s tem, da skrbite za oba lista s pridnim dopisovanjem in širjenjem. d Nemška šparkasa v celju je lansko leto strašno nazadovala. Na hranilnih vlogah se je poslabšala skoraj za eden milijon kron. Letos pa še bolj močno nazadnje. Meseca prosinca t. 1. se je vložilo pri tej nemški šparkasi 241.287 K 07 v, vzdignilo pa 379.999 K 50 v, torej se je zopet oslabila za 138.712 K 43 v, kar je pri malenkostnem prometu enega celega mesca razmeroma neverjetno mnogo! Če bo vsak mesec tako nazadovala, kakor v januarju, oslabila bo v 1. 1909 zopet za približno poldrugi milijon kron. b Slovenskim denarnim zavodom v posnemanje. Pred kratkim je dvignil neki domači denarni zavod vlogo iz hranilnice v Ivnici (Eibiswald), ker je to želel vlagatelj sam, priprost hlapec. Dotično denarno pismo je bilo vse prelepljeno z raznimi znamkami nemškega šolskega društva »Schulvereina" in »Siidmarke". Tako skrbe Nemci za svoja napadalna društva. In koliko je med nami še denarnih in drugih zavodov, ki ne kolekujejo svojih pisem z narodnim kolkom v prid družbi sv. Cirila in Metoda, četudi bi jih ne obtožilo tistih par krouic letno! Vzemite si za vzgled tuji zavod! Posameznikom pa naj bode vzgled priprost hlapec, ki se zaveda, da spada slovenski denar v slovensko hranilnico! v Poročila se je v Ljutomeru gdč. Mimica Stanjko z g. Ludv. Kuha-ričem, trgovcem v Ormožu. Nevesta je bila vrla sodelovalka vseh narodnih društev v Ljntomeru. »Slov. pevsko društvo" ji je priredilo na predvečer poroke serenado. — Na gostiji se je nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda K 13'60, in za »Dijaško kuhinjo" v Mariboru 12 K 30 vin. Bilo srečno! v Podpora za revne posestnike v ptujsko-ormoškem okraju. Dr. Ploj priobčuje v svojem glasilu »Slogi", da je predlagal pri seji okr. pomožnega odbora v Ptuju podporo tudi za one reveže v svojem vol. okraju, katerim primanjkuje najpotrebnejšega živeža. Ker se vrše ta mesec zopetne poizvedbe, naroča dr. Ploj svojim volilcem, naj se oglase pri svojih obč. predstojnikih oni, ki bi rabili krmo za živino ali živež. v Novodobni Robinzon. Iz »Stu-dentenheima" v Mariboru je pobegnil 13 letni gimnazijec Avg. Kronegger, rodom iz Gradca. Ve se, da je po begu bil v Celju, kam pa da je potem odšel se ne ve. v V policijski stražnici je v Eg-genbergu pri Gradcu porodila dekla Ana Reinbacher zdravega dečka. Bila je na potu v porodni zavod, pa so jo porodne bolečine že na poti v Eggen-bergu dohitele. b Letošnji nabori so zaradi položaja v državnem zboru za nekaj časa odloženi. d Nemški „SchulvereIn" je dovolil v zadnjem času na Štajerskem podporo za otroški vrtec v Marnbergu, podporo za glasbeno šolo v Ptuju in za ljudsko knjižnico v Hrastniku. u Novice iz sv. Bolfeuka p. Središču. V nedeljo, dne 7. t. m. je bil občni zbor br. dr. »Lipa". Dohodkov je bilo 759 06 K, stroškov pa 673 93 K. Iz prebitka od Ciril-Metodove slav-nosti se je poslalo meseca julija 100 K družbi sv. C. in M. — Na gostiji g. Iv. Zabavnika iz Godeninec s hčerko g. župana Haložana v Vodrancih se je nabralo za imenovano družbo 211 K. Pri ženitvi g. Cirila Zabavnika iz Vo-dranec z g. Trezo Kolarič iz Jastre-bec pa so nabrali vrli gostje za „Nar. sklad" 1403 K, za C. M. družbo 510 K. — Sv. Bolfenk je dal C. M. družbi v 1. 