UTO I. UUBIJANA._28. APRILA 1923. ŠTIV. NAROČNINA: za jugo slavijo: za tri meseca 12'— Din.; za celo leto 48'— Din.; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna štev« stane 1 Dia« IZHAJA VSAKO NEDELJO! NACIONALISTIČNI ORGAN. REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA: Arena Narod. doma. Rokopisi se ne vražajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo, mir POŠTNf'A PLAČANA V GOTOVINI! “®SS delavstvu ! V zadnjih dneh se množe slučaji, da delavstvo, nahujskano, oboroženo ogroža Orjuno. Hujskači sede na varnem in si z žulji istega delavstva polnijo žepe in želodce. Svarimo vas trpini! Ne nasedajte črnim ali pa belim izkoriščevalcem. Orjuna ima vse druge cilje, kakor vam jih slikajo listi, ki se boje, da se vam ne odpre/o oči. Ne odjedati, dati vam hoče Orjuna poštenega kruha za pošteno delo. Povejte nam samo en slučaj, kjer je nastopila Orjuna proti delavstvu. Pridite in poglejte si naše lokale, naše knjige, pa pokažite nam samo eno mesto, kjer smo sklenili vas napasti ali pa vam škodovati. Poglejte si naše odbore/ Ali so to mar izkoriščevalci delavstva? Ali niso to istotako delavci kot vi, ki si služijo pošteno svoj kruh, pri tem pa nesebično delujejo, žrtvujoč svojo eksistenco, da se uresničijo tudi vaše želje? Pustite demagoge, naj nas sami napadejo in ne ovirajte nas na poti, ki popelje tudi vas do sreče. Za danes vam pa želimo prijeten Prvi maj! Dr. Ivan Šušteršič. Pred kratkim se je izvršil ko« nečni neslavni akt neslavne zgo« dovine naše. Odigralo se je zopet dejanje slovenske tragikomedije, izražene v znani Cankarjevi legen« di o slovenskem človeku, ki kul* minira v bolestnem vzkliku člove« ka«boga: »Slovenec si? Potem Ti ne morem pomagati.« Dne 19. aprila je dve tretjini od 30 slovenskih ljudi — seme izkrva« velega naroda — pljunilo na vso preteklost od prevrata sem in, kar je najžalostnejše, prišlo je na ta zbor nekaj teh semen, od katerih jih čuje par celo na ime »starosta«, naravnost oboroženih v boj za biv« šega habsburškega hlapca in kole? go — Šušteršiča. Pokojni Krek se je obrnil v svojem grobu in izka« zal primerno čast oni žalostni ar* madi pod vodstvom velikega lov# ca, ki je šel v svoji veliki samostoj« nosti mišljenja lovit in si izposo? jevat argumente za rehabilitacijo habsburškega hlapca na — Dunaj, ■žalostna nam majka! Tako propa« da ugled cveta naše slovenske in« teligence v dobi splošnega propada« nja morale, v dobi neznačajnosti in nemožatosti, breznačelnosti in nedoslednosti in pomanjkanja vsa« kega samostojnega mišljenja. Člo« veka, ki ga je slovenski narod eno« glasno s svojo inteligenco vred na« gnal čez mejo kot ubijalca sloven« skega naroda, je zopet sprejel v svojo sredo en del ljudi, v katerih družbi se nahaja tudi znani dr. Pe« gan, sodno žigosan kot »moralična Propalica«. Častna manjšina zna« čajnih in samostojno mislečih m_ož«odvetnikov — med njimi zna« ni poštenjak dr. B. Vodušek — se ni dala omajati od imenitnih raz« logov Šuštersičeve pritožbe. O Šu« steršiču na je kot nepobitno doka« zano zboru predležalo, da je uka« zal svojemu adlatusu denuncirati ubogo ženo, ker je rekla nekomu, ki se je bahal, da mora ubiti naj« manj 10 Srbov, da naj vendar po« misli, da so to naši bratje, nadalje dokazano, da je ukazal preganjati in denuncirati cel Rakovski ob« činski odbor, ker se je branil pod« pisati vojno posojilo, itd. itd... Ce« lemu svetu pa je znano, da je za« vajal ta mož svoj narod en masse k denuncijaciji lastnih bratov in da je stal na čelu protisrbske gonje in habsburškega petolizništva in vsega, kar nam je škodilo pri do« ločevanju naših mej več kot vsi ponesrečeni plebisciti. Ta mož je zdaj zopet slovenski oziroma jugo« slovanski odvetnik. Za rehabilita« cijo Iv Šušteršiča se je zavzel predvsem veliki lovec dr. Lovren« čič (ne dr. Lavrenčič), sok. starosta Ravnihar, Sokola Šubic in Srnec, bivši krščanski socijalist in Peg&= nov koncipijent dr. Hacin in nje« gov vredni drug dr. Benkovič, pen« zijonirani politik dr. Novak, se« veda tudi Kokalj in druge take »fir« me«. Sam cvet razumništva! Čestita« mo! Tolaži nas edino zavest, da bi oni, ki so ostali doma in kterih je ogromna večina, ne bili šli v boj za habsburškega hlapca, da je ta večina ostala največ radi tega do« ma, ker si ji niti sanjati ni moglo, da se bo sploh našel kdo, ki bo mogel glasovati za ugoditev Šu« šteršičeve pritožbe. Pa so čudni časi. In dolga je še pot do našega pravega narodnega vstajenja! ■nuaaniHtMCiuuitm■ »—P—— m —a—————i—im m »m Ali ste že naročnik »ORJUNE«? •JOVIČA M. S1LOBRČ1Č: Naprej v Radičeva sela! Na famoznem zagrebškem zboru 15. aprila se je spomnil Radič v svojem Kovom — tudi Orjune. Pristaviti nimamo Radičevemu govoru ničesar, ker smo z njim že zdavnaj na čistem, kajti drugačnega govora nismo niti pričakovali. Gospod Radič posveča tudi nam v svojem nedeljskem govoru pasus ker pravi: Ako pošlje Beograd or-iunce v hrvatske vasi. se iz njih ne bodo vrnili! Dalje pa pravi: za slučaj. da pošlje isti Beograd v hrvatske vasi vojsko, bodemo našli tudi Ka njo zdravila. Kakšno bode to zdravilo ne pove. Nas jugoslovanske nacionaliste more to le veseliti, da se nas g. Radič spomni skupno z našo divno narodno vojsko. Po tem se lahko sodi, «a je prav dobro spoznal od katere strani preti nevarnost njegovi »Republiki«, ker drugače bi ne mogel T>retiti v svoji mirotvornosti in člo- večanstvu. Izgleda. da je Radič spoznal, da sta Orjuna in vojska dve organizaciji, kateri stojita po svo: jem značaju in nalogah nad vsemi drugimi in da bodeta stali skupno na braniku skupnega cilja v obrambo časti in veličine naše domovine. O. Radič vse to dobro ve zato pa opozarja demagoško svoje pristaše na ti dve organizaciji, ki sta utelešenje moči jasnosti in hrepenenia naroda in države po življenju in napredku, a tega življena in napredka Radič npče. On se nas boji. zato pa podžiga v masi mržnjo. katera bi mogla DOiStati vzrok prelivanja bratske krvi. Ampak mi te krvil ncčeino! Ne* čemo, da se preliva bratska kri radi nekih političnih špefcedasitov. Gledali bodemo, da zganejo preje ti špekulanti nego, da se to dogodi. Gospod Radič se kruto vara če misli, ali bolje ko želi. da poidemo mi z orožjem v naše plemenite in lepe jugoslovenske vasi Ilrvatske in, da tam odbijamo narod od njega. Ne tako ne bomo postopali ker ljubimo ta naš narod in vemo, da bode. ko se zave, eden najmočnejših stebrov naše države. Vara se g. Radič, ako misli, da mi še nismo stopili v »njegove« vasi in mesta. Nam je znano, da hodijo naši junaški tovariši iz teh krajev, kot apostoli naše vere v Radičeve vasi in mesta, ne boječ se terorja in svobodomiselnosti, o kateri on toliko pridiguje in se vračajo iz njih živi. ko so tamkaj vsejali na rodovitna tla seme naše Orjune. Najboljši dokaz za to so naše seljačke Orjune. katere seveda nimajo za seboj toliko mase kot on, ker ne obljubuje niti tega, niti onega, nego povdar-jajo samo dolžnosti do naroda in države. Te Orjune vršijo svojo veliko misijo in prodirajo dalje. Zato naj g. Radič ne misli, da se bojimo njegovih pretenj in. da bomo prenehali hoditi med njegove mase v naše vasi. Povemo mu lahko, da bodemo vršili sedaj še vztrajnejše, ker je to eden od naših največjh in najbolj perečih poslov. Preobraženje njegovih seljačkih mas mora nastopiti prej ali slej. Gledali bomo, da se zgodi to čimprej, ker utopije morajo propasti, ko pridejo v dotiko z realnostjo. Te zginejo in tedaj nastane preobraženje. Prebuja se in izpolnjuje se zdravi instinkt naroda. Mislimo, da se ne varamo zakaj Radič nam nacijon?.U:Honi tako preti. On se boji. da se to v resnici ne zgodi, ker ako pridejo te mase v dO'-tik in spoznajo boritelje edinstvenega naroda in edinstvene kraljevine, bi se njegova človečanska papirnata republika brzo zrušila. Za vse to smo mi takoj po volitvah zoperstavili Radičevi pretnji, še močnejšo zanj strašnejšo, katere uspeh je osiguran; rekli smo: ko gredo eni poslanci v Beograd delat, ko sede drugi v Zagrebu, da pojejo slavo neki republiki, pošiljamo mi svoje noslance med nared in to ravno med Radičeve mase, da j h poučijo in jim pokažejo nravo življenje. Naprej v Radičeva sela! še ena naloga. Dogodki, ki so se ponavljali zadnji čas v zasedenem ozemlju, so bili tembolj žalostni, ker so se godili v državi nam sosednega naroda, ki se rad pred svetom kaže s svojo kulturo. Naš jugoslovanski narod je stoletja trpel pod nemškim in madžarskim nasiljem — toda vsaj v zadnjem stoletju je bila osebna svoboda z zakoni in s humaniteto toliko zavarovana da niso mogli nikogar trpinčiti, ako ni hotel javno zatajiti svojega prepričanja: v Avstriji se vsaj ni dogodHo, da