1 T Egidij g 2 S Štefan krni] 3 6 Sabina 4 P Rozalija * 5 S LoYTenc Just. < N 14. poblnk. 7 P Delav. prass. g 8 T Mali Šmaren 9 S Peter Klaver 10 C Nikolaj UP Protus in Hiac. 12 S Src Marijino IS N 15. pobink^ 14 P Povi. sv. Križa 15 X Mati 7 žal. g ERIKANSKI SLOV PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do emage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 176. CHICAGO, ILL., PETEK, 4. SEPTEMBRA — FRIDAY, SEPTEMBER 4, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Vatikan žigosa Rev. Milina- Uredniški članek v vatikanskem uradnem glasilu obsoja Fathra Coughlina zaradi psovk, ki jih je izrekel proti Rooseveltu. — Žigosanja deležen tudi detroitski škof. — Vatikan povdarja, da se ne sme v ljudstvu ubijati spoštovanje do oblasti. --- Vatikan.— Ameriški "radio priest," Father Coughlin, je bil predmet, s katerim se je V sredo bavilo vatikansko Uradno glasilo . "Osservatore Romano," v svojem uredniškem članku in nič kaj laskavo se člankar ni izrazil o tem ameriškem duhovniku-politi-karju. iOstrost, v katerem je članek napisan, je naperjena predvsem na psovke "lažnik" UMESTNA ODREDBA SVETOVNO NAZIJSTVO .Nemci po celem svetu morajo biti za Hitlerja. Berlin, Nemčija. — Nemci, četudi morebiti prebivajo v --jinozemstvu, tvorijo kljub te- Farne in publične šole združi- jmu eno samo skupino in ima-lo mesto v en sistem. i jo enega samega voditelja, —o— jnamreč Adolfa Hitlerja. S Lake Linden. Mich. — V T načrt, da se ne zalaga z'kakršne še nismo zabeležili. Nesrečneža je objel vijoličast orožjem niti španska vlada, .Navzlic temu, da so žetveni jogJem ^ V naslednjem treniti uporniška armada, je Pa| rezultati pokazali povsod iz-!nutku -ie ze frcal° te" zdaj stopila ta zadeva zopet redno ugodne rezultate, pred- Rekordni pridelek pšenice , priplezal do vrha. Z eno roko t • ui- m t?__in nogami se je oklepal že- Liubljana, 19. avg.— Kme-< ° , , .. , , ^jlezne konstrukcije na stebru, letošnjem12 drug0 roko pa Je sege! p0 žici. Ko pa se je napeljave dotaknil, je že zagrmelo, kakor da bi bila treščila strela. lo po zraku ter udarilo z glavo ob tla, da je pod silo padca počila lobanja. Lešinik je bil ... .v , . -rj že pri stiku z napeljavo mrtev. V tukajšnjih krogih se trdi, pričakovan.,a. Po urad- ^^ ^ ^ ^ ^ ramen in noge do kolen ter v ospredje, ko se je izvedelo, da se nevtralnost krši stavlja ta cenitev iznenaden.ie, ker presega najbolj optimi- NUNZIJEVA DELA Rim, Italija. — Nekateri ...— Zagreb, Jugoslavija. — Iz Šibenika se poroča, da je v mornariškem municijskem skladišču na otoku Braču na-i (stala eksplozija, v kateri je bilo ubitih nad dvajset oseb, večje število pa ranjenih. — Atene, Grčija. — Min. predsednik Metaxas se je izrazil, da se ne namerava po- sednik Cardenas sam je to duševni proizvodi znanega jsporočil zbornici, rekoč da se italijanskega patrijota'; slepe- lje dalo španski vladi na raz- da Italija, Nemčija in Portu- Podatklh namJe da a. ze" galska še naprej nemoteno .tev pšenice 28.77 milijona podpirajo španske upornike, meterskih stotov, medtem, ko Poroča se, da je iz Nemčije f fnašala f°fQejanaiu8°?nej; prispelo v nedeljo na dveh to- «a letina vi. 1928 p« takrat-, j- u >nih uradnih cenitvah 28.11 vornih ladjah orožje in mum-i meterskih stotov. Zlasti pa letošnja letina presega zadnji cija, katero se je izložilo v portugalskem mestu Lisbona in se od tam dostavilo uporniškemu poveljstvu v sev. Španiji. Dalje se trdi, da se zračno vrniti več k parlamentarnemu ibombardiranje na Madrid in sistemu, marveč bo organiziral na Irun vrši s pomočjo itali- dve leti, ko nismo dosegli niti po 20 milijonov meterskih stotov. V zadnjih letih je bil pridelek pšenice tak le: Leta 1932 14.55 milijona meterskih stotov, 1933 26.29; 1934 jih izpremenil v črno oglje. Električni udarec ie zadel tudi Kirbiša, ki ie bil na stebru, pa ga vendar k sreči ni ubil. Fantje so preplašeni obstali pri pogledu na strašne posledice svoje prešernosti. Poklicali so reševalce iz Maribora, ki pa niso sežganemu Lešniku mogli pomagati. -o- Nesreča v tovarni državo po nemško-italijan- jjanskih in nemških aeropla- ;18 60. 