1908 približno 150 K; lepo znamenje narodne zavednosti. — Gostij je bilo letos toliko, da niti stari ljudje tega ne pomnijo. Z goricami, ki so že vse novo zasajene, se dviga blagostanje naroda. — V nedeljo, dne 21. t. m. so bolfenski narodni mladeniči popolnoma samostojno priredili pod okriljem bralnega društva »Lipa" lepo uspelo veselico s petjem in gledališko predstavo »Brat sokol". Občinstva je bilo mnogo. — Čuti se že zanimanje za deželnozborske volitve. — Nar. hr. in pos. in trsničarska zadruga vrlo napredujete. — Tamburaški zbor prične sedaj po veselici z rednimi tambura-škimi vajami. — Na sosednem Oger-skem letos baje ne bodo več sadili tobaka, katerega so lani pričeli sejati, ker se jim ne obnese. — Bolfenčani še imajo polne kleti dobrega vina; kupci pozor! o 25letnico obč. tajništva obhaja te dni Damijan Kurent, občinski tajnik trga Sevnice. G. Kurent ni bil le pri občini vesten, potrpežljiv in ljubezniv uradnik, temveč tudi vnet delavec in podpornik pri narodnih podjetjih. Zlasti je bil duša gledaliških predstav v Sevnici. Še na mnoga leta! a Velik požar v Mariboru. Včeraj ob poldrugi uri zjutraj je nastal ogenj v manjšem (dvoriščnem) poslopju usnjarske tovarne Alojza Naska v Melju: Mestna požarna bramba je takoj prihitela na lice mesta, istotako po velikem ovinku čez dravski most pobreška. Gašenje je bilo vsled hudega mraza (— 120 R) zelo težavno, ker so zmrzovale cevi kar sproti in so olede-nele lestvice tla itd. Vendar pa se je posrečilo ogenj kmalu omejiti in glavno poslopje rešiti. V pogorelem poslopju je zgorel del strojev, orodje, precej čreslevine, korita in tudi kože. Škoda je precejšnja in se sodi da bode tvrdka pri prometu začasno precej trpela. Zavarovan je Nasko pri medsebojni gra-ški zavar. družbi. Škodo trpi tudi mehanik E. Eylert, kateremu je poškodovanih precej strojev, ker je imel delavnico v poslopju. Pravi vzrok ognja še ni znan. Sodi se, da je kriva nepazljivost pri običajnem večernem vstavljanju strojev. o G. prof. Fran Hauptmann v Gradcu je stopil v stalni pokoj. Dež. šolski svet mu je izrekel svoje priznanje na njegovem uspešnem delovanju. o Duhovniki proti narodnim Slovencem. Iz Gradca nam piše naroden delavec: Tu se zgražamo, kaka sredstva izrablja duhovščina na Sp. Štajerskem. Ne le, da se ne sramuje pridigati sovraštva med sosedi in farani, ne le, da v svojih umazanih listih ob-rekuje vse ljudi, ki niso njeni pristaši, se ne sramuje tudi nositi prepirov v rodbine in hujskati deco proti stari-šem, stariše proti otrokom. To je skrajna podivjanost, to je konec iste »vere", katero ti ljudje pridigajo in baje branijo! Ali ljudje ne bodo spoznali nesoglasja med nauki vere in delom teh fanatikov? Naprednjakom priporočamo, naj tudi posežejo po izvrstnem sredstvu: plačujejo naj duhovnikom vsa opravila po štolninskih ta-rifih, katere naj napredni listi objavijo. To je sredstvo, ki bo v mnogih slučajih pomaealo, kajti žakelj z denarjem, to je tem ljudem najvišje in najsvetejše, dasi bi morali vse posvetno zaničevati in se le pripravljati na boljše življenje. — Vstrajajte v boju, naše simpatije in simpatije vseh narodnih ter s tem naprednih Slovencev vas spremljajo." v 22 mest poštnih slug z začetno plačo 900 K razpisuje poštno ravna teljstvo za Štajersko in Koroško. Prošnje do 15. marca na poštno ravnateljstvo v Gradec. v Drobne noviee. Umrl je pri Sv. Antonu v SI. gor. 86 letni J. Čeh. Bil je naroden mož. — Podirajoči se hrast je ubil v Dragučovi pri Sv. Marjeti ob Pesnici delavca Janeza Brega. — V Sp. Gašteraju se vrše obč. volitve dne 26. febr. Hočejo vreči sedanjega šta-jercij. župana — V SI. Bistrici je imel minulo nedeljo posl. Pišek shod. Volilci so mu izrekli zaupanje. Bili so večinoma Laporjani in Črešnjevčani. — Poročil se je ormoški trgovec Kuharič z gospdč. Mimico Stanjko iz Ljutomera dne 17. febr. Bilo srečno! — Umrl je pri Sv. Križu tik Slatine 90 letni fin, nadpaznik v pok. Janez Sinkovič. d Iz Luč pri Ljubnem v Sav. dolini. Obširno planinsko posestvo Se-delce ob koroški meji s 400 orali površine je zopet kupil znani veleposest. in lesni trgovec g. Ign, Zavolovšek iz Okonine. b Bikorejska zadruga se je ustanovila po posredovanju štaj. dež. pot. učitelja za živinorejo