bi bili nas silili nositi nemške znake, razobešati nemške zastave in vstopati v nemška društva. V državi kulturnega naroda je to drugače; z eno roko vsiljujejo našim ljudem v roke svojo trikoloro. z drugo jim vlivajo v usta ricinovo olje: ako se kdo ne pokori nasilju, mora izpiti n. pr. tri litre vode. itd., da ne govorimo o drugih nasilstvih, ki kažejo tako surovost in podlost, ki bi jo človek komaj pričakoval iM divjih narodih osrednje Afrike: načni in sredstva kažejo toliko barbarstva, da v resnici pomilujemo ne le naše ljudi, ki so prišli v take razmere, ampak tudi italijanski narod ki se kaže pred svetom v tako žalostni luči. Pred svetom? To je vprašanje, ali se kdo briga za to, da izve svet o teh zločinih. O teh dogodkih pišejo komaj naši listi in niti oni ne omenjajo vseh. Svoi čas ie sklenila »Jugoslovanska Matica«, da bo ona zbirala podatke in poskrbela za to da izve o teh barbarstvih kulturni svet. Toda doslej nismo o tein še nič sli- ; šali. Zato čaka na tem polju Orjuno nova naloga: ona je poklicana, da | pokaže svetu to nezaslišano trpin-| čenje ljudi ki niso zakrivili druze-j ga, kakor da so morali postati tuji državljani. Tudi pri nas imamo nekaj državljanov, ki niso jugoslovanske narodnosti, toda šc enkrat se ni zgodilo da bi osebno mučili koga. ki se ni hotel odreči svojega jezika. Ali se ie našel slovenski učitelj, ki bi bil otroke sovražil in pretepal zato, če so bili n. pr. Nemci? Tam onstran meje se to godi proti naši mladini. Na slovensko šolo je prišla n. pr. učiteljica, ki ne zna niti besedice slovensko. Nekje se je naučila edine besedice »muči« (molči!) Taka beseda se v šoli večkrat rabi in naravno je. da so se otroci smejali, ko so slišali njen »muci«, ker ni znala »č« izpregovoriti. Ubogi otroci! Vzela je palico in mlatila po njih. To ie pedagoški škandal dvajsetega veka. takih in še hujših škandalov pa je še mnogo. Svet ne izve o njih, pa bi moral. Slučaji z ricinovim oljem so bili tako nečloveški, da bi en sam slučaj zadostoval, da osramoti italijanski narod pred svetom. Naša vlada o tem — kakor bi rekli — ne vodi računa. Sami si naši ljudje tudi ne morejo pomagati. »Jugoslov. Matica« ne smatra to za svojo dolžnost in skuša vršiti mirno svoje kulturno delo. Preostane torej Orjuna. Pa ne mislimo, da bi vračali milo za drago in da bi n. pr. v Ljubljani ali kje drugod na enak način mučili italijanske ljudi. Za to smo prekulturni. Treba pa je. da o tem izve svet in da se sedanji dogodki v zasedenem ozemlju ohranijo zgodovini Zato bo naloga Orjune da zbira podatke in vodi o tem stalno kontrolo. Poročevalcev ne bo manjkalo, saj se tam gode zločini, o katerih se govori povsod. Dogodki naj se zapisujejo v posebni knjigi in se dajejo na razpolago našemu časopisju — oziroma se na kratko priobčujejo v »Orjuni«. Še važnejše pa je, da izve o tem svet. predvsem naše ameriško časopisje in ono svetovno časopisje, ki ima še toliko poštenosti da bo objavilo zločine, ki so madež današnje kulture. Faši-stovsko divjanje raste od dne do dne — naše prebivalstvo je proti nasilju brez moči. Tudi mi mu trenutno ne moremo pomagati. Za enkrat moremo samo pisati »knjigo trpljenja« v nadi, da pride čas. ko zavladala pravica. Dotlej pa mora izvedeti svet, da so bile predvojne macedonske razmere skoraj kulturne v primeri z vsem tem, kar se godi danes proti našemu narodu v Primorju. Dril. Industrija Slovenije. Na naš članek o nacionalizaciji industrije v Sloveniji, objavljen v 17. številki našega lista, se je »Zveza industriicev za slovensko ozemlje kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev v Ljubljani« čutila poklicano, priobčiti v tukajšnjih dnevnikih. odgovor pod zaglavjem »Za industrijo Slovenije in proti terorju«. Članek je očividno inspiriran od nemške strani, kajti slovenska podjetja upamo, da nimajo grehov, ki srno jih navedli v svojem članku: Favoriziranje Nemcev in Židov. »Zeza« se obrača proti vsemu, kar smo mi omenili samo mimogrede. Naš članek ie zadosti jasno .poudaril primeno revolucionarnega prava samo za raznarodovalna društva (Siidmarka, šulferajn itd.), »Zveza« pa nam podtika, da hočemo to pravo primeniti na industrijo in io šiloma nacionalizirati. Te misli v našem članku ni in tudi pri sekvestrih smo s tiho resignacijo omenili, da se ie čas njihove učinkovitosti zamudi). »Zveza« in njen inspirator se tedaj bojujeta proti strašilom, Id jih ni. V meritum našega članka pa se »Zveza« ni spustila, ker njen nemški inspirator v tem pogleda najbrž nima čiste vesti. Naša zahteva je bila in je tale: Zamudili smo čas. ko se je dalo nacionalizirati vse nemško premoženje pri nas; zamuditi pa nočemo časa da bi nacionalizacije industrije ne provedli v pogledu nameščenega osobja. Za to, smo dejali. se ne borno ustrašili niti najskrajnejšega sredstva. Kaj je naš človek samo zato tu, da nosi puško? Tuji državljani ne služijo ne doma, ne nri nas vojakov naš človek pa pride domov do dovršeni vojaški dolžnosti, pa mu povedo, da zanj nimajo dela. ker na njegovem mestu sedi avstrijski Žid ali češki Nemec, ki je vrhutega morda še dezerter čehoslovaške vojske. O Židih ni a iti vredno izgubljati besed, ti tako nikjer ne odslužijo vojakov! Slučaji, ki so nam bili javljeni, so nas napo^ tili, da smo se postavili proti tujim zajedavcem. Tega vprašanja, ki je elon celega članka, »Zveza« ne omenja, am’ pak kliče na pomoč Beograd m Ljubljano vlado javnost in stranke ter nam podtika, da ogrožamo temelje narodnega gospodarstva. Dobesedno se je upala »Zveza« na-= pisati: »2e prvi pojavi take delava nosti (akcija proti tujerodnim zajedavcem!) dokazujejo, da so važni interesi našega gospodarstva in našega narodnega blagostanja po njej resno ogroženi.« Kje so tisti pojavi?. Kdaj je Orjuna ogrožala narodno gospodarstvo in blagostanje. Ta trditev je smela. Meji na natolcevanj© in »Zveza« nam bo morala dati zadoščenja zanjo ali pa navesti konkretne slučaje! Kdor je koncipiral ta napad na Orjuno. ima besedo, čakamo, da pride z dejstvi na dan. Če pa ne stori niti enega niti drugega, potem, mislimo, da ne bo cela industrija ogrožena, če se mu kaj pripeti. Imamo navado stati za vsako besedo, ki jo napišemo, zahtevamo pa to tudi od drugih ki nam kaj očitajo! Drugo podtikanje: »Odločno svarimo pred terorjem, ki se napoveduje našim gospodarskim podjetjem v glasilu »Orjune« in ki more povzročiti usodne posledice za pod-ietia in za tisoče delojemalcev vseh vrst«. To je zapisala »Zveza«, naš pasus o terorju pa slove takole: »Zapostavljanja domačega delavstva ne bomo trpeli! Da se temu odpomore za vedno bomo uporabil* vsako sredstvo. Ustrašili se ne bomo niti najizrazitejšega terorja. Naše delavstvo ne bo več tlačanilo kot nekvalificirano no podjetjih, kjer se našim sovražnikom reže bel maslen kruh! Pozivamo taka podjetja in zlasti slovenske slamnate možiclje, ki kimajo v upravnih in nadzornih svetih teh podjetij, da vzamejo to naše opozorilo na znanje.« Kje je tedaj tu le besedica o terorju oroti gospodarskim podjetjem? Če misli »Zveza«, da ie bla-gostanie naše industrije zvezano s tem. da na boljših mestih sede tujci, potem se naši nazori v tej točki pač razhajajo. Prepričani pa smo da ie iavnost na naši strani. Imamo namreč take izjave od vseli strani in toliko materiala, da je naš poziv imel popoln uspeh. »Zveza« o vsem tein seveda ne ve ničesar, ker ona »rada posreduje v vseh slučajih, pa doslej še ni bila naprošena za posredovanje.