1935 19.90; letos pa I V tovarni podpetnikov, v skem vzorcu. Delavskim uni-nov, in levičarski krogi izra-|28.77 milijona meterskih sto-.Radečah pri Celju, se je pri ga pesnika D'Annunzija, so itaki, da jih je morala katoliška cerkev naravnost prepovedati svojim vernikom. Tako je na svoj indeks prepovedanih knjih postavila lani kn.ii- poslanec je toplo odobraval ta vladni čin, rekoč, da je popolnoma v soglasju z mednarodnimi principi, da se nudi go "Sto in sto in sto in sto strani !pomoč prijateljski vladi, ki je iz tajne knjige Gabriela D'An-lbjia upostavljena zakonitim nunzija, preizkuševalca smrti.' potom. Te dni pa je pompejski nad- tov. polago 20,000 pušk in ogrom- Ijam bo dovoljen obstoj le ti-jžajo mnenje, da imajo nemila množina municije. Neki Istim, ki jih odobri država. jški aeroplani zdaj v Španiji — Moskva, Rusija. — Sov-,sam'o nekake vežbe in se pri-jetska vlada je priredila pre- pravljajp za napad na Pariz. |katastrofalnem letu 1932, ko ,H so ga odpremiti tekli torek mednarodni mla-| Od južne meje je v sredo jftam je rja na pšenici povzro- bolnico, dinski dan. Vršile so se po [prispelo poročilo, da se za se- jg;ia veliko škodo in smo pri-mestu parade, v katerih je ko- verno špansko mesto Irun še,delali le 14.55 meterskih sto jpadcu nevarno pobil delavec Letošnji pridelek .je bil Rudolf Mesar, ko je nesel ne-skoro še enkrat večji nego v ke odpadke iz tovarne. Mora- v celjsko rakalo na tisoče šolskih otrok vedno nadaljujejo boji z vsoitov. V primeri z rekordnim le- Smrtna kssa V Vrhpolju pri Vipavi je PRED ZNIŽANJEM RAČUNOV ZA ELEKTRIKO Chicago, 111. — Kakor se škof izdal katoličanom prepoved, da ne smejo prisostvovati igri "St. Sebastian," ki se ima predstavljati pod vlad- je v torek izrazil načelnik nim pokroviteljstvom 16. sept. jillinoiške trgovske komisije, + v. , , . v S?! I Igro -le sPisal D'Ahnunzij v,j. m. Slatterv, bo tekom ne-tem večja, kakor tudi se bolj . , M • ,7l I . a^aj, .v., V . , , letu 1911. Nadškof je vložil kaj dni ta komisija izdala očitna, ako je govornik duhov- uradni protest proti tej ,'r , . , . v igri in jo imenoval pagansko Vatikan torej obsoja zaliv- |razuzdanogt ke, k, jih je izrazil Father -n--^ Kako visoko bo Coughlin proti Rooseveltu, in cerkveni krogi povdarjajo, da se zdaj na Španskem vidi, kaj Pride iz tega, ako ljudstvo izgubi spoštovanje do oblasti. lečeni v uniforme raznih sovjetskih organizacij. -o- S TUJIM DENARJEM SI HOTEL POMAGATI Chicago, 111. — 28 letni Lieschied, 4726 Addison st., je v ponedeljek pred sodnijo ukrep, po katerem bo morala priznal, da je tekom zadnjih Edison družba znižati ceno, ki |mesecev izvršil roparski na-i jo računa odjemalcem za in mladih komunistov, vsi ob- srditostjo. Vladne čete so za-|tom 1928. pa smo letos pride- umrl tamošnji župnik Anton vzele pozicije pred mestom in ,ia]j za 660.000 meterskih sto- Papež. Rojen je bil leta 1882 artilerija upornikov 'jih stra-jstov več. Seveda pa je treba v Višnjah, župnija Ambrus, v hovito Obstreljuje. Uporniki j upoštevati, da se je med tem ,mašnika je bil posvečen leta so pozvali vladne brambovce, |p0sejana površina povečala. 1906. — Pokojni je bil eden naj se podajo, kar pa so ti |Leta 1928. je znašala požeta izmed onih redkih duhovni-i H.'odločno zavrnili, na kar se je|površina 1,825.000 ha, letos kov, nedomačinov, ki so mogli kanonada obnovila. Bržkone jpa 2,147.000 ha. Čeprav smo vzdržati pod tujo oblastjo vse bo prišlo v tem mestu še do [dosegli absolutni rekord je bil nepri jetnosti službovanja in - X ___X -^vrvfi' mnžil 1«-!-/™ nvldoloV nn VioV+nv 7a razne šikanp nrl csfrnni -foSi. boja na nož, mož proti mozu V sredo je izdala španska SODNIK SE DAL ZAPRETI V JEČO znižanje, se ni objavilo. Tozadevna pravda med komisijo pad na 30 pekarn. Fant je sin|vlada poročilo, da se je nje-nekega peka in je hotel otvo-jnim letalcem posrečilo razde- riti sam svojo pekarno; za to (jati neko tajno letališče, s,13.35 meterskega stota. Stro- letos pridelek na hektar za razne šikane od strani faši-nekoliko manši nego leta .stov in drugih. Bil je dober 1928., ko je znašal 14.83 me-,duhovnik in zvest pastir svo-terskega stota, letos pa znaša jih vernikov. Zlata poroka ...... 