g. M. Jelovšeka v Studenicah za občine Študenice, Brezje, Hrastovec in Modraže. Za načelnika je izvoljen g. Franc Koropec; drugi člani predstojništva so gg.: S. Švagan, A. Kodrič, J. Čede, J. Turin in Jak. Kitek; namestniki gg. A. Vidmar, Jože Kodrič in Fr. Mihelič. Razsodniki so gg. A. Kitek, S. Kitek in Fr. Sobotič, namestnika gg. P. Fuchs in A. Lepej. Delež znaša 10 K, pristopnina 2 K in letnina za vsako kravo in plem, telico, fcatere se priglasi in vpiše za spuščanje, 1 krona. Dosedaj je pristopilo zadrugi 15 udov. b V prvem zasedanju maribor* skega porotnega sodišča je imenovan za predsednika L. Perko, za njegove namestnike svetaik višjega deželnega sodišča g. Fr. Voušek, A. Morocutti in dr. J. Fraidl. d Umrl je v torek ob 7. uri zv, v radgonski bolnišnici po hudi in mučni bolezni gosp. Franc Vaupotič, poštni ekspedijent pri Sv. Jurju ob Šč. v 53. letu svoje starosti. N. v m. p.! Zahvala. Dne 18. februarja t. 1. dopoldne se je vršila na tukajšnji tri-razredni šoli šolarska veselica, katere se je udeležilo 161 učencev. Vsem tem je podaril krajni šolski ogleda, gosp. Maks Berlisg trgovec itd. tukaj žepne robce. Za to veledušno darilo se mu izreka najsrčnejša zahvala v imenu ob-darovancev.—Šolsko vodstvo v Žetalah, dne 20 febr. 1909. Šolski vodja: M. Sotošek. o Gospod c. kr. komisar Zoffal je pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Celju vsegamogočen. Dela kakor se mu zljubi in o mnogih njegovih »delih" gospod glavar baron Miiller najbrž niti ne ve. Tako je g. Zoffal v vednem prepiru z občinami. Dopisuje jim le v nemškem jeziku in ako se kaka slovenska občina proti temu pritoži, grozi s kaznimi. Nič ne pomaga sklicevanje na zakon, katerega bi moral g. Zoffal spoštovati in se ga držati. Nemški jezik je državni jezik, nemški jezik je uradni jezik vseh c. kr. oblastev, tudi onih, ki imajo svoje sedeže v čisto slovenskem ozemlju, — tako si misli gospod Zoffal in tako dela in ker ne more zato navesti zakonitih predpisov se sklicuje na staro navado, na stari običaj, katerega imenujemo mi Slovenci krivica in protizakonitost. — V zadnjem času spravil se je gospod Zoffal na celjsko okoliško občino, je razveljavil njen že pred več kakor desetimi leti storjen sklep, da uraduje ta občina z oblastmi na slov. ozemlju v slovenskem jeziku, sklep, katerega so svoj čas c. kr. oblasti na znanje vzele in upoštevale, — zaukazuje rešitev nemških dopisov raznih c. kr. sodišč » na Slovenskem pod kaznijo itd. Mož menda ne mara lepih in mirnih odno-šajev med slovenskimi občinami in c. kr. okrajnim glavarstvom celjskim. — Vlada se čadi, da je slovensko ljudstvo ž njo zelo nezadovoljno in da nima zaupanja v njo. Stori pa vse, da se nezadovoljnost širi in narodnostni prepir neti, ker nam pošilja nemško-nacijonalne uradnike, ki smatrajo ka-itor gospod Zoffal za svojo najvažnejšo uradno dolžnost, da slovenske občine mučijo z nemškimi dopisi, slovenskim žnpanom uradovanje onemogočujejo in dajejo vedno in vedno prilike za razne pritožbe. — Obračamo se javno na c. kr. okrajnega glavarja barona Miil-lerja, da posveti vso svojo pozornost krivičnemu jezikovnemu postopanju g. Zoffala ter zahtevamo od njega, da pouči g. Zoffala, da mora v zmislu zakona s slovenskimi občinami slovenski uradovati in dopisovati. Ako se v tem oziru kmalu ne obrne na bolje, uvedli bomo akcijo, ki bode popolnoma zakonita, ki bo pa vzlic temu neljuba gospodom pri celjskem okrajnem glavarstvu, in bo, to gospode zagotovimo, izdala. o Pod kuratelo je postavljena sodnijsko ga Ana Vogrinc, hišna po-sestnica v Celju, Cerkveni trg 4, zaradi slaboumnosti. Kurator je g. dr. Filipič, odvetnik v Celju. o V gornjegrajskem okraju prav uspešno delujeta Šmihelska podružnica in Zadreška podružnica