« Vi posredujete, če vas naprosijo vaši člani kar sc pa dcseclaj še ni zgodilo, mi pa tedaj, kadar nas naprosijo nameščenci, kar se ie že zgodilo in se dogaja dnevno. Še enkrat poudarjamo naše stališče: Naš človek t. i. Jugoslovan, imej nri jednaki kvalifikaciji vedno prednost pred tujcem. Strokovnjaki, ki tih mi nimamo, so nam dobrodošli, morajo pa spoštovati naš narod in državo, vsaj kot gostje nas ne smejo pitati z »windische Munde«. Kdor se tega ne zaveda, bomo proti njemu nastopili, pa naj je prvi strokovnjak. Takemu ni mesta pri nas. Gospodje od »Zveze« očividno težko pojmijo kako stvar, zato smo jim morali zadevo še enkrat razložiti, svetujemo pa jim da nas ne natolcujejo več! Vsa dobromisleča javnost je z nami v tem pogledu, samo »Slovenec« je pograbil »Zvezino« kost in jo porabil v ostuden napad na Or-juno. Sam ta fakt, da se »Slovenec« uiema meritorno v Vami, gospoda od »Zveze« bi Vam moral biti dokaz, da ste na krivem potu. če bi že ne bilo javnosti, ki je naš poziv v celoti odobravala. „Slraža“. Maribor, 25. aprila. Prvi list ki je v Sloveniji napadel našo organizacijo je bila »Straža«. Ni nas še poznala, ni vedela, kdo smo in kaj hočemo, toda padla ie po nas z vso svojo podlo surovostjo. ki je lastna samo njej. Ko smo ustanovili Orjuno v Mariboru, ie padla takoj po poedinih funkcionarjih ter jih oblatila z vsemi mogočimi in nemogočimi lažmi. Najidealnejše in najpoštenejše narodne delavce, ljudi, ki so tudi že pred svetovno vojno in med njo bili odkriti Jugoslovani, ki so se bili in prelivali svojo kri za svoie svete jugosloven-ske ideale ki so trpeli v avstrijskih iečah radi klerikalnega denuncijant-stva, le obložila z razbojniki, lumpi barabami, kriminalnimi tipi itd. Vse to se ie zgodilo brez vsakega najmanjšega povoda. Naravno pa je, da organizacija, kakršna je Orjuna. ni mogla molče preko vsega tega. Opozorila je merodajne osebe krog tega lista naj prenehajo, naj nas puste na miru ker jim mi nočemo ničesar. Pomagalo tudi to ni in poslu-žiti se je bilo treba drugih sredstev. Zaman! Šlo je dalje in prišlo tako daleč, da smo bili prisiljeni prijeti tam, kjer najbolj boli, prijeti tiste ki so faktični in neposredni krivci. Pretepli smo s pasjim bičem Zebota in sklofutali Golca. Ako pa hočemo pravilno pojmovati »Stražo«, potem se moramo ozreti na zgodovino onih ki jo pišejo. V uredništvu tega lista sede trije ljudje. Prvi in glavni urednik lista je duhovnik Januš Goleč. Med vojno fe bil avstrijski poljski kurat in da ie bit dlvjenavdušen Avstrijec, priča njegova umetna roka, ker pravo je izgubil, ko je s križem v roki juriša! pred četo na naše zaveznike in brate. Mož je alkoholik in cinik, skozi in skozi moralno pokvarjena natura, ki s sadističnim sovraštvom uničuje vse, kar je vzvišenega in plemeni- tega. Nad njegovim početjem se zgražajo v ogromni večini tudi kler rikalci sami, celo duhovniki se sramujejo njegove tovarišije. Svoječa-sno .ie bil član novinarskega trdruže-nja, izstopil pa je takoj, ko je udru-ženje zahtevalo od njega, naj piše v dostojnejšem tonu in naj ne napada stanovskih tovarišev. Drugi je urednik in poslanec Franjo Žebot. Ta človek je bil najprej hlapec, na to pa se je razvil v klerikalnega agitatorja, v strankinega tajnika in končno ie postal tudi poslanec. Mož je navadna surovina, brez vsake notranje kulture, znan pretepač in pijanec in tudi v drugih ozirih skrajno umazan. Tretji je bivši komunist Tone Gmaj-nar. Po osvobojenju se je izdajal za jugoslovanskega dobrovoljca. utihnil na ie s tem dobrovoljstvom takoj, ko se ie izvedelo, kje se .ie boril. Radi neke privatne ne narodne zadeve, je pobegnil od avstrijske komande na Cetinju ter se pridružil odmetnikom v albanskih gorah, kjer ie živel do predora na solunski fronti od ropa. Nekemu prijatelju je sam pripovedoval, kako so vdirali v mirna sela. ropali, požigali in ubijali nedolžne ljudi. Ko pa je srbska vojska osvojila tudi one kraje, po katerih se je potikal, se ji ie iz strahu pridružil kot dezerter in prišel potem ž njo v domovino kot »osvoboditelj«. To je slika onih ljudi, ki pišejo »Stažo«. slika pravih »kriminalnih tipov«, da govorimo z onimi besedami, katere rabijo oni sami pri napadih na naše ljudi. Vrhovno zaščito tej famozni družbi pa daje poslanec Pušenjak s svojo imuniteto. Ti ljudje pod zaščito imunitete lahko opljujejo in oblijejo z gnojnico vsakega poštenega državljana, ne da bi ta mogel dobitj satisfakcijo pred edino pravim in najvišjim forumom — pred sodiščem. Ta družba ne pozna časti, ne pozna pravice, ne ljubezni do svojega bližnjega, ne ljubezni do naroda in do države. Ta družba pozna samo sovraštvo in razdiranje in čimbolj sovraži in razdira, tembolj uživa v svojem histeričnem sadizmu. Pri celi stvari jt tudi nekai patološkega, bila bi dobei objekt za psihijatra. In ti ljudje pi šejo in urejujejo list »Straža«. katerega vsebina je tako ogabna, da se mora s studom obrniti od njega vsakdo, ki ni že popolna moralna: propalica. Ali se slovenska ljudska stranka zaveda, kakšnim ljudem je poverila vodstvo lista ki bi moral biti vzgojitelj širokih ljudskih mas? Se ii zaveda, da je to trovanje ljudstva opasno tudi njej sami? Toda to ni naša stvar; za to naj skrbi stranka sama in tem ljudem nai se tudi zahvali za zasluge tisti dan, ko bo prišla ura obračuna in plačila. Zgodovina »Straže« pod uredništvom Goleča, Zebota in Gmajnarja pa bo ostala za vse čase temen madež na kulturi slovenske- ga plemena. Orjuna s temi vrsticami ni mislila polemizirati s »Stražo«, hotela je naši javnosti le podati sliko dejanskega stanja, da bo lažje razumevala ono kar se je in kar se bo še zgodilo. Nas boj s to ostudno kreaturo ne straši, nadaljevali ga bomo do popolnega uničenja te strupene gadje zalege; naša zmaga je gotova — prišla bo prej ali slej. Na eno pa opozarjamo merodajno oblast: Ako hoče v interesu notranjega miru in reda preprečiti nadal.ine neljube dogodke, naj poskrbi za to, da se ponudi ljudem, katere »Straža« blati, pravno zadoščenje pred sodiščem. Sredstva za to so ji na razpolago. Če se jih ne bo poslužila. bo nosila za vse tudi ona moralno odgovornost. Obupen klic iz Primorja! S srdom in gnjevom, strahom in obupom gledamo mi v zasedenem ozemlju početja raznih demagogov v Jugoslaviji. Pod grozovitim faši-stovskim bičem v Italiji nam je bilo V tolažbo vsaj to, da se bodete onstran v svobodni Jugoslaviji zjedi-nili in nas ščitili! Toda zadnje volitve so nam pokazale nasprotno. Vi, ki živite v svobodi, ne znate iste ceniti in se med sabo koljete za oslovo senco. O, da bi poskušali vsaj nekoliko ča_sa živeti v naših razmerah. Mi propadamo gospodarsko in narodno. Nalagajo nam davke, ki streme za — koloniziranjem Julijske Krajine! Naši otroci morajo pozdravljati in poljubljati po rimskem običaju italijansko trikoloro! Vsilili so nam italijanske učitelje, koji uče našo deco italijanskih pesmi in jezika! Ako gremo po opravku — k sodniji ali glavarstvu (prefekturi) moramo vzeti s seboj tolmača, ako hočemo kaj opraviti! Tam se pa gotovi krogi branijo poučevanju cirilice! Fej! Vsi dopisi na vse urade in županstva morajo biti v italijanskem jeziku. Mi smo brezpravni! Pri vas pa gotovi krogi protežirajo na škodo naših rojakov razne nemce in renegate! Ali ti takozvani merodajni faktorji res ne poznajo slovanske zgodovine? Vsem zavednim nacijo-nalistom, Orjunašem. osobito pa rojakom iz Primorja kličemo: Strnite trdno svoje vrste, delujte na čimprejšnjo odrešitev iz današnjega jarma, pod katerim bomo kmalu poteptani v blato! Prav posebno še kličemo vsem rojakom-Primorcem, ki. živite v svobodni domovini, pristopite kompaktno, kot eden v^naci-jonalistično organizacijo »Orjuna«, v kojo edino imamo mi v zasedenem ozemlju še zaupanje! Naj ne bo nikogar, ki je doma v ozemlju zasedenem po Italiji in živi danes v svobodni domovini, da bi ne bil član »Orjune«! Tisti, ki ni član te nacijo-nalne organizacije, ni vreden da vži-va svobodo! Mi vemo, da treba v Jugoslaviji marsikje železne metle in smo prepričani da bode »Orjuna« znala to uporabiti! Se bolj pa nas žalosti dejstvo, da so se našle celo med nami narodne propalice, ki so se vpisale v fa-šistovsko organizacijo. Ti narodni izdajalci pridno agitirajo za fašizem in svoj — žep! So to pred vsem nekateri naši župani, med kojimi prednjači na našo globoko žalost in narodno sramoto tomajski župan I. Glrbec v Utovljah, ki je postal v zadnjem času pravi priganjač italijanskega fašizma. Imen drugih županov za enkrat ne navajamo, vendar bi pa opozorili razne srednješolske ravnatelje in profesorje, da pazijo na dijake gotovih ljudi iz Primorja, kojih očetje so pri nas vse drugo, samo ne — narodni! Najvišjo sramoto vsem Kraševcem dela s svojim početjem pa brez-dvomno že obče znani renegat Maks Ukmar v Avberu! Da je ta sramota še popolnejša, služi njegov brat Rudolf Ukmar v Jugosl. armadi. Ta je za časa Avstrije govoril z vojaki slovenske narodnosti, potom — tolmača! Ta jugoslovanski (?!) častnik je lansko leto v Celju na vprašanje svojega rojaka, kako se počuti v tej uniformi, cinično odgovoril sledeče: »Razumem popolnoma tvoje vprašanje. Toda vedi, da oni moji kolegi, ki so se borili kot prostovoljci v Jugoslovanski legiji, so še danes poručniki, jaz pa sem to, kar vidiš«! (Pri tem je pokazal z roko na ramo, kjer je imel štiri zvezde). Toda to vse je še malenkost. Pretečeno leto ie bil gospod kapitan (sedaj baje žp major) Ukmar na dopustu pri svojem bratu renegatu Maksu v Avberu. kjer je med svoje rojake raznašal razne nečastne stvari o kralju Aleksandru. Ali je vreden tak človek, da nosi uniformo jugosl. armade? Upamo in obenem apeliramo na »Orjuno«, da očisti domovino takih neznačajnežev! Ako nočejo obiastva napraviti red pri raznih upravah, podjetjih, sekvestrih itd poslužite se »Orjunaši« sredstev, kakršnih se pri nas poslužujejo fašisti! Zob za zob! Brez