1Jiavua je potreboval $1,500, kar si .katerega so fašistični aeropla- kovnjaki računajo, da bomo Pittsburgh. Pa. - Na licu in družbo se vleče že skoraj je skušal nabrati s pomočjo !ni izvajali svoje napade na imeli Jetos za izvoz okrog ^^l^ ITJZ mesta se je hotel osebno pre- i^ve leti. ropanja. .Madrid, prečiti tukajšnji sodnik M. A. i Ko je Father Coughlin Muslriaml0. kako življenje vo- žil vihar, ki ga je dvignil s dijo kaznjenci po ječah. V to svojim "lažnikom" in izda- ^ gg je ta da, pretekli to. Jalcem," je bil pnsiljen, da ^ ^ y jego kjer na_ se je kmalu nato za te izraze meraya ^ M dni in bo ce. opravičil, rekoč, da jih je iz-žive] po]noma enako reke proti "kandidatu Roo-jkakor drugi kaznjenci. Ne, in ne proti predsed- ^ b; ga jetniki spoznali( ae bo mešal med njimi, in govoril z njimi, da bo slišal njih seveltu" »iku. 1 BOJ KARABINERJEV S CIGANI Capodistria, Italija. — Na toeji istrske in reške province 86 je pretekli torek razvil Pravi boj med varnostnimi organi in tolpo ciganov. Vodja ciganov je bil neki G. Batič, katerega oblasti že dolgo časa zasledujejo. ,Tudi \to pot jim •1e ušel in si je s samokresom v Vsaki roki utrl pot skozi če-20 karabinerjev. Od 60 ci8anov, ki so se udeležili spo-Pada, jih je bilo 27 aretiranih, mnenja. ŽENA NI ODOBRAVALA MOŽEVEGA DELA Chicago, Tli. — Tožbo za razporoko je v torek vložila Mrs. Lucy Starosta, 1906 W. 48th St., proti svojemu možu, Walterju. Mož ni noben krojač za ženske obleke, kakor se v obdolžnici navaja, vendar pa se je silil, de je on sam izdeloval obleko za svojo ženo. Ko žena tega domačega izdelka ni hotela nositi, ker so R --------------— - - se ji ljudje smejali, je postal ^atičeva ljubimka pa je bila !mož jezen in surov z njo in hijena. • ! jo končno zapustil. NA POČITKU PO BOJU 80.000 vagonov pšenice in je .jih 9 otrok slavil zlato poroko računati spričo slabe svetovne Leopold Kunst in njegova so-Ietine, da bomo vso to količi- iProga Ana. — Zlata poroka no lahko prodali v stvo. inozem- Neko taborišče španskih vladnih čet blizu Madrida, kjer se vojaštvo po bojih z uporniki podaja k potrebnemu počitku. Izkupili so jo Maribor, avgusta. — Večja skupina fantov iz Sv. Miklavža in okolice, se je nekega večera vračala z veselice v Dobrovcih. Fantje so bili razposajeni in se vračali domov šele proti četrti uri zjutraj. Napotili so se po poti, ki vodi pod električno napeljavo visoke napetosti. Zlasti korajžen je bil 21 letni delavec Franc Lešnik, ki je začel ostale klicati na korajžo, če si upajo z njim vred splezati na enega od železnih nosilcev, ki nosijo elektrovode. Fantje so v svoji objestnosti pristali. Prvi se je povzpel na steber Lešnik ter plezal po železnih prečkah proti vrhu. Za njim je začel plezati Kirbiš, drugi pa so čakali, da pridejo na vrsto. Med tem pa je Lešnik žei se je vršila v cerkvi sv. Marjete na Polzeli. -o- Kmečki fantje pri kralju Proti sredini meseca auglista se je mudil kralj Peter TT. na Gorenjskem, v prijetnem kraljevem lovskem dvorcu v Kamniški Bistrici. Na povabilo so nekega večera prišli tja fantje iz Strahovice in pred kraljem zapeli nekaj veselih narodnih pesmi. Dve sta bili kralju posebno všeč in ^n morali ponoviti, zlasti rm otožna "Ko so fantie rivoti vasi šli." Kralj je fante nagradil. -o- Vrata so padla nanjo Petletna, hčerka posestnica Terezije Hergove v Gaberni-ku pri Ptuju se je z drugimi otroci igrala. Pri tem so padla nanjo hišna vrata ki so bila samo prislonjena k steni in jo nevarno pobila. Stran 2 'AMEKlKAlMSKl SLOVENEC Petek, "4. septembra I9S6 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina; Za celo leto ........................................$5.00 Za pol leta ...................................2.50 Za četrt leta ....................................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto .......................................$6.00 Za pol leta _______________________________________ 3.00 Za četrt leta .................................... 1.75 Posamezna številka .......................... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ............................... 2.50 For three months ............................ 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ...................................$6.00 For half a year ______________________________ 3.00 For three months ____________________________ 1.75 Single copy ......................