štajerske kmetijske družbe. Umestno bi še bilo, ko bi se za občine Ljubno, Luče, Solčava tudi ustanovila podružnica. V delokrog Šmihelske podružnice spadajo: Mozirje trg, Mozirje okolica in Rečica. V delokrog zadreške podružnice občine: Kokarje, Bočna, Gornjigrad in Nova Štifta. — Z ustanovitvijo Ljubensko-Lučko-Solčavske podružnice, bi bila v tem oziru kmetijska organizacija gor-njegrajskega okraja popolna. o V Bočni pri Gornjemgradn nameravajo napraviti sirarno. To bi bilo največje važnosti, ker bi se tamošnjim in okoliškim živinorejcem odprl nov vir dohodkov. Gotovo bi se potem tudi živinoreja bolj povzdignila, ko bi se lahko mleko vnovčevalo, kar sedaj ni. Pozdravljamo namero in želimo kmalu ustanovitev sirarne. o Umrl je na izgubi krvi posestnik Franc Žičkar v Gorjanah pri Pod-sredi. Prerezal si je žile na roki. — 70 letnico obhaja župnik g. Jurij Be-zenšek v Čadramn. Bralno društvo na Bregu prične 2 zanimivimi poučnimi in vzgojnimi predavanji, kar je za celjsko okolico velikega pomena. Z veseljem pozdravljamo ta korak breškega bralnega društva, ker s tem pokaže, da se zaveda, kako nujno potrebno je, probu-jati ljudstvo v celjski okolici. Prvo predavanje se vrši v nedeljo popoludne v prostorih gostilne ge Ploj na Bregu. Predaval bo g. učitelj Fr. Krajnc iz Celja: Vzgoja otrok v predšolski dobi. o Za narodni sklad sta nakvar-tala pri gospej Heleni Kolarič v Ja-strebcih pri Sv. Bolfanku njen zet Iv. Goršič in sin Josip Kolarič po gostiji njene hčerke Terezije z g. Cirilom Zabavnikom K 3'39. Prisrčna hvala zavednima narodnjakoma! o Iz Plešivca. Slavna šaleška posojilnica v Velenju je darovala 10 K za ubožne učence tuk. šole, za kateri dar se ji izreka v imenu ubožnih učencev od podpisanega šolskega vodstva javno najprisrčnejša zahvala. — Šol. vodstvo Plešivec, dne 18. feor. 1909. Šolski vodja H. Bregant. o Poštna oddajalnica na Ple-šivcu. Dne 16. febr. t. 1. je začela poslovati v Plešivcu (Velenje) c. kr. poštna oddajalnica. Za to pridobitev gre edina zasluga g. šol. vodju Henriku Bregantu. o Ogenj jo izbruhnil minulo sredo v gostilni gospe Lipavc na Pragerskem v shrambi za povojeno meso. Ogenj so hitro udušili. Gospa Lipavc ima škode okrog 40 K, hišni posestnik Hrastnik pa 350—400 K. o V Rogatca priporočamo Slovencem gostilni Gajšek in Butolen. Tudi Kreitzinger je Slovencem naklonjen. o Odhod g. Tajnika iz Rogatca se tukaj v slovenskih in tudi nemških krogih splošno obžaluje. G. Tajnik si je s svojim taktnim in poštenim nastopom pridobil ne le splošno ljubezen okoliških kmetov, temveč tudi spoštovanje Nemcev. „ Imeli smo samo jed-nega Tajnika", govore ljudje. Škoda, velika škoda za takega uradnika, kakršnih ne štejejo naši uradi preveč! o Naselil se je v Rogatcu nov trgovec Preaz, ali kakor se je prej slovenski pisal Prejac. Ta velegerman je doma iz Hardeka pri Ormožu in v svoji mladosti še slišal ni kake nemške besede, sedaj pa po Rogatcu hajla in vpije, da je Nemec. Žalostna mu majka in njegovi značajuosti! Slovenski denar, ta mu seveda zmiraj diši. Saj bi brez njega v Rogatcu takoj zmrznil! v Cven. Pri naši rajfajzenski posojilnici (zvezarski) vladajo prečudne razmere. Posojilnica terja I. Laha iz Mote za nič manj kot tisoč kron, o katerih Lah trdi, da si jih ni izposodil. Ker je Lah zahteval od načelništva, naj se vrši revizija, ga je baje poslovodja posojilnični ostrašil, da če on revizijo zahteva, jo bo moral tudi on plačati. Mi tudi udje te posojilnice, koji jamčimo za eventuelne zgube, pa hočemo in zahtevamo, da se v to zadevo spravi luč —. v Od Sv. Bolfenka na Kogu. Predavanje potovalnega učitelja g. Al.Pir-stingerja, dne 14. t. m. se je prav dobro obneslo. Šolska soba je bila natlačena in z velikim zanimanjem so vsi sledili govorniku, ki