pardona! Kjer ne gre zlepa, tam pojde s silo. Le na ta način se bode Jugoslavija okrepila, da bode zamogla rešiti enkrat Korotan in Primorje! — Kra-škovrhški. Pismo Iz Primorske, Dragi! Mogoče si dobil med tem časom kako poročilo o rihenberških neumnih komedijah. Pa še z moje strani nekaj, da ti bo stvar jasna: Začetek celi stvari je g- Cigoj. — Dva momenta sta, ki sta ga privedla do tega početja. Prvi: polastiti se sam županskega mesta in funkcionirati in celo bivšo Ličenovo hišo vred. V, ta dva namena je pridobil na razne načine celo vrsto mož, samostojnih mož na svoj stran in boj se je pričel. Ker se je pa stvar kakor proti županstvu, tako tudi proti »posojilnici« ponesrečila, so si izmislili — drugo pot in povedali so javno: če vas nismo mogli uničiti kot taki, vas bodemo zmogli prav gotovo kot fašisti. In zgodilo se je, da je prišlo do ustanovitve »fašja« v Rihenberku. Sedaj ščuvajo pridno proti svojim gorinavedenim sovražnikom in nabirajo gradiva za dosego svojih namenov. V nevarnosti je zlasti društvena knjižnica in društvo sploh. Koliko je fašistov v občini, se ne ve. Glavni so gospodje; Cigoj, vse osob-je na postaji, poštar, učitelj italijanščine,^ Krševan p. d, Matic. Stanko Kodrič (ki pridno nabira za fašistov-sko zastavo), Jogan Franc od Birsov, Ličen Mihael, miz mojster pri šoli, njegov brat na Vidmaršču. Vidmar Fr., pismonoša p. d. rušitev od Birsov itd. Fašistov se ceni v občini krog 70. »Novih dob« prihaja 80 in še več. Odbor ima — kar se tiče nabiranja denarja za zastavo — vse odmerjeno. Posamezna hiša vplača gotovo svoto, katero se izterja na nesramen in včasih naslen način. In marsikatera stranka da denar iz strahu. Na Korpu je učitelj italijanščine silil v gospo Slejkovo z zahtevo, da bo morala njena hčerka ku-movati fašistovski zastavi itd. Seveda se mu to ne bo posrečilo. — Korporativno je pristopil k »fašju« tudi tamburaški zbor, ki se je svoječasno odcepil od društva. Moje mnenje je o stvari tole: zadeva je bolj lokalnega pomena in izhaja deloma iz predvojnih strank. Smatram pa za izdajstvo, ako se kedo poslužuje v pobijanje rodnih bratov takih sredstev, kakor je fašizem in to osobito iz razloga, ker vpliva to na javnost, kakor strup. Še slabše je pa to, da moraš slišati od rih. možakarjev besede »Jugoslavija nas je izdala, od nje nimamo pričakovati nič;. oklenimo se Italije z 2000-letno kulturo« itd. Take in enake stvari slišiš neredko. Rečem ti, da je sedaj doma jako neprijetno. Sosed ne zaupa sosedu, kajti če kaj črhneš, je drugi dan vse že v faš. odboru. Poiegtega je vse brez denarja in obupano ter vsak s strahom na to kar ima priti. Mladina se pa ne drži tako slabo. Mnogo fantov in deklet iz vasi, Miklavih in Polja se je oprijelo društva, kjer se edino še nekaj pametnega dela. — Ne misli si pa da so vsi Rihenberža-ni fašisti. Je mnogo častnih izjem. V Brjah se drže dobro in menda ni tam nobenega teh ptičev. Sploh ne pripisujem temu pojavu v občini dolge bodočnosti in mislim, da bo v kratkem vse zasoalo. Škoda le, da imajo fašisti v Italiji tako moč. Kakor usliši Bog človeka po Mariji, spet kot izredni komisar, drugi: uni- j tako uslišijo razne oblasti in uradi čiti »hran. in posojilnico« z društvom 1 stranko po fašju. Grozi se ljudem, SUŽENJ LAŠKI: Boli za narodno ujedmjenje tekom stoletij, (4). 100 let pozneje sta plačala svoj boj za našo samostojnost ona dva leva, velika mučenika naše misli, Petar Zrinjski in Franjo Krsto Frankopan s svojo glavo. Petar Zrinjski je nosil v svojem srcu iskreno ljubezen do svoje domovine, za katero je iskal pomoči in zaveznikov v boju zoper Turke. Ker se pa avstrijski nemški dvor ni hotel brigati za njegovo nesrečno ozemlje, za to trpinčeno rajo na jugu, se je odiočil v zvezi s svojim svakom Frankopanom, navdušenim in nežnim pesnikom, polnega mržnje na Nemce, katerega želja je bila streti njihovo gospodarstvo na Hrvaškem, poizkusiti vse, da reši domovino Turkov in Nemcev. Po vsej jugoslovenski zemlji, ki je ječala pod habsburškim jarmom, sta razpredla ta dva junaka svoje niti, da otmeta svoj rod grozeče propasti. Najbolj vneta propaga-torica narodne samostojnosti je bila junaška in globokoumna Katarina Zrinjska, žena Petrova, sestra Frankopanova. Na Šlovenskcm sta bila glavna voditelja zarote štajerski grof Ivan Erazem Tatenbach in goriški grof Thurn. Ali že takrat je imel Habsburžan svoje plačane špijone na naši zemlji. Izdajstvo je preprečilo in uničilo visokoleteče misli naših muče-nkov. Razsulo roda Zrinjsko - Frankopanskega je padlo kot težak kamen na srce hrvaškega naroda. Vsako dete na Hrvaškem je moglo občutiti nesrečo domovine, po kateri je vrvela nemška soldateska od enega kraja do drugega. Sedež Zrinskih, glava mest Čakovac v Medjiimirju, lesketajoč se v svojih prostorih od sviie in zlata, je bil prvi plen nemške vojsko; a kar je ostalo, se je znosilo v zbirko stark, in umetnin cesarskega dvora. Bisere in drago kamenje, ki se je od stoletij zbiralo ter poleonovem načrtu šele podlaga za veliko samostojno državo, združeča v svojim mejah ves naš jugoslovenski narod. Takrat smo imeli moža, ki je spoznal veličino osnove Napoleonove, ki je pduševljen pozdravil novo solnce naše domovine. Veliki naš buditelj, nesmrtni Velentin Vodnik poje ves vzradoščen v svoji »Iliriji oživljeni«: Zveličana bodem — zaupati smem, godi se eno čudo — naprej ga povem. Duh stopa v Slovence — Napoleonov, en zarod poganja — prerojen, ves nov. Pa ne samo v navdušeni pesmi kaže j 19‘ stoletja im sicer povečini Mterarnl značaj Vodnik svojo radost, nevtrudno dela tudi za ^ndar je širil ipo svojih prestavitelph Stanko boljšo bodočnost svojega naroda. Loti se spi-! Xfa^!l,hLjudevitu Haju dl*>' 11c.cJ°h®.„ nrntf sovanja najrazličnejših knjig od abecede do' o£?ski ne* samo Hrvati ampak tudi Srbi in poduka za tablce. Najzrelejšega se pa poka- j g^nol žl? pS, da te d,maW dvor Izrabljal francoski vladi glede jezika v Mriji Dva glav- i ‘n izk°rKal ™™d"° «"'*** -'"Boslove- so se ž njim kitile gospe Zrinjskih, so izvlekli iz polnih zakladnic. Sijajno orožje iz raznih stoletij, dragocene sablje, žezla junaških banov Zrinjskih, okrašena z mnogimi dragulji — vse je izginilo za vedno iz Hrvaške. Stene, na katerih so visele krasne slike junaških del Zrinjskih, so bile oropane svojega krasa in gole so dajale verno sliko tedanje tabulae ra-sae na Hrvaškem. Bogata posestva Zrinjskih in Frankopanov pa je razdelil Habsburžan med svoje zveste Nemce, krvnike našega rodu. Ali slava tiranov je minula, ponižani in poteptani leže na tleh, s studom se^ obrača človeštvo od njih v stran, slava mučencev pa je ostala živa v narodu, ki ga ni strla peklenska sila sovražnikov. Ko je moral potomec krvnika obeh mučencev bežati v tujo zemljo, je narod s kraljevim sijajem po 248 letih pripeljal zemeljske ostanke Petra in Franja Krsta v domovino in jih položil k večnemu spanju v grobnico domače svobodne zemlje. — Germanizacija ie vedno bolj napredovala, dokler ni hotel Habsburžan Jožef II. z zadnjim udarcem uničiti slovanski značaj naše zemlje. Ali ravno takrat se je izvršil na zapadu Evrope velik prevrat Ojunačen po osvobodilni vojni Severne Amerike in podkupljen od svojih pisateljev in filozofov je vrgel veliki francoski narod raz sebe stoletne spone absolutizma in proglasil v veliki slavni revoluciji pravice človeštva. Evropa se je pomladila in iz grobov so vstajali polmrtvi narodi, zahtevajoči tudi zase pravico do življenja in do svobode. Prva se je uprla na Balkanu svojim turškim nasilnikom junaška, stoletja pobujoča Srbija pod vodstvom Črnega Jurja in brez tuje pomoči, da celo izdana od Avstrije, te večne tlačiteljice svojih narodov, je priborila malemu delu svojega rodu svobodo, Z druge strani pa je podala velika Francija roko našemu narodu in ga dvignila iz tisočletnega groba k novemu življenju. Usta-i uovljena je bila Ilirija, bi pa naj bi bila po Na-! nem spominu. Ko smo zopet prišli pod habs-' burški jarem, so nam zopet vzeli vse pravice, ki so nam jih dali Francozi. Slovenske in hrvaške šole, dar Francozov, so zopet postale ponemčevalnice naše mladine. Devetnajsto stoletje je polagoma zrahljalo spone, ki so nas tlačile. Proti volji mogotcev so se širile tudi v našem narodu nove svobodomiselne ideje. Pesniki in pisatelji so vcepljali med ljudstvo narodno zavest, vzbujali njegov ponos, kazoč mu veličino Slovan-I stva, navduševali ga na delo za svobodo in | neodvisno bodočnost. • Ilirski pokret v sredi • i V n- "» cin ! nov sebi v prid. Po porazu madžarskih uporna narečja, pravi v njem, vladata v Iliriji, slo-1 nikov ki SQ se borjlj za svojo svo5odo a xa sužnost ostalih narodov ogrskega