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Iz dežele suženjstva in trpljenja Že zadnjič enkrat smo povdarili na tem mestu, da v Ameriki ljudje še ne vemo ne, kaj imamo, ko imamo široko in neomejeno svobodo in demokracijo v vseh ozirih. Kaj pomeni človeku svoboda spozna še le tedaj, kadar mu jo kdo krati in jemlje. V takem nesrečnem položaju zdihu-jejo in umirajo naši rodni bratje na Goriškem, v Istri in na Primorskem. Tujec, ki se je s silo prilastil slovenske kraje na Primorskem, zdaj oholo ukazuje in zapoveduje, da se tamkaj ne sme govoriti niti mila in sladka slovenska govorica. To je najhujši udarec, kadar se zatira kakemu ljudstvu njegov materinski jezik. To je kruto in nečloveško ! Zagrebška "Istra" prinaša te dni od svojega tržaškega poročevalca dvoje značilnih poročil, ki se glase: "Slovensko prebivalstvo Trsta in okolice je še vedno silno razburjeno radi odprave slovenskega jezika iz vseh cerkva samega mesta in predmestja. Kljub vsem protestom in intervencijam pa do danes ni opaziti niti najmanjše izpremembe. Ljudstvo spravlja celo odhod dosedanjega prefekta Tienga v zvezo s to afero in si obeta od tega izpremembo na boljše. Enako krožijo vesti, da je Vatikan izdal odredbo, da naj se vzpostavi zopet prejšnje stanje in da tržaški škof samo čaka, da bi ta nalog postopoma tudi izvršil. Toda vse to utegne biti samo pobožna želja prebivalstva, ki ie bilo oropano zadnje narodne pravice. Kajti bolj verjetna in tudi od raznih strani potrjena je vest, da so se prav v zadnjem času sestali kardinali v Rimu in razpravljali o stališču, ki naj ga zavzema katoliška cerkev glede zaščite narodnih manjšin. Obveljalo da je mnenje nekega nemškega kardinala, da naj se cerkev preveč ne vmešava v te probleme in naj prepušča rešitev manjšinskega problema prizadetim državam. — Z drugimi besedami cerkvene oblasti naj se ne protivijo nasilnemu raznarodovanju narodnih manjšin, pa naj si bo tudi v okviru cerkve." Ako je to poročilo resnično, je seveda žalostno. Razumeti ga je treba le s tega stališča, da Italijani in Nemci nikdar niso imeli in nikdar imeli ne bodo posebno velikega srca za Slovane, pa naj bodo kateregakoli stanu že. Toda to ne spremeni krivice prav nič, ki jo naš narod prenaša od strani Italijanov. Krivica vedno in povsod zasluži obsodbo — zato ker je krivica! Na drugem mestu pa poroča "Istra" o prepovedi rabe slovenskega jezika tudi v privatnosti. O tem poroča: " V nekaterih vaseh, ki ležijo v neposredni bližini meje in ki imajo dnevno stik z jugoslovanskimi državljani so izdali odredbo, da trgovci in gostilničarji ne smejo s svojimi odjemalci govoriti slovenski, pač pa le italijanski. Strogo je zabranjeno govoriti slovenski v javnih lokalih sploh, in merodajni činitelji skrbno pazijo, da se te odredbe ne kršijo. Ker se te odredbe izvajajo najstrožje in največ v krajih, ki so središča utrjevalnih in strateških naprav in del in stoje v neposredni bližini meje, se sklepa, da hočejo na ta način preprečiti med domačim prebivalstvom komentiranje o življenju ob meji, o strateških in utrjevalnih napravah ter o premikanju vojaških edinic, s katerimi so vsi obmejni kraji prenatrpani." ■ Iz vsega tega je jasno, kaj Italija namerava. Iztrebiti Čim preje slovenski živelj na Primorskem in tja naseliti svoje Lahone. Ko se bodo, ako ne pride preje do kake rešitve za Slovence, potem bodo šli dalje in skušali osvojiti nadaljna slovenska ozemlja. To je cilj laške osvajalne politike. Imamo glavo, ki naj nam zabrani, da bi šli predaleč. Je tako kakor pri buciki. "Vidi se mi," je dejal Owen Young pred kratkim, "ka kor da bi sedeli vsi v isti lad ji s Krištofom Kolumbom. Nič ni vedel, kam se pelje, ko je odrinil. Ko je prispel, ni imel najmanjšega pojma, kam je prišel." KAKO SMO PRAZNOVALI BARAGOV DAN Cleveland. O. Poročali smo že poprej, da bomo praznovali Baragov dan. Danes sporočamo, da je ta dan že za nami in lahko poročamo, kako smo ga obhajali. Zadnje dni preteklega tedna se nam vreme ni prav nič kaj dopadlo. Sumili smo, če bo v nedeljo toplo in sončno, kajti je bilo že preveč nedelj zaporedoma lepih, zato bi ne bilo prav nič izključeno, če bi začelo naenkrat deževati. Tako smo se plašili in strašili, dokler ni to postalo resnica. V petek in soboto je silna sapa preganjala težke in temne oblake, kateri so izgledali, da imajo vse polno vode v sebi in jo hočejo izliti na nas v nedeljo, ko bomo zbrani na slavnostnem ■praznovanju in pikniku, za katerega so se naša okrožja tako navdušeno pripravljala. Bolj ko se je bližala nedelja, slabše je vse izgledalo glede vremena. Tajnik naše organizacije je rekel : Veste, za vsak slučaj se