je v dveurnem govoru razlagal o škodljivcih sadnega drevja in njihovem pokončevanju. Omenjal je tudi rezi pri vinski trti, ter navajal različne nedostatke, ki se pri rezi gode in trs v nekoliko letih ugonobijo. Opozarjal je tudi na različna gnojenja drevja in goric. Ta prvi nastop g. Pirstingerja je vzbudil veliko zanimanje pri tukajšnjem prebivalstvu. Želimo si da bi nas v prvi pomladi zopet počastil s kakim poukom. Bolfenčan. b Perica zaprta zaradi žaljenja Veličanstva. V Gradcu so zaprli perico Mar, doma iz Trnovec v ptujskem okraju,, ker je pri pranju svojim tova-rišicam povedala nekaj žaljivih opazk o cesarju. a Premeščenje. Kakor se nam poroča iz Gradca, bode imenovan stavbni svetnik pri tukajšnjem okr. glavarstvu.g- Viljem Butta k namest-niji v Gradec, nadinženirja Ribitsčh-a, ki ne zna niti besedice slovenski, se pa namerava stalno namestiti v Celju. Proti temu seveda najodločnejše protestiramo iz stvarnih in iz narodnih vzrokov. a Nevarna razgrajača. Minulo nedeljo sta sedela v Kompolšekovi gostilni v Prožinski vasi štorska rudarja Fric Goleš in Andr. Pangerl. Ko sta se napila, sta začela zabavljati. Konečno je potegnil Goleš velik nož iz žepa, Pangerl pa britev in sta začela ljudem groziti. Potisnili so ju slednjič šiloma iz gostilne. Šla sta v drugo gostilno in tam nadaljevala svoje grožnje. Sedita že pod ključem za svojo junaštvo. Oba sta večkrat predkaznovana. a Od Sv. Antona v Slov. gor. Ob priliki poroke tukajšnjega narodnega trgovca g. Jožeka Tušaka z gco. Jožico Pernatovo od Sv. Lovrenca nad Mariborom se je nabralo za Ciril Metod-ovo družbo 123 86 K. Med darovalci je posebno omeniti slavno učiteljstvo, ki je darovalo mesto poročnega darila 25 K in g. Fr. Horvata, slikarja v Mariboru, ki se je spomnil naše šolske družbe z 20 K. Čast velikodušnim darovalcem in naj najdejo mnogo posnemovalcev! b Nekdanji — anarhist za Avstrijo! Linhart piše v „Štajercu" solzave slavospeve o potrebi Avstrije in v smešni pozi obsoja njene zunanje in notranje sovražnike. Med zadnjimi smo seveda tudi mi narodni Slovenci. Konečno namreč pravi Linhart: kdor je za Avstrijo, ta ne sme biti pristaš „prvaških" strank! Ker se z Linhartom ne splača polemizirati, priobčujemo to v zabavo svojim čitateljem. b Energos-aparate za zdravljenje različnih bolezni naglavne kože in las, katere razpošilja neka tvrdka Energos in tt v Draždanih, je ministerstvo za notranje zadeve kot škodljive prepovedalo. Prepovedana je tudi vsaka reklama za te aparate. v Kmečko zavarovanje za starost in onemoglost. Piše nam somišljenik z dežele: Vlada je že izgotovila in^pred-ložila zakonski načrt kmečkega zavarovanja za starost in onemoglost. Ta načrt je sicer za kmete in posle jako težko sprejemljiv, ker so tarifi previsoki in bi kmetje oziroma kmečki posli iste težko plačevali; vendar pa je vlada ta načrt predložila in se vidi, da namerava za kmeta nekaj storiti. Kmečki klerikalni poslanci, ki baje za kmeta vse storijo in za njega kar gorijo in so nam kot kandidatje vse mogoče obljubljali, se bojijo kakor se iz njih časopisov razvidi, da bi se kmetu malo bolje godilo. Ker so sedanje premije nespreraljive, so postavo zavrgli in že vpijejo, da zavarovanje ni za kmeta, da je predrago itd. Kranjski klerikalni dnevnik pravi, da hočejo poslanci kmeta samega slišati, kaj o zavarovanju meni. Nerazsodnemu ljudstvu, ki na te shode pride, se nekaj peska v oči vrže, pa se ne upa duhovnikom zameriti in bode gotovo proti glasovalo. To se je že v Slivnici, okraj Šmarje, zgodilo. Gospodje poslanci! Delajte na to, da se predlog zavarovanja popravi, tarifi znižajo tako, da bode zavarovanje kmetov in poslov omogočeno. Ko se je šlo pred tremi leti za zvišanje plač duhovnikom in je to državo 9 