kraljestva, so dobili Hrvati za plačilo isto, kar Madžari vensko in srbsko. Razlika je tako mala, da ne tvori nikakršnih težkoč, združiti oba v en jezik, Petina besednega zaklada enega narečja je morda neznana drugemu. Spišeta naj se dve slovnici, slovenska in srbska, in vsaka naj sprejme ono petino besed, ki je drugemu delu neznana, v svoj besedni zaklad. Težkoče za naučenje teh besed so zelo malenkostne, koristi so pa nepregledne. Na ta način pa se obenem obogati besedni zaklad obeh delov za to petino in v kratkem se spojita oba narečja v en edinstven jezik, ki ga ne bodo razumeli samo prebivalci tedanje Ilinije, ampak tudi ves naš narod v Turčiji, ki pride enkrat pod okrilje Ilirije za kazen — absolutizem Bachovih huzarjev. Veliki mecen škof Josip Juraj Strossmayer je pričel tokrat s svojim velikim požrtvovalnim delom, posvetil je svoje premoženje in svoje delo jugoslovenski ideji- Ni kulturnega zavoda na našem ozemlju, ki bi ga ne bil podpiral. Ko je leta 1905. umrl, so se nasprotniki škodoželjno smejali, češ, vse njegovo delo je bilo zaman, nikdar ne bo Jugosloven svoboden. Ali ravno tedaj so bili meči že nabrušeni, ki izvojevali narodu ujedinjenje in svobodo. Medtem pa sovražnik ni spal. Metal je Ali svetovne razmere so se kmalu izpre- j bakljo razdora med nas naiod m pričel se je menile nam v kvar. Svet se je združil proti; srdit, ljut boj med bi ati. Klerikalci in liberalci, Napoleonu in z njegovim padcem je bila zape-i^rbi in Hrvati, naščuvani od svojih gospodar-čatena tudi usoda naše mlade Ilirije. Samo šti- Jev, so se spopadli in besneli eden proti dru-ri leta smo uživali francosko svobodo, ki je v|8emu hujše kot divje živali. Kdor je neseluc-tein kulturnem času storila našemu narodu to-!110 žrtvoval svoje delo narodu in domovini, je liko dobrot, da jo bomo imeli vedno v hvalež- t>Il preganjan in zatiran — (Dalje .prih.) da se jim ne bo izplačalo vojne odškodnine, če se ne vpišejo in pritiska se na nje z raznimi stredstvi tako dolgo, da se naposled mož vda! — Da bi pač kmalu prišel čas, ko bi bila Jugoslavija na takem stališču, da bi mogla obračunati s svojimi notranjimi in zunanjimi sovražniki! »Kdor bi prištel vse zvezde in poznal vse cvetice, ta bi preštel in poznal vse junake naše...« (L. Popovič). Vsa naša preteklost je burna; 'rsa naša narodna zgodovina je enaka veliki tragediji. Vsi naši narodni Drazniki, a posebno oni pred našim celokupnim ujedinjenjem nas vedno spominjajo na kako veliko in tožno tragedijo iz naše preteklosti. V knjigi usode je bilo zapisano našemu narodu, da vzida v temelje svoje svobode dragocene žrtve — svoje najboljše in najčastnejše sinove- In naš narod je dal za svobodo kri svoje krvi; vsaki pedenj naše zemlje je poškropljen in napojen z rajno krvjo no šili pradedov. Zato nam je naša zemlja sveta; zato smo pripravljeni vsak čas da za svojo zemljo umiramo. 30. aprila 1671. leta je odsekal dunajski krvnik v Wiener-Neustad-to častite glave junakoma Petru Zrinjskemu in Krstu Frankopanu, ki sta vse življenje darovala za osvoboditev svojega naroda. Evo, dva junaka, ki sta dala svoji glavi, svojo kri za svobodo. Danes se spominjamo s ponosom 'n globoko pieteto teh junakov. Njihova mučeniška smrt je služila našemu narodu za primer, da ne verujemo svojim krvnim so važni kom, Curkom in Nemcem, da bodemo složni in svoji. Meč dunajskega krvnika izdajalca1 ni oclsckal samo glav našima narodnima mučenikoma Zrinjskemu in Frankopanu, nego ie zarezal tudi globoko rano v srce našega naroda, da ta od tedaj nikoli več ne veruje Nemcu — izdajici. Zrinjsko-Frankopanska tragedi-ia morala ie skupno z ostalimi našimi tragedijami, vzdržati našo narodno zavest, da da našemu narodu od- porno silo, silo za vzdržanje. povz-digo in napredek. Spomin na dan 30. IV., na dan te narodne tragedije, je najbolj revo-lucijoniral hrvatsko omladino proti dunajskim tiranom in vlastodržcem. Zrinjsko - Frankopanska tragedija je bila eden od izvirov naše zmage. Radi tega je treba, da se spomin na to tragedijo vzdrži tudi sedaj po osvobojenju in to radi dolžnosti spoštovanja proti narodnim žrtvam in radi vere. da se narodna bodočnost dviga na trdnih temeljih svetle preteklosti. Peter Zrinjski in Krsto Frankopan, ta dva junaka in mučenika iz hrvatskega dela našega naroda, služita za lep primer samozatajevanja in ljubezni do domovine. Spoznati moramo dobro svojo preteklost, svoje prve junake. Narodne junake imajo vsi deli našega naroda. Ti junaki morajo postati svojina naše narodne celine. Ves naš narod mora spoštovati in slaviti vse naše junake. Ko postanejo vsi naši narodni junaki svojina vseh delov našega naroda, tedaj bodo bodoča pokolenja gledala na našo prošlost z večjim ponosom, ljubeznijo in razumevanjem. Ko se to zgodi, tedaj bede črpal tudi naš narod iz svoje krvave zgodovine ono kar črpa vsak narod iz svoje zgodovine — vero za bodočnost! Ta narodni kapital, katerega nam daje naša zgodovina, treba je skrbno čuvati in dobro vporabiti. S krvjo naših junakov smo pridobili svobodo; teh junakov se moramo spominjati, biti moramo nanje ponosni in se dičiti z njimi. Peter Zrinjski in Krsto Frankopan sta naša junaka mučenika; njima čast in slava! ORJUNAŠ - Trsti Frliiiorle naše Od Triglava do Jadrana, od Soče do Kvarnera, našo solnčno Oo-riško, kršni Kras in našo tužno ska-tovito Istro je objel črni mrak, črne se]ice so padle na nas. ostali srno sa-nii, brez ogrevajočega solnca svobode, ostali smo prokleti na svoji lastni rodni grudi. V tem grozečem mraku, v tej dušljivi mori nas grabi tujčeva pest, nas davi za vrat, nas Pritiska k tlom in mi klonemo, padamo dan za dnem, tonemo v morju trpljenja, umiramo... Kje ste, bratje, o svobodni bratje? Naš klic je klic na smrt obsojenih ‘n brezpravnih, naš glas je glas umirajočih. Toda naše zavesti nam ni strla pot na Golgato, obratno, tisočkrat nam jo je ojačila in vzdignila. Dajte nam znak. o svobodni oratje, da pričnemo zadnjo borbo, borbo med svobodo in smrtjo. Vrho- vi Snežnika in Javornika in Krna 5° oviti v črno. Kaj je s teboj, o naše morje? ... Dajte nam znak, o svobodni bratje, da razpnemo sokolovi, svoje peruti in ponesemo svoje svete orapore na visoke vrhove Snežnika, Javornika in Krna, da jih ponesemo na naše, vedno naše Jadransko morje, da jih ponesemo v sleherno fnesto, zadnjo vasico, naj oznanjujejo po ccli naši zemlji, prepojeno s krvjo tisočerih, ki so žrtvovali zanjo svojo kri in življenje, naj oznanjujejo novo dobo pravice in svobode. Tisočletno suženjstvo je zakrilo našim očem svobodo, toda naše oči jo slutijo in cenijo, zato smo Pripravljeni dati zanjo vse, prav yse, svojo kri in življenje. Verujemo, o svobodni bratje, verujemo pri bolesti našega rodu in naše grude, da pride tudi za nas Ve-nki Dan, ko zasije od Triglava do Jadrana, od Soče do Kvarnera svobodno solnce in ko zaveje od našega morja svoboden duh. Tedaj vstanemo in tedaj pride dan osvete, te-yaj maščujemo vse trpljenje in vse grozote, ki smo jih prenašali, takrat bodo izpregovorile zapuščene razvaline požganih istrskih koč, takrat Vstanejo iz grobov naši mučeniki. ki so umirali ob divjaškem smehu podivjanih razbojniških tolp, oni nam bodo kazali pot k svobodi in osveti, ki ne bode poznala mej in usmiljenja. Vsaka kaplja krvi, vsa bolest iz dni trpljenja bo maščevana kruto in strašno, a pravično. Moč osvetnikov bode neizmerna in nepremagljiva, ker vedeli bodo, da je to zadnja njihova borba, borba za življenje in svobodo. Vedno bolj se zadira tujec v srce naše zemlje. Kakor je stopil prvi dan na naša tla in nam s sladkim nasmehom na ustih obljubljal vse mogoče, kakor se je takrat prilizoval in se nam bližal z zvijačo, tako nastopa danes z vso odurnostjo in brezobzirnostjo. Na Snežniku smo in ostanemo! Tukaj smo mi gospodarji, vi ste naši podložniki, hlapci, sužnji. Ako pade včasih z bogato obložene mize drobtina pred naše noge, to kar smo izposlovali z neštetimi prošnjami in mukami, nas vsemogočno pogledajo in vprašajo: Kaj hočete, ljudje božji še od nas! Zahvalite Boga da smo Vas odrešili iz tujega robstva in Vas privedli v naročje naše velike domovine. Ni dovolj, da smo Vas odrešili, še zahtevati hočete. Enake pravice, enake dolžnosti! Tujec vsiljuje v naše kraje svoje ljudi, ki so dospeli iz beraške dežele lačni in bosi in si tukaj na račun naših ljudi polnijo svoje prazne želodce. Ni kraja v Primorju, kjer ne bi bilo večje ali manjše število teh pritepencev. Naši ljudje pa se morajo seliti v nepoznane kraje, kjer ne vedo, kakšna prihodnjost in usoda jih čaka. Ni je vasi, katera bi ne imela svoj »Fascio di combattimento«. Vodi ga tamošnji postajenačelnik, učitelj ali kdo drugi izmed