moramo vsekako zavarovati. Posvetoval sem se s tajnikom S. N. Doma, da nam za slučaj dežja odstopi avditorij um, kjer bi se naš program kljub dežju nemoteno vršil brez ovir. — Tako je rekel glavni tajnik Mr. Jos. Gr-dina. Drugi smo mu seveda potrdili, da je modro ravnal. — Še v soboto ponoči je močna vihra zaganjala debele kaplje dežja na okna in v nedeljo, ob 9. uri, ko je bilo ravno vse pripravljeno, da se odpeljejo delavci s truki na park, je pričelo na novo deževati iz težkih temnih oblakov. To je bilo dovolj in tukaj se vse neha. Pa smo rekli: Na vrt pa že ne gremo! — Pričela se je dirka, kajti na vse strani je bilo treba, da se prekliče slavnost na vrtu in naj ljudstvo pride namesto v vrt, v SND., ob istem času, kot je bil napovedan da se začne program na vrtu. Srečni smo bili, da je bil še čas, da se je vse to oznanilo pri zadnjih mašah po slovenskih cerkvah in se na ta način opozorilo ljudi, da se bo slavnost vršila v SND, namesto na vrtu. Za to slavnost je bila določena tudi slovesna sv. maša v fari sv. Vida, kjer je imel slavnostni govor Rev. M. Jager, znameniti pridigar. Slovesno pontifikalno sv. mašo pa daroval Rt. Rev. B. •J. Ponikvar, župnik, ob asistenci. — Ko je Jbila ura preko dvanajst opoldne, je bila sv. maša končana in tedaj bi imeli posebni busi odhajati z udeleženci na določeni prostor v park, če bi ne bili že poprej odpovedani. Toda, dež se je še vedno vsipal in tedaj smo bili v srcu zadovoljni, da smo odpovedali piknik in proslavo na prostem. Mesto na vozove za v park, so se ljudje podali takoj v SND, zlasti še oni, ki so bili oblečeni v narodne noše in že v cerkvi, pri sv. maši. Ljudem je bilo žal, da ni moglo biti drugače, toda s toliko več- jim zanimanjem so uporabili priliko za razveseljevanje v Domu na suhem in toplem, zavarovani pred vsako nezgodo, kajti bilo jih je veliko, ki so bili oblečeni v dragocena narodna oblačila; pa tudi onih, ki so bili v uniformah, kot "drill team" armada, sestoječa iz petih skupin. Za vse te je bilo v takih okoliščinah varnejše, da smo ostali doma v avditoriju, kakor pa da bi bili riskirali vse skupaj dežju in hladu. Popoldanska Baragova slavnost se je radi spremembe zavlekla za pol ure. Toda, pričela se je prav tako, kot bi se bila vršila v parku. Bili so vsi častni gostje in govorniki, kakor so bili napovedani za v park. Prvi govornik po otvoritvi je bil mestni župan Harold Burton, za njim je zapelo pevsko društvo Ilirija po vodstvom Mr. M. Ra-karja, v pozdrav prihodnjemu govorniku dr. Hugo Brenu iz Lemonta, 111., katerega govor je prišel iz srca in istotako šel v srce vsem poslušalcem. Upamo, da bo govor priobčen v naših časopisih, ker je vreden, da se ga priobči. Temu slavnemu govorniku bomo ostali še dolgo hvaležni za to. — Zopet je zapelo pevsko društvo in nastopil je priljubljeni govornik č. g. Very Rev. kanonik J. J. Oman in v angleškem jeziku povedal mnogo o Baragi, da bodo tudi oni, kateri Barage še ne poznajo, vedeli, kdo je bil Baraga. Med tem smo pa radostno gledali slikovite skupine, oblečene v uniforme; pet različnih skupin je bilo (100 članic) in zopet toliko različnih barv, ki so proizvajale znameniti "drill teams", v katerem so na vse umetne načine korakale sem in tja, da je bilo krasno gledati in so žele za to svoje proizvajanje velik aplavz. — Govorili so še: Mr. Frank Laushe, sodnik; direktor parkov Mr. E. A. Varga, predsednik lige kulturnih vrtov Mr. Wolfrom in glavna tajnica lige Mrs. K. Zvick ter Rev. Ludvik Ivužnik, za faro Matere božje. — Med tem moram omejiti, da so nas presenetile dve skupini plesalcev, katere so proizvajale naše starokrajske plese, kot so: Sustarpolka, sedemstopni ples in neki štajeriš ter še nekaj drugega. Ker so bili vsi oblečeni v narodne noše, je bilo kras gledati vse to, kako gibčno so se sukali v teh slikovitih oblekah. To so bile skupine odrastlih mladinskih plesalcev. Pri tem lahko pripomnim to, da bosta naša harmonika in naši stari plesi, še dolgo ostala v zvezi z našim narodom. Dočim se niso tukaj rojeni sinovi in hčere poprej mnogo zmenili za harmoniko, jih je danes več, ki želijo plese na harmoniko velko bolj, kot pa ameriške plese z ameriško godbo. Tako lahko rečemo, da smo, imeli zares pravi ameriško-slo-venski dan, ki je bil prav primeren za Baragovo slavje, kajti baš naš Baraga je bil Slovenec in