miljonov stalo, tedaj so si duhovniki vedeli pomagati; ravno tako so .delali za svoje žepe, ko je baron Beck avstro-ogrsko nagodbo moral pod streho imeti, akoravno je bil ta korak duhovniških poslancev za kmeta skrajno škodljiv. Da bi pa bili duhovniki za korist kmetov delali, še pa nismo slišali. Sedaj se po-- brigajte za kmeta, čegar zastopniki ste, sicer vas zadene ne samo prokletstvo, temuč tudi nezaupanje. (Priobčujemo to pametno mnenje odličnega kmetovalca, katero kaže, kaj kmetje o zavarov. in posledicah nagodbe z Ogrsko sodijo. Ljubo nam bode, ako se oglasijo še drugi naši somišljeniki.) b Jezikovne razmere pri naših železnicah. Hočem obrniti pozornost na one za nas toli škodljive razmere, katerih ne bi smelo nikdar pozabiti naše zastopstvo v parlamentu in v prvi vrsti ne uaše občine, to so razmere pri prometnih zvezah, pri nas pri železnicah. Ravno pri teh nam kaže vlada, za kakimi cilji stremi. S tem, da nam nastavlja pri železnicah nemško urad-ništvo, s tem, da nam na štacijah niti ne privošči dvojezičnih napisov, kaže, da je sužnja onega vsenemškega gibanja in zagovornica onih vsenemških teženj, katerih edini cilj je germani-zacija naše zemlje. Kot vzgled omenjam samo državno progo Celje-Spodnji Dravograd. Del te proge Velenje-Spodnji Dravog.ad je bil že od začetka sem dvojezičen (so sicer tudi tukaj pomanj-kljaji glede uradništva in glede napisov samih na štacijah kot: Otišnikov hrib, Dravograd in Slov. Gradec — mesto.) Upali smo, da bode dala naša vlada pri podržavljenju proge Celje-Velenje privatni Južni železnici in deželnim železnicam dober vzgled in da bode popravila, kar je bilo poprej zamujeno s tem, da ojači slovensko uradniško osobje in da nadomesti samonemške napise na štacijah vsaj z nemško - slovenskimi. Kaj še! Proga Celje-Velenje je ostala kot poprej nemška, vsiljuje se nam nemško uradništvo, kondukterji nočejo znati slovenski! Kratkomalo, razmere so se na tej državni progi tako poslabšale, da so za narodnega Slovenca direktno neznosne. Da s tem germanizujočim sistemom pri železnicah, posebno pri naši državni železnici ne sme več iti naprej, je samoobsebi umevno. G. državni poslanec Roblek je napravil že glede tega interpelacijo, ki je vzbudila precej krika med Nemci. Treba je, da izpopolnijo njegovo delo slov. občine po Sav. dolini. Slovenske občine, vzbudite se, zahtevajte na štacijah slovensko uradništvo in dvojezično upravo! Protestirajte proti zapostavljanju našega jezika na progi državne železnice Celje-Velenje! Storite to druga za drugo in uspeh bo na naši strani. Sramota zares, da se blišče na štacijah izključno slovenske Savinske doline samonemški napisi. Upajmo, da niso te besede bob ob steno! Umrla je na Vranskem 81 letna Frančiška Musi, mati duhovnikov bratov Musijev. u Iz Ormoža. Sirotinsko društvo. V začetku tega leta je pristopila, kakor se je že poročalo, ormoška posojilnica k našemu sirotinskemu društvu kot ustanovnica s 100 K. Njej je sledila tudi okrajna posojilnica v Ormožu, ki je naklonila omenjenemu društvu velikodušen dar 50 K. u Iz Ljutomera poroča nekdo „S1. G.", da „si bodo Slovenci nemško ljubezen dobro zapomnili." Nemci so imeli namreč zadnjo soboto v Ljutomeru ples, h kateremu so demonstrativno povabili godbo pešpolka št. 27. iz Ljubljane. V zahvalo onim pristašem „Km. zveze", ki so z Nemci v ljutom. okr zastopu vred odklonili podporo za „Sokola". Kaj pomaga pisati po „S1. G.", a v resnici pa podpirati Nemce ? d Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Tudi naš železninar Hanzek Slavič se je čutil dolžnega, kot oče nezak. otroka Janeza Kajnih, glasovati za nemško šolo. To je pa obrnil varuh temu otroku znani vrli narodni gostilničar ter župan g. Jurij Lešnik iz Radehove. G. Lešnik