teh lačne-žev. katere živi naš obubožan narod. eni pa mu za plačilo požigajo hiše, ga pretepajo in strahujejo na najnesramnejše načine, kakršnih nismo vajeni videti od ljudi s tako visoko kulturo in civilizaoijo s katero se tako ponašajo. Naši ljudje se jim udajajo polagoma, toda gotovo. Mnogo jih je, ki so fašisti, ker jih je do tega privedla njihova nezavednost in neznačajnost. Žalostna nam majka; mnogo takih propalic in izvržkov je med nami. Porodile so jih nove razmere in novi časi. Da navedem en primer izmed tisočih. V času fašistovskega prevrata je prispelo na avtomobilih veliko število istrskih fašistov. Videl'sem dva, ki sta najbrž do tistega dne pasla ovce po zapuščenih istrskih pašnikih. Vsaj to je pričala njihova zunanjost in vedenje. Laškega jezika nista razumela, zato pa sta imela za pasom samokres in v rokah debelo gorjačo, ki je bila namenjena bratu, očetu ali materi, ki ga je redila. Skoraj se ne ve tolmačiti, kako da se fažizem tako širi med našim narodom. Največ je k temu pripomoglo žalostno stanje našega kmeta in delavca, ki se je v težki borbi za obstanek zatekel k tistim ljudem in pri tem pozabil na najsvetejše do samega sebe. Temu je pripomogel tudi teror in zlasti obupne razmere v katerih živimo. Naj si dobro zapomnijo naše izdajice, ki v svoji zaslepljenosti pomagajo vihteti bič našega prokletega in večnega sovražnika nad našim ubogim in izmučenim narodom, da so njih imena globoko zapisana v dno našega srca in da pride tudi tisti zaželeni dan, ko jim krvavo plačamo njih podlo efijaltstvo. Naš jezik, naš človek je preganjan povsod, povsod na svoji zemlji. Nešteviino naših šol, zlasti po Istri je zaprtih, naša deca je brez pouka. Iz cerkev in uradov so šiloma izgnali naš jezik, nikjer ga nočejo poznati. Naš jezik, naš človek je preganjan na svoji lastni grudi. Naš narod doživlja Kalvarijo. Strašno gorje se je zlilo nad njim, ki ga bode vzgojilo za svobodo. Ne bomo zgubili poguma, ne bo klonila naša zavest. Prepričani smo, da polagamo vse žrtve na altar, iz katerega nam bode napočil Veliki dan Vstajenja in Svobode! Onima prc-il amputaciji, separatizmu in mouieiii ustave. Na sestanku tDrjune. Narodne Obrane. Udru-ženja jugoslovanskih četnikov, U-druženja rezervnih častnikov in do-brovoljcev. ki se ie vršil 10. t. m. v Beogradu izjavil je g. Atanasij Ristič, podpredsednik ljubljanskega O. O. Orjune. polnomočni delegat di-rektorija v Splitu v imenu organizacije jugoslovenskih nacionalistov, da bo Orjuna z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, preprečila vsak j poskus amputacije in naj pride ta ; poskus od katerekoli strani. Enako i bode nastopila Orjuna proti vsem ! poskusom separatizma. Dalje je iz-j javil delegat, da stoji Orjuna na sta-j lišču. da se ustava ne menja, dokler se je ne izvede, razen prvega člena, ki se nanaša na ime države, ker Orjuna zahteva naj-cdločnejše da se naša država imenuje Jugoslavija. Razvitje prapora blejske Orjune. 10. maja 1.1. se vrši razvitje prapora mestne 0-r.ju.na. Bled. Tozadevna vabila in program se bode pravočasno poslal vsem organizacijam. Pozdravljamo blejsko organizacijo, ki je s svojim delovanjem našemu oblastnemu odboru v čast. a vsem drugim organizacijam za vzgled. Živela blejska Orjuna! Članarina! Ker 70 članov Mestne Or.Ju. Na. Ljubljana še ni plačalo zaostale članarine, se poživljajo isti, da store svojo dolžnost tekom 10 dni. Ako ta opomin ne bode imel uspeha, se bode proti brezbrižnežem ravnalo v smislu statutov. Vsak član nai se zaveda, da krijemo stroške edino s članarinami in najmanje kar se zahteva od posameznika je, da v pravem času poravna članarino. Odbor. Litija. Dne 21. t. m. se je vršil v Litiji ustanovni občni zbor naše organizacije. Dasi so naši nasprotniki zastavili vse sile _ da bi nam zborovanje preprečili, grozili so celo z dejanskim napadom, vendar se vrli Litijčani niso dali prestrašiti. Zborovanje je dobro uspelo, izvolil se je definitivni odbor in položen je temelj našemu delovanju v tej postojanki V Murski Soboti se je vršil 23. t. m. dobro obiskan sestanek naše organizacije na katerem so se določile smernice za bodoče delo v sekcija!]. Tekom sestanka je poročal Obl. predsednik o današnji situaciji v organizaciji in dal članom vsako-jaka pojasnila. Čestitamo tej organizaciji na uspešnem delovanju in dobri disciplini. Črnomelj. Brez naše inicijative, ker smo pač drugod s preobilnim delom obloženi, je začelo po zaslugi vrlih Belokranjcev prodirati tudi v ta oddaljeni kot naše ožje domovine naša ideja. Zanimanje raste, ljudstvo spoznava, da je edina rešitev današnjih razmer v Orjuni«. Število naročnikov našega glasila raste, z njim pa tudi hrepenenje po ustanovitvi naših organizacij v vseh večjih krajih. Za sedaj smo se odzvali vabilu črnomaljskih rodoljubov da jih sprejmemo v vojsko našega nacionalističnega evangelija. Dne 1. maja se vrši v Črnomlju prvi informativni sestanek naših tamošnjih članov in somišljenikov in trdno smo prepričani, da so naše besede padle na rodovitna tla in bodo tudi v Belikra-jini strnile vse dobromisleče Jugoslovane v močno fronto za dobrobit nacije in države. V Zg. Radgoni se snuje podružnica naše organizacije. Predpriprave bodo v kratkem končane in se bode skoro vršil ust. obč. zbor. Nadamo se, da bo ta organizacija Damoklejev meč nemški Radgoni. Laško. Dne 14. t. m. se je vršil ob polnoštevilnosti članov sesta* nek organizacije, na katerem so se člani razdelili na posamezne seks cije. Pri tej priliki se je ustanovila tudi velevažna ženska sekcija, kas tera bode z neumornim delom lahs ko dosegla za naše cilje velikanske uspehe in da jih tudi bo, nam _ga* rantira oseba izvoljene načelnice. O preddelovanju ekonomske seks cije podal nam je brat načelnik dolgo poročilo, katero so vsi člani z zanimanjem in ob navdušenem pritrjevanju poslušali. Pri bičanju pregrde nenarodne razvade tržas nov, da kličejo k bolnikom najraje nemške zdravnike iz Celja in to celo narodno zavedne familije, se je razvila daljša razprava, pri kas teri se je grajalo komodno pošto« panje domačega zdravnika pri obiskih bolnikov, njegova navdus šenost za šport, ki ga vedno žene od doma, ter visoke račune sloven* skih zdravnikov napram onim niz? kim nemških kolegov. Odbor ima o tej kritiki obvestiti domačega kas kor tudi slovenske zdravnike v Celju. S pozivom na člane, da se vsi poprimejo dela v sekcijah za* ključi prednik krasno uspeli sesta* nek narodnih borcev. Sodražica. V nedeljo dne 21. t. m. se je vršil pri nas informativni sestanek Or.Ju.Na. koji se je vršil ob veliki navzočnosti članstva ter se je s tem pokazalo zanimanje za to potrebno nacijonalno organizacijo. Pristopilo je veliko članov, tako da bomo imeli svojo Mestno organizacijo, koja bo uspešno delovala za procvit iti razširjenje naše ideje, ter naše jugoslov. države. Veliko zanimanje vlada v sosednjih občinah Ribnica in Loški potok in kmalu pride čas ko se razširi naša ideja, da bo v organizaciji zastopana slednja vas in naš tisk obide sleherno gorsko vasico. Ustanovni občni zbor naše Mestne organizacije je pred durmi kar je z veseljem pozdravljati, pripravljalni odbor pa stori svojo dolžnost, da bo naša prireditev čim sijajnejša! Krajevno poverjeništvo. Mi, nacionalisti se ne smemo angažirati za nobeno politiko, ker smo izven in iznad strank. Za nas obstoji samo narod, a vprašanje države je vprašanje samega naroda. Ako ne, se takoj naročitel .s' Izlet mariborske akcijske čete v Limbuš„ Prošlo nedeljo je prire* dila mariborska rezervna akcijska četa, ki šteje krog 100 članov, po* poldanski izlet v prijazno okoliško vas Limbuš v svrho vežbanja. Četa je bila razdeljena na oddelke in je medpotoma tja in nazaj pridno vežbala. V Limbušu so jo sprejeli z velikim navdušenjem. Ustavila se je v gostilni Srečko Robič, kjer je njen pevski zbor neumorno pre< peval narodne pesmi. Pred odhos dom je četa vojaško pozdravila predsednika Upravnega odbora, ki je imel na to kratek nagovor. Na povratku je četa korakala pr epe* vaje skozi mesto na Trg svobode, kjer se je predsednik v kratkem govoru zahvalil vsem navzočim članom za vzorno disciplino ter jih pozval, da se vedno, kadarkoli jih bodo klicali interesi organizacije, odzovejo polnoštevilno. Slični iz* leti se bodo ponavljali in tekom poletja namerava mariborska Oiv juna obiskati vse okoliške in ob« mejne kraje. Velika veselica Orjune v Mari: boru. Dne 3. junija t. 1. priredi ma* riborska Orjuna o priliki razvitja prapora veliko javno veselico, združeno s cvetličnim dnem in re= vijo akcijskih čet mariborske ob# lasti. Dne 2. in 3. junija se vrši cvetlični dan. V nedeljo 3. dopob dan je razvitje prapora in revija čet, popoldan pa velika javna ve* selica. Za vse organizacije na Št?.