obenem Amerikanec. Kje naj iščemo boljega zaščitnika, katerega bi mogli predstaviti bolj s ponosom kot ravno Barago? Kje je kateri drugi narod, ki bi lahko rekel na takih zborovanjih, da je doprinesel za Ameriko po svojem rojaku že pred 106 leti toliko za kulturo, kot je doprinesel naš Baraga, škof in misijonar! Srečne se čutimo, ko vidimo, da se zadnja leta v ameriških drugo jezičnih listh, kar lahko trdimo, tisočkrat in tisočkrat bere Baragovo ime kot na primer: "Slovenian Baraga day" "Baraga first Slovenian Bishop in America", itd. — Vsi tukajšnji ameriški listi prav pogosto-ma poročajo o delovanju naših skupin za Barago, tako poprej in potem, ko se je prireditev že izvršila, prinašajo obširne članke s slikami o prireditvah Baragovih. Tako je nastal tok publi-citete kakor močna reka, ki se bo večala in širila, dokler ne bo vsak Amerikanec poznal Barage, kar je Baraga tudi zaslužil s svojim misijonskim delovanjem za vero krščansko in zatirani indijanski narod v Ameriki. — Kdor je še tako podel in zakrinkan, da to podcenjuje, tak naj nikdar nima sam sebe za na-prednjaka, niti ne za kulturnega rojaka. — Dr. Hugo Bren nam je v svojem govoru orisal in dokazal iz številnih narodov, da so bili vsi oni, katere je sv. Sto-lica spoznala za svetnike, tudi vsi narodno zavedni, da so bili izraziti ljubitelji svojega naroda. To se pravi, da so bili ponosni na svojo narodnost. Baraga je lahko naš ponos, lahko naš svetilnik, kakor ga imenujejo v svojih spisih uredniki Baragove Zveze. — Nadalje je Baraga naš zaščitnik, pri onih, ki se tako radi nazivajo za prve Amerikance, kajti on je bil prvi in pravi Amerikanec, obenem seveda tudi naš brat in sin Dolenjske. Bil je Slovenec, bil je Amerikanec. In to hočemo in smo tudi mi. Baraga je bil naš, je še naš in bo ostal naš zaščitnik v Ameriki. A. G., preds. JKV. --o- PIKNIK ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV V JOLIETU Joliet, 111. Dne 7. septembra bo zopet eden veliki dan na Rivals Parku, in namreč, piknik Zveze Slovenskih Društev v Jolietu, na kateri piknik vljudno vabimo vse Slovane v tej naselbini in okolici. Moški in ženski odbor dela tako, da bo vse dobro pripravljeno za stare in mlade, in pd časa otvorjenja do časa zaključka bo ta dan poln aktivnosti in smeha. Na ta dan imamo tudi nekaj novega, "Kontest" med moškimi in ženskami, in tako rekoč, bo med njimi registracija katerih bo največ na pikniku. Za ta kontest bodo lepe nagrade, kdo bo pa zmagal, moramo pa čakati tistega dneva. Torej, kdo se bo bolj potrudil za večjo udeležbo: moški, ali ženske? Ker se oba odbora jako trudita tako da bo vse dobro pripravljeno, zatorej, tud ni več kot prav, da bi tem odborom dali to naklonjenost, da se bi vi rojaki (inje), posebno pa člani in čla- SLOVENCI ROMAJO NA SVETO GORO NA LABOR DAY Kakor običajno vsako leto prirede Slovenci iz države Wisconsin, severnega Illinoisa in drugih krajev običajno letno romanje na Sveto goro (Holy Hill,) znani romarski kraj ne daleč od Milwaukee, Wis. Slovenske župnije iz Milwaukee in slovenska župnija iz Sheboygan. Wis. se bodo po možnosti korporativno udeležili tega romanja v ponedeljek dne 7. sept. na Labor Day. Od vsake cerkve v Milwaukee bo šlo par busov, tako se poroča. Mnogo jih pa bo šlo z privatnimi automobili. Sv. maša za slovenske ro-narje bo točno ob 9. uri dopoldne, katero bo daroval waukeganski novomašnik Rev. Dr. Matevž Setničar, ki je bil posvečen v mašnika v Rimu. Vsa slovenska duhovščina mu bo asistirala. Takoj po maši bodo pete litanije in blagoslov z Presv. Režnjem Telesom. Nato slovenska pridiga. Slovenci pridite na ta običajni romarski sestanek. Letos bomo imeli torej waukegan-skega novomašnika v svoji sredi in več mlajših slovenskih gospodov, kot č. g. Kore-jna in č. g. Tarmana. Navzoči bodo pa tudi starejši čč. gg. kot znani narodni delavee č. g. Jakob Čeme, č. g. Anton Sehiffrer in mnogi drugi. Na svidenje na Holy Hillu na Labor day! nice društev spadajočih k Zvezi, da se bi udeležili tega piknika v polnem številu. Ta piknik je sklep te sezone, in ker je vsakemu znano, da kaj dela Zveza Slovenskih Društev v tej naselbini, zato tudi ni več kot prav, da jo povzdigujemo še do večjega uspeha in napredka. Odbor za moški odsek za ta dan so sledeči: Frank Terlep, Martin Težak, Joseph Pruss, John Gerl, Joseph Marincich, Frank