je trdil z vso pravico, da mora biti fant Slovenec. Razburilo je to ultra-nemškega (?) Slaviča tako, da se je jezen takoj napotil k sodišču in tam predlagal novega nemškega varuha. d Postajališče Stranje—Polenca na rogaški lokalni železnici. Svoj čas je dežela dovolila to postajo med Šmarjem in Mestinjem, ki bi naj bila le koliba kakor n. pr. v Št. Vidu, a bi si jo moral okraj postaviti sam. Okrajni odbor je že dovolil občinam nekaj sto kron podpore, vendar grozi stvar zaspati, ker ni človeka, da bi jo vzel zopet v roke. Odkar je umrl g. nad-učitelj Strmšek, se nam zdi, da je šlo to vprašanje z njim v grob. Postajališče bi izborno služilo občinam Sv. Peter na M. s., Pristova, Sv. Ema, Zi-bika, Podčetrtek itd., kajti do Mestinja se mora iti cele pol ure za železnico. In zakaj bi se tudi s stvarjo čakalo, ako je že dovoljena? d Poglavar vnzeniških razgrajačev znani Mettinger je bil pred kratkim obsojen na osem dni zapora, ker je jeseni streljal na svojega tekmeca in svojo ljubico, ki je slučajno žena drugega poglavarja razgrajačev, Germutha. Dolgo so cincali in cincali da bi bil oproščen; pa vse ni nič pomagalo. Nazadnje' bo le moral sedeti, kar bode gotovo dobro delo njemu in prijatelju Gerrauthu. Oba se bosta malo odpočila tiste dni. Saj sta gotovo že trudna od vednega »heilanja" in tuljenja nad Slovenci, kateri niso pred njima varni niti v gostilni. Germuth je že čisto shujšal pri tem napornem deln. Stoparja pa še drži menda njegova ljubezen pokonci in obilne — tožbe. v Kdo je liberalec in kdo klerikalec? Prijatelj našega lista nam je pripovedoval tole srčkano zgodbico: Mlada, a zelo živahna in pametna hčerkica pride nekega dne nenadoma k očetu, znanemu gospodu, in ga vpraša: „Ate, kaj si pa ti ? Ali si liberalec ali si klerikalec?" Oče jo je nekaj časa ves osupel gledal, potem pa jo v šali vprašal: »Kaj si pa ti?" „No, jaz sem liberalka." »Le povej, kdo si ti!" »Seveda liberalec". Tisti hip stopi v sobo znan spodnješt, politik, katerega je mala ..liberalka" tudi takoj prijela za njegovo politično prepričanje. Tako odločno vprašanje iz ust ljubkega deklet' ca pa je tega politika spravilo v hudo zadrego. Iz te mu je pomagal oče, kateri je vprašal hčerko: »Kaj si pa ti pravzaprav misliš, kdo je liberalec in kdo klerikalec?" rTisti, ki kaj da, je liberalec, kdor pa samo za svoj žep skrbi, je klerikalec," je bil prompten odgovor. Dekletce je namreč slišalo, da so pri neki zbirki darovali za Giril-Metodovo družbo samo liberalci, klerikalci so pa imeli svoje polne žepe zaprte; napravilo si je lastno, ne ravno napačno sodbo o liberalcih in klerikalcih.. u Proti obč. vol. V Št. Petru pod sv. g. so vložili klerikalci ugovor v 3, razr. Bi radi doživeli še hujši poraz! t* Proti obč. volitvam v Št. Jutfu okolici, kjer so zmagali klerikalci, bo vložen ugovor. Baje se bod . seznanili nekateri klerikalci s sodni jo. a Nogo si je zlomil v nedeljo pri sankanju Adlerjev komi na Annenhofu pri Celju. Priletel je ob drevo in si je dvakrat zlomil nogo. Okoliška občina je tamkaj sankanje že pred nekaj časom prepovedala/ v Odbor Bralnega društva v Gaberju se najprisrčnejše zahvaljuje slavni slovenski občini. Okolica Celje za podporo 25 kron, katera vsota se je oddala blagajnika. * T. Konečnik. taj. Fr. Pušnik, preds. u Velika družina. V Gabeijn živi delavska družina, obstoječa iz 25 glav Živeča oče in mati imata 23 živih otrok. Na Francoskem bi dobila taka rodbina državno podporo. n Prestavljen je kaplan Kovačič iz Šmartnega v B. d. v Zibiko. Srečni Zibičani! n Zaradi obrekovanja gostilničarja g. Šribarja v Št. Petru v Sav. dol. v znani zadevi so bili pred okr. sodiščem v Celju kaznovani delavec Peter Jošt iz Celja na 10 dni zapora % 2 postoma, istotako Fr. Cestnik, delavec iz Ložnice; hlapec Jernej Križan v Žalcu je bil obsojen na 8 dni. Klerikalna izobrazba. Piše nam somišljenik: Nedavno sem prišel v Št Jur ob J. ž. in zašel tam v K. klerikalno gostilno. Naletel sem na tropo pijancev, ki so vsi glasno kričali, da so klerikalci. Nek »izobražen" kleri kalni mladenič se je hotel še posebno na ta način skazati, da je pljunil v poln kozarec vina in ga potem z vidnim tekom izpil. Žalosten vzgled kam privede drugače pametne ljudi „krščanska izobrazba" in hujskanje duhovščine. o Za družbo sv. Cirila in Metoda nabral g. Miloš Jarnovič iz Dramelj na lovski veselici v Vojnikn po dražbi za zadnjega ustieljenega zajca znesek 24 kron. v Za družbo sv. Cirila in Metoda so darovali mlinarji v Majdičevem paromlinu kot čisti dobiček dobiček plesnega venčka v Sp. Hudinji v soboto dne 20. febr. K 10.—. Prisrčna hvala vrlim narodnjakom! a Prva narodna veselica na Muti, ki se je vršila dne 21. t. m. v šoli Ciril-Metod-ove družbe je uspela nad pričakovanje lepo — udeležencev bilo nad 100. Zbrane je pozdravil g. učitelj Hren prav prisrčno ter omenjal v svojem govoru važnejše dogodke. V imenu glavne družbe je govoril g. Prekoršek iz Celja, ki je zlasti kazal na razloček med nemško in slovensko šolo ter na neizmerno škodo, ki jo trpi slovenski otrok v nemških šolah. - Tamburaši iz Vuhreda so poskrbeli za zabavo, domači fantje so igrali prav izvrstno, dekleta pa so nas razveselile z lepimi deklamacijami. — Ob meji se svita. Tako naprej! a Kadar klerikalci političuo zavozijo, takrat pridigajo verski boj proti »Narodni stranki". Tako tndi zadnje čase sem. Mislimo, da se nobeden pameten človek ne bo dal zmotiti ljudem, ki oznanjujejo in branijo vero — a je sami najmanj imajo. a Ženske že mobilizirajo klerikalci za bodoče deželno-zborske volitve. Znano je, da duhovni gospodje najraje izrabljajo naše ženske v svoje umazane pelitične in le premnogokrat tndi gospodarske namene. To j« tudi znamenje, da se bliža hud volilni boj. a Nesreča. V sredo se je ponesrečila 22 letna Katarina Kokol, dekla pri posestniku Hrastniku v Koreni. Slamoreznica ji je odrezala tri srednje prste na desni roki. o Šmartno ob Dreti. Tukajšnji poštni urad dobi pismonoišo, kateri bode raznašal poštne pošiljatve v ponedeljek, sredo in petek v okolico Št. Jošt in Volog, v torek, četrtek in soboto v Delce, Brdo, Lužo, Lačovas, Potok, Pustopolje, Sp. in Zg. Kraše. b Nemci v Št. Ilju. Mariborska »Straža" piše, da so si zasigurali Nefaici z nakupom večjih posestev v Št. Ilju v 1. in 2. razred pri obč. volitvah, ki se bodo vršile letos meseca avgusta. Sedaj se pa pripravljajo, da vzamejo še 3. razred. Nek kos njive so kupili in razparcelirali na 20 kosov. Tako se je dobilo 20 novih volilceV več. »Straža" nato poziva ža nabiranje doneskov za društveni dom v Št. Ilju. Nabralo se je doslej 1700 K. Ne Verjamemo, da bode ta društveni dom vse zalegel; v Št. Ilju je treba gospodarskega proti-boja, drugače bodemo zares za vselej zgubljeni. v Dež. šol. svet štajerski odredil je, da bodo šole v Vojniku (slov.-nem.), v Nuvicerkvi in v Ljubečni, ki so bile to šolsko leto zavoljo škrlatice zaprte, imele letos 4 tedne dalje poduk. v Deželni šolski svet je nastavil učiteljico na Vranskem gspdč. Bibijano Kolšek definitivno. — V stalen pokoj je stopil g. I. Košar, nadučitelj pri V. Nedelji. v Drobne novice. 100 parov se je poročilo na pustno nedeljo v Gradcu. — Sedem prstanov je ukradla minulo soboto pri urarjih v Mariboru služkinja brez dela Terezija Pobežin iz Slatine. Policija jo je zaprla. — Nastavljen bo v Marnberku kot žirinozdravnik dr. David Wirth, rodom iz Ljutomera. Wirth je prvi doktor živinozdravstva, rodom iz Štajerskega. — Odpravljen je pasji kontumac v radgon