* jerskem, Koroškem in Prekmurju bo prisostvovanje tej prvi naši večji prireditvi v Sloveniji, obvez* no, zato opozarjamo že danes vse te organizacije, da s tem računajo in se pripravijo. Obenem pa pozi* varno tudi vse naše organizacije na Kranjskem, da se izleta v Maribor udeleže v čimvečjem številu. Pri* reditve se udeleže tudi tovariši iz Hrvatske, Vojvodine, Dalmacije itd. Na svidenje torej v jugoslo* venskem Mariboru. Teden dela bi lahko nazvali za našo mariborsko organizacijo ta teden, ki je danes za nami. Ves teden so se vršili sestanki raznih sekcij, na katerih so se pridno obravnavali razni odseki. Kulturna skcija je ustanovila pevski zbor, dramatični odsek in prosvetno - predavalni krožek. Slično so se razdelile tudi ostale sekcije na odseke, ki prično takoj z vstrajnim delom. Orjuna v Konjicah. Prošlo nedeljo bi se bil moral vršiti v Konjicah informativni sestanek, na katerem bi imel govoriti delegat iz Maribora, ker pa je bil ta v zadnjem momentu zadržan, se je vršil le porazgovor med tamošnjimi našimi pristaši, ki je pokazal, da’ je v nemčurskih Konjicah še dovolj zavednih ljudi, ki so z nami in da bo tamkajšnja Orjuna dobro delovala. Murska Sobota. Uradne ure naše organizacije so v torek in četrtek od 18.—19. Ob tem času se v narodni čitalnici obavljajo vsi društveni posli. Nova Orjuna v Brestovc-u. V nedeljo je bid velik ustanovni občni zbor Orjune v Brestovcu. Zbor je otvoril agilni g. Sv. Tornjanski in po končanem svojem govoru dal besedo delegatu g. Puljeviču, ki je v obširnem govoru razložil cilj in dolžnosti Orjune. Vsi prisotni so navdušeni zapopadli nacionalistični program in pristopili v velikem številu v organizacijo. V Žužemberku se je vršil dobro obiskan informativni sestanek v nedeljo 22. t. m. Po otvoritvi sestanka ie poročal delegat O. O. v Ljubljani o razvoju, nalogah in cilju Orjune. Izvoljen je bil nato pripravljalni odbor. ki bo v kratkem sklical občni zbor. Številna udeležba je pričala, da tudi v tej zelo močni klerikalni trdnjavi ni zamrl nacijonalni čut. Tudi našemu kmetskemu ljudstvu se odpirajo oči in spoznavati je začelo, da je sipas le v Orjuni! Disciplinarni pravilnik. Direkto-rij ie izdelal disciplinarni pravilnik za vso organizacijo v smislu, da se doseže kolikormogoče večja disciplina v naših vrstah. Na prvi seji centralnega odbora bo ta odobren in v najkrajšem času poslan vsem organizacijam preko oblastnih odborov. Velik zbor Orjune na Trsatu-Su- šaku. Dne 30. aprila na dan spomina narodnih mučenikov Zrinjskega in Frankopana, priredi zagrebški O. O. zbor vseh Orjuna hrvatskega Primorja in Krka v Frankopanskem gradu Trsa tu. Ob tej priliki se sestane Orjuna prvič z novoosvoboje-nimi brati na Sušaku in Trsa tu. da jih pozdravi in skupno z njimi manifestira za pranor nepremagljive in edinstvene jugoslovenske nacije. Zboru se pridružijo odposlanci Di* rektorija in drugih naših oblasti. — Opazka: V zadnjem trenutku smo izvedeli, da je izlet preložen na 5. do 6. maja. Oblastni zbor Orjune v Sni;tu ©Ugoden. V 14. številki »Pobede« ie javljen izlet Or.ju.na. Damacije v Splitu. O. O. v Splitu javlja, da je z odlokom C. O. od 16. aprila št. 455/ 23. ta izlet začasno odgoden. ker Je potrebno, da se pred vseobčim izletom priredi nekoliko okrožnih izletov v važnih centrih oblasti, kakor želijo Orjune v Dalmaciji, katere 52 s tem predlogom obračajo na O. O. — Oblastni odbor Orjune S-^H. Izreden občn' zbor Orjuna v Senju. Dne 8. apiiia je bii izreden občni zbor Orjune v Senju, kateremu ie prisostvoval tudi delegat O. O. v Zagrebu g. Skaiko- Zbor je otvorH predsednik k. Ma-leičič in dal besedo delegatu kateri je v daljšem govoru razjasnil cilje in sredstva nacionalističnega pokreta. Za tem se je razpravljalo o notranjih prilikah organizacije in sprejeti so bili zelo važni zaključki za uspešno delovanje v Senju. Bratstvu, Mladosti, splošni org. jug. nar. soc. oinladine in drugim delavskim organizacijam. Ne dajte se zavesti od črne imernacijonale v boj proti Orjuni. Povejte farskim demagogom naj nosijo sami svoje rejene trebuhe na megdan junački. Z vami pa hočemo živeti v slogi in bratstvu, da si skupno pomagamo v dosego srečne nacije in močne države. Stroji za Špičenje svinčnikov Razite D. Lendava. Naša ideja se kaj hitro širi v Prekmurju. Dosledni svojim načelom zremo s posebno pažnjo na to pokrajino v kateri danes še gospodari duh »Korone Sent Istvan«. V prvi vrsti pa je D. Lendava potrebna največje pažnje. Lahko trdimo. da ni v tem gnezdu niti jed-nega dobrega jugoslovana domačina. Sami Madžari in pomadžarjeni čifuti z nestrpnostjo pričakujejo, kdaj pridejo probujajoči se Madžari nazaj. No, oslepele jim oči, zastonj gledajo na mejo. Dne 22. t. m. pa smo tudi tukaj položili temelj naši organizaciji, ki se je je okenHo vse, kar misli jugoslovansko. Ustanovila sc je izvrstna straža ob naši ogroženi meji in z zaupanjem gledamo v njo. Krvavi rezultati demagogije. Ni menda na svetu države, ki bi dovoljevala toliko svobodo tiska proti-državnim elementom, kot naša. Ve-ieizdajnik Radič piše, govori in dela tako proti zakonom Jugoslavije, da ima inozemstvo, posebno ono nam neprijateljsko, dovolj vzroka sumiti o moči državne oblasti, a jugoslovanski patriotje se pa sprašujejo, kako in zakaj se temu zavidne-žu toliko dovoljuje. Zločinsko, de-niagoško Radičevo delo je začelo vedno bolje izpolnjevati se s krvavimi rezultati, kateri bi že morali dati povod oblasti, da nastopi proti njemu. Posebno dva zadnja slučaja bi moral biti vladi poslednji memen-to, da tako ne gre več dalje. Eden slučaj se je dogodil v Dalmaciji v okolici Dr niša. kjer so radi če v ci razširjala po vaseh vest. da jc proglašena republika, a kot dokaz so kazali na, iz tretje cone se vračajočo vojsko, češ ta že zapušča republiko. Ko so to zvedeli vojaški begunci, so prišli oboroženi v vasi in strašno terorizirali kmete, ki se niso dali zavesti po Radičevih neumnostih. Ob tej priliki je bil težko ranjen bivši dobrovoljec. Tako bi bilo v mirotvorni republiki. Drugi slučaj se je zgodil v Šagudovcu, blizu Do-nje Stubice. Tja so prišli 16. t. m. orožniki, ki so sledili vojne begunce. Kmetje so, v dobri veri, da imajo že »republiko« v kateri ni potreba vojakov, so navalili na orožnike. Ti so morali v silobranu rabiti orožje. Ob tej priliki je bilo rjuijenih 10 kmetov a trije so umrli. Je li to, da ne govorimo o drugih slučajih bilo potrebno? Kri teh revežev, zavedenih žrtev na glave Radiča in vseh drugih, ki so to zakrivili!! t Gojko Popovič. Pri udeležbi veselja jugoslovenskega primorja, l feldwebel). Nastopiti bomo zmdi — v slučaju potrebe — tudi proti »krščanske-mu« predsedu. Društva nižjih poštnih uslužbencev, ki ob vsaki priliki bruha svoj srd in sovraštvo nad Or-juno celo proti uradnikom-naciona-listom in se je ponovno izrazil, kako se mn je posrečilo njihovo strogo strokovno društvo politično pobarvati, češ: »jaz imam vse nižje uslužbence za seboj«. — Tudi za »junaka«, ki »bo Orjunašem trebuhe paral« naj velja isto. Sicer pa naj vse te osebe vedo, da je predprcvratna faza njihovega življenja Orjuni istotako dobro znana, kakor njihova navidezna meta-morioza po prevratu. — V slučaju nadaljevanja dosedanjega izstopanja v uradu — bomo ubrali strune po notah, katere prizadetim gotovo ne bodo prijale«. Iz Bledu. Tu živi neki bivši avst. major Marčič. Ta človek pov* sod in ob vsaki priliki zabavlja čez državo. Nič mu ni pogodu. Sanja še vedno o Avstriji. Seveda denart mu je pa tudi jugoslovanski dober. Ako ima količkaj značaja, bi moral vrniti pokojnino, ki jo dobiva od države, katero tako mrzi. Pa jugo* slovanskega značaja ne moremo zahtevati od človeka, ki se_ je vzga* jal po avstrijskih kadetnicah. Ve pa naj ta gospod, da smo zabav* ljanja že siti. Ako mu ni povolji Jugoslavija, naj odide v Avstrijo, podkadili mu bodemo s cunjami. Ako pa hoče jesti naš kruh, mora biti lojalen državljan, drugače bo* demo posegli po samopomoči. Za* pomnijo si pa naj tudi lažinared* njaki, kateri občujejo z njim, da pride tudi za nje dan plačila. Ža* lostno jc videti, kako se tem lju* dem svetijo oči od veselja ako jin blagovoli nagovoriti bivši major. — Hlapci, ali Vas ni sram? vsi* ljujetc se mu. kot podrepne muhe. Ako sc ne poboljšate, bodemo objavili vaša imena. Podobno, ka* kor z Marčičem je tudi z nekim filatelistom Kovačem, kateri je za* griznjen Nemčur. Značilno je, da imata zgoraj omenjena, kar po dve stanovanji, pa jim jih ne zasež® stanovanjska komisija, alcoravno je veliko pomanjkanje stanovanj. Naši ljudje so brez stanovanja, ta dva se pa šopirita vsak v dven. Ali sta si mogoče z zabavljanjem črez državo prislužila posebne pn* vilegije? Ali se pa jih merodajna oblast celo boji? Don Juraj Blankinl častni podpredsednik Narodne Odbrane. Centralni Odbor Narodne Odbrane je imenoval Don Jurija Biankinija za dosmrtnega častnega podpredsednika Narodne Odbrane. 2ivio Don Jure! Živela Narodna Odbrana! Prejeli smo in priobčujemo. Cenjeni gospod urednik! Blagovolite sprejeti v Yaš cenj. list sledeče: V »Orjuni« št. 16 z dne 8. aprila je bila notica, da sem pod« pisani ob priliki slavljenja zvonov na Viču dne 25. marca 1923 v go« stilni pri »Pošti« zaklical »Živijo Radič Republika«. Pripoznam in obžalujem, da sem v krogu vesele družbe, kot vedno dovtipen člo* vek v šali to izrekel. Zato javno izjavljam, da inkriminiranih besed nisem resno mislil, ker sam obso? jam vsako protidržavno misel in se bom odslej tem bolj boril proti vsemu kar ruši čast, ugled in ob? stoj naše Jugoslavije! Živela Jugoslavija! Ljubljana, 26. IV. 1923. Josip Loj k, uradnik kr. Tob. tov. v Ljubljani. Opomba uredništva: Veseli nas odkrito priznanje izkušenega dru* žinskega očeta, ki je kolikor smo se informirali v očigled njegove izobrazbe in lastnih konstrukcij v prid tobačni tovarni celo v svojem današnjem činu zapostavljen. P P Ako kašnate je edino;* _ j PifflflSF HSfSl sredstvo proti prehlajenjo |ollM0S MM tiHastmo go?6rjn Mm lolieir le mM itaMi Liiiiti, lisi stil. teli® in projektira tsMu zpl žMeteske Me iti PEICT katarl si gg« mo pomaga „ADRIJA“ drogerija in foto - manufaktura B. Čvaučara, Ljubljana. IVAN ZAKOTNIK UUBLJANA meseni Sesarski resojsfar Dunajska c. St. 46. Telefon štev. 379. Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žags. Tovarna furšiteja. %&ssam LISTNICA UREDNIŠTVA. Potrjujemo, da g. Janko Kržič ni pisec članka »Ali je Orjuna po* trebna. Lnstuik inž. F. Krmiec. Odgovorni urednik ^9. S. @3Zi^agli sssaaBEsaaffiBBnsssJEsaa s »esa aaBB^aEiaaaasBanssBMa s iiiouiiiisiiROii riBBBBB B |bb|Bb je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarniška g stsasisB dela od najpriprostejšega do najmodernejšega, g Tiska šolsko, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — g Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — BrnSure in ® knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revijo in mladinske liste. 3BB3B aap J| Mra* oprema ihtiiM katalogov, cesiko? ia rgkSamnili dav. Lastna tvornica šolskih zvezkov. H»B Šolski ivezki ja osnovne šole 5n srednje Sole. Risanke, tinev- snasHi aaasssaH h^hsms nikl in beležnice. aaSBBEHHHBBS-BBBaB^BBBSSeH a B fi B*SSaaSfi8SaaBBB39S8B*!» mmm - in •• mmm DRAGO SCHWAE UDU. M tig iv. 3 v zalogi specijelno angleško i češko sukno, vseh vrst obleke, usnjeni suknjiči, dežni plašči, pelerine, zimniki, raglani etc. Izdelava oblek v lastnem modernem salonu. 1 ! Zobna pasta „Aikadont“ Ustna voda Otroški voiiiki zložljive lesene stolice za otroke, ki služijo obenem kot mizic«, razni igračni vozički z in brea košare, šivalni stroji In dvokolesa so najcenejši: „TR8 82y tovarne dvokoles in otroških vožičkov v Ljubljani, Karlovška cesta 4. Avtomobile kolesa, motorje, pnevmatiko vseh vrst, olje, bencin S« dr je potrebščine ima vedno v zalogi F. Florjani!! LIlfiLMNA M. Poličar & drug Bled, Slovenija. Špecijalna tovarna za izdelavo bančnih in pisarniških oprav. Velika tvornica za pohištvo. Prevzema tudi vsa stavbena dela. TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA ŠELENBURGOVH ULICA ŠTEV. 1. Brzojavi: (PREJ SLOVENSKA iSKOMPTNA BANKA) Telefoni: 139, TRGOVSKA. nj r B g ■ g a nab|B 146j 458* ICapitaS in rezerve Din. 17,5^0,000 izvršuje vse bančne posle najtočneje in na]kulantne]e. Podružnice: Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica Ekspoziture: Konjice Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici). Slavenska banka d. d. 7 Zagrebu Všli« EmEsBJa. ZAGREB, meseca aprila 1923. Povišanje glavnice od ifn 37,500.000'— na Din 50,000.000'— Poziv na subskripcijo komadov 125.000 delnic, glasečih se na prinosca po Din 100*— v nominalni vrednosti v skupnem znesku Din 12,500.000*— P, n= Temeljen pooblastila občnega zbor Slavenske banke d. d. izvršiti zvišanje delniške 1. Delniška glavnica Din 37, Din 12,500.000 — na Din 50,000.000 — 2. Posestnikom starih delnic pripada pravica na 3 (tri) stare delnice optirati eno novo za ceno od Din 110*— tel queL 3. Subskripcija začenja z dnem 20. aprila t. 1. ter se zaključi dne 30. aprila 11. 4. Nove delnice nosijo kupon za leto 1923. ter sodelujejo na dobičku od dne 1. januarja 1923. 5. Protivrednost podpisanih delnic je vplačljiva takoj, najkasneje do dne 30. aprila 1923. 6. Subskripcija, odnosno opcija se obavlja v Zagrebu pri blagajni zavoda, pri podružnicah Slovenske banke d. d.: v Beogradu, Bjelovaru, Brodu ob Savi, Celju, Dubrovniku, Gornji Radgoni, Kranju, Ljubljani, Maribora, Murski Soboti, Osijeku, Sarajevu, Somboru, na Sušah u, v Šabcu, Šibeniku, Velikovcu, VrSčn, v Splitu: pri Jugoslavenski banki d. d., v Ljubljani: pri Slovenski banki, v Wienu: pri Bankhaus Miian Robert Alexander, V Budimpešti: pri Balkanski banki d. d. ter pri vseh bančnih zvezah Slavenske banke d. d. Delničarjem iz Amerike se bode reserviralo na njih odpadajoče število novih deluic do prispetka njihovega naznanila, ako reflektirajo na izpisano opcijo novih delnic. 7. Posestniki starih delnic, kateri žele v smislu točke 2. optirati nove delnice, morajo predložiti pri zgoraj označenih mestih subskripcije: J y :-------in nAflnirtoMA nt»novnl/>A n cforill •_ .*_________ nli rroXaann ofomU A „ svoječasnega zaključka” glede zjedinjenja s Slavensko banko d. d., t. j. na vsaki dve delnici Juge 8. Azijski dobiček, katerega se doseže pri izdanju novih delnic, gre v korist rednega reservnega zaklada, odbivsi stroške emisije in pristojbine. 9. V švrho provedbe te emisije je bil osnovan sindikat, kateri jamči za uspeh povišanja delniške glavnice. s bji iu)saN ‘VNvnann »AoivNaaa *o VNIAODU1 VNSriSMldNOM mnm mi ■mnm ■■■ ■■■■■■ |MERAKL| boje, barve, lak, kit, I I I emajl, topiti ital&ellše kakovosti nudi d. z , o. i l#' k. t. Maribor, Ljubljana, Novisad, L podružnica. centrala. podružnica, m BHBBBBBHBi 75 ■m,.,................................................................................ ...^ Carinsko - Posredniški - Buroaux Podružnice i Uvoz GROM izvoz , *■*"*»1 - - « Jesenice, Boh. Bistrica, Contrala LjlIBIjaiMI Kolodv. ulica 41. Čakovec, Rakek. tnOOKMtKlIlIVmVVVlKVVB «9 »SLOGRAD Slovenska gradbena in industrijska d. d. Telefon Inter. 180. Telefon Inter. 180. Tehnična pisarna Ljubljana, Sp. Šiška, Frankopanska ulica 151. Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod. Zastopa; Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vloz-kami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga. 3: :E Telefon inj. St. 247. Glavna zaloga cigaretnega papirja ABADIE*' Papir en gros. Vse vrste ovojnega, konceptnega, pisemskega ter barvastega Couleur-papirja ima vedno v zalogi po najnižji ceni. A. LAMPRET Krekov trg St. 10. Telefon Int. št. 247. Ing. V. NIKOLIČ Kraljevski dvorski liferant LJUBLJANA - MOSTE Telefon št. 562. Utttr i Ra deklo lo drobno. MODNA TRGOVINA A. SINKOVIČ NASL. K. SOSS LJUBLJANA Mestni trg H. CENE ZMERNEM Naročajte „0.RJUN0“! Autogaraia AUTODELAVNICA A. Thaler LJUBLJANA GLIflCE 37. Oglasi v „ ORJUNI" imajo najboljši uspeh. •mu} vmm KROJAČMKA "m suf UUBUAMA 'nwuwMHHimwwunuimMiM»iMiMin»miHHiiumnM.uumiM..u^....M. mnintmm IINIIMIIHINUIIIIIIN. CHARLES PRINC Poštni predal 124. M Ac^Vo* LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 36. Kr. monopolna veliprodaia soli d, z o. z. JADRAN Llubll^na, Dunajska cesta St. 19« Prodaja špecerijskega in kolonljalnega blaga na debelo. Telefon Interurb. 113. gBsaBsaBssssBsaBsaBsas LJUBLJANA,- VOŽARSKI POT 1 TELEFON ŠT. 75. & o 4S IMA VEDNO V ZALOGI IN IZDELUJE PO NAROČILU VSE VRSTE KUVERT !! NA ŽELJO POŠLJEMO VZORCE!! Inserirajte vedno v „ORJUNI“! Naklada in izdaja lastnih serij »Stenskih reklamnih načrtov trgovsko-prometnih središč in kopališč kraljevine SHS“: Serija A: Načrt Ljubljane. Serija B: Bled, z železniškim omrežjem cele naše države. Serija C: Sušak, s parobrodsko in železniško karto, po osnutku ing. Gregora, se priporoča trgovsko-induslrijskim j izvoznim in uvoznim krogom. OGLASNI IN REKLAMNI ZAVOD JOSO ZORMAN LJUBLJANA, GLEDALIŠKA UL. 2 Sprejema oglase za vse časopise in revije, posebno za čas 111. ljublj. velesejma! Lastna koja na letošnjem III. ljubljan. velesejmu! Proračuni in pojasnila brezplačno, oglasi po origin. oglasnih cenah Poitni (ek. raton it. 12.866 v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.