Laurich, Louis Martin-cich, John Zivetz st., Frank E. Vranichar, Paul Laurich, Geo. Flajnik, Frank Hochevar, Jos. Gersich, Matthew Krall, John Adamich, John L. Živetz mL, George Stonich, Matthew Vra-nesich, Edward Skedel, Joseph Zamejc, John Jakich, Frank Iv-nik, John Rolih, Peter Metesh, ,)John Musich, Anton Seme, John Gregorich, John Lekan, Frank Zabkar, Rudolph Ramuta, Frank Ramuta, John Kostelz, Rudolph Pruss, Matthew Kochevar, Jos. Avsiec, Martin Kambich, Matthew Bucher, Felix Jamnik, John Znidarsich, Martin Planin-shek, John Kren, Rudolph Sile, Philip Bevar, Joseph Gregorash, Jacob Mihelich, Joseph Ancel, John Nemanich, Matthew Golo-bich, John Gabrian, Joseph Wolf, Peter Musich in Frank J. Wedic. Odbor za ženski odsek so sledeče: Anna Jerisha, predsednica; Rose Bahor, Jennie Krall, Antoinette Wedic, Mary Kun-stik, Jean Težak, Antoni a Struna, Mary Golobitsh, Katherine Przybylski, Amalia Zelko, Barbara Vranesich, Carolina Mc-Guckin, Mary Ambrosich, Frances Kalcic, Anna Planinshek, Anna Korevec, Josephine Erjavec, Anna Stukel, in Josephine Mustar. Predragi rojaki in rojakinje! Dan 7. septembra je "Labor Day", in to je naš dan. Saj smo vsi delavci in delavke, in zato prav je, da ta dan pokažemo našo moč, našo agilnost, in našo sobratsko in sosestersko ljubezen. Odbor vam kliče dobrodošli! Frank J. Wedic preds. piknika -o- Kdor oglašuje — ta napre-Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. MISLI OB ZAČETKU ŠOLE IN DRUGO IZ SHEBOY-GANA Sheboygan, Wis. Zopet je pretekla doba šolskih počitnic in otroke bo treba poslati v šolo. — Starši, v katero šolo jih boste poslali? — Za katoliške otroke jc samo "katoliška šola" in za slovenske otroke v Shebo^ganu je samo "slovenska katoliška šola sv. Cirila in Metoda." — Posebno naj še omenim, kar se tiče tistih otrok, ki spadajo h KSKJ., da, kadar dosežejo 16 leto in ako žele da pretopijo v aktivni oddelek, morajo prejeti vse za njih sta-•ost potrebne zakramente. In, ako ne hodijo v katoliško šo-o, kje bodo dobili drugje potrebnega poduka o verskih resnicah, katere morajo znati, predno morejo prejeti katerikoli sv. zakrament? — Kakor veste, se otrok iz publičnih šol ne poučuje posebej za sv. obhajilo; in kakor je bilo povedano ob času zadnje sv., birme, se jih tudi za prihodnji birmo ne bo. Zato jih pa sedaj pošljite v domačo katoliško šolo, da ne boste vi starši, ali pozneje vaši otroci, ko pride do poroke, imeli kakih sitnosti. — Nekateri pravijo: V katoliški šoli moram pa plačati. — Mar vi, ki tako govorite, računate, da je onih $5.00 ki jih plačate za celo leto kak denar, v primeri s tem, česa se otrok v katoliški šoli nauči? Ali ste kdaj pomislili, koliko pride od te svo-te na dan? Niti toliko ne, kolikor otroku damo za "candy" ali pa za "sow." — Zato, sedaj, ko se zopet začne poduk, premislimo, v katero šolo bomo dali svoje otroke. Naj še omenim, da se je začela naša župnija pripravljati za mali bazar, ki bo tam nekako v sredini meseca novembra, najbrže 15. in 16. novembra, kar bo že še bolj natančno poročano pozneje. To omenim sedaj samo zato, da za taki*at vsak prihrani nekoliko grošev. Ako bo zopet takšna zima kot je bila lanska, bo cerkev zopet potrebovala za premog. Poleg tega je pa ob (Dalje na 3. strani.) TARZAN IN OGNJENI BOGOVI (107) (Metropolitan Newspaper Servlct.) Napisal*. Edgar Rice Burroughs Ko je bil Tarzan izrekel to svoje svarilo, se jc obrnil in nenadoma izginil v vejah košatega drevesa, da so ostali vsi zastrmeli. Jerry si je mencal svoje oči da bi bolje videl in nazadnje izustil: "Kako sem bil vendar nespameten. Saj bi moral vedeti, da to ni bil nihče drugi ket resnični Tarzan". "Namesto da bi si ga bil pridržal kot prijatelja, sem ga sedaj napravil za sovražnika!" je dalje tožil dr. Jones. Lady Beth ga je pa tolažila rekoč: "Ti nisi mogel vedeti tega. Poleg tega mi pa ugaja tvoja odločnost, da si zvest svojemu delodajalcu. Upam, da Garetto ni tako hudoben, kakor sc govori." "Tarzan le tako misli," je gostolfila Lady Beth, samo da potolaži dr. Jone-sa. "Naj bo že kakor hoče," reče dr. Tones, "od tukaj moramo" — Tedaj se je* prvič oglasila Arbela in vprašala: "Si li gotov, da veš za pot od tukaj?" "Še to vprašaš?" je odvrnil dr. Jones prepričevalno. Nato so se odpravili naprej. Kmalu ko so začeli nadaljevati pot so spoznali, d« je nemorejo z uspehom nadaljevati. In t.udi potem, ko je že prisvetil dan in je posijalo svetlo son-cc, Jerry Jones nikakor ni mogel najti poti, po kateri jc bil prišel v to nesrečno kotlino. Brez uspeha so plezali čez ostre skale in pečine. Petek, 4. septembra 1936 AMERIKANSK1 SLOVENEC Stran 3 Profesor John Stewart, ki zavzema stolico za astronomijo na ameriški Princeton univerzi je imel pred nedavnim časom v Brooklynskem zavodu znanosti in umetnosti predavanje, v katerem je razlagal svoja dognanja ob raziskavanju meseca. Ta učenjak je zbranim poslušalcem tudi razlagal svoje prepričanje, da bi se dalo priti na luno in povedal kako: LETA 2050. Profesor dr. Stewart je izrazil mnenje, da bodo prebivalci zemlje že okoli leta 2050, torej nekoliko več, kakor po enem stoletju, iznašli pot, po kateri bodo potovali na luno. Zvezo med njimi in luno bo ustvaril neke vrste svetlobni žarek. Stewart utemeljuje to svoje prerokovanje takole: Povprečna največja hitrost vozil na zemlji se dvigne vsako tety za približno dva odstotka. Hitrost zračne ladjice, ki bo imela za pogonsko silo raketo, bo feorala imeti 25,000 milj na uro. To je hitrost, s katero je treba izstreliti izstrelek navzgor, da Premaga zračni upor in doseže Neizmerne višine. Če se ozremo le na sedanji čas in ugotovimo, za koliko se je povečala hitrost osebnih vozil v preteklem stoletju, moramo priti do prepričanja, da bo človeštvo doseglo Potrebno hitrost, s katero se bo lahko vozilo do meseca že okrog leta 2050. V teku zadnjega stoletja je Povprečna najvišja hitrost osebnih vozil naraščala vsako leto za dva odstotka. Če bo ta hitrost Naraščala vsako leto za tolik odstotek, ali pa bi se celo povečala la tri odstotke, kar je zelo verjetno, potem bi že 1. 1950 doži-Mi čas, v katerem bi osebna v0žila dosegla hitrost 1000 kilometrov na uro. In to bi šlo stop-fjema naprej tako, da bi ljudje leta 2050 dosegli že hitrost 50 tisoč kilometrov na uro. POGONSKA SREDSTVA Današnji dan se šteje za najdejo brzino ona, ki se je dosegla z gorivom, ki je dalo na en liter eho kilovatno uro. Toda Največja brzina se bo morala še dolgo stopnjevati, da bo prišla do tiste skrajnosti, v kateri oo mogoče poleteti v vsemirje. » laboratorijih so dosedaj našli seveda v majhnih izmerah še mnogo zbirališč energij, ki bodo mogla služiti poznejšim rodovom za vir novih energij. En tak rezervoar energje je ionizirani vodik, ki bo mogel dajati stokrat več energije, kakor pa Je dajeta premog in kisik. Toda dosedaj še ne poznamo postopka, s katerim bi se dala ta energija proizvajati v večjih množinah. Druga možnost bi bila izpopolnitev nekakega raketnega ^strelka z energijo, ki bi se dajala na brezžičen način, vendar pravi o tem Stewart, da je treba mnogo več pričakovati od kakega gorilnega sredstva. SILA ATOMSKE ENERGIJE Atomski fiziki pa si belijo Blave s posebnimi načrti, da bi namreč dobili največjo silo s tem, da bi energijo sprostili Vsake materije. Na ta način bi Pridobili energijo, ki bi bila de-Set milijardkrat večja, kakor 0i;a iz premoga in kisika. Tako 2l'abo materije bi potem lahko primerali z ono iz sonca, ki že milijone let oddaja ogromne količine energij v vsemirje. Pričakovati smemo presenet-Ijivh pridobitev, če bi se tehnikom posrečilo energijo pridobivati iz atomov. Atomska energija, ki bi jo pridobili iz enega korca morske vode, bi zadostovala, da bi z njo poganjali vse stroje trgovinskih mornaric vsega sveta dalje kakor en mesec. Energija iz enega zračnega pi-hljaja bi gnala avijon nepretrgoma eno leto. Energija iz prgišča snega bi stoletja grela eno hišo. Energija iz kartona ene vozne karte bi vlekla vlak večkrat okoli sveta. VOZILO: KROGLA S CEVMI Nato je profesor Stewart svojim poslušalcem opisoval vozilo, kakršnega si je on zamislil za tako vožnjo v vsemirje. Vozilo bi imelo nekako obliko krogle iz kovine v premeru 35 metrov in ,z začetno maso 70 tisoč metrskih ton. Dvanajst v enakih razdaljah med seboj cevi, bi molele iz te krogle. Ko ena taka strelna cev izstreli, se krogla premakne v nasprotno smer. Izstrelek se pošlje iz cevi s hitrostjo 30 kilometrov na uro. Za vožnjo na luno in nazaj je treba vzeti s seboj 28 tisoč ton snovi, ki ga bi izstreljevale vse cevi. Ta ladjica bi morala biti seveda neprodušno zaprta, opremljena z ogrevalnimi in hladilnimi napravami in z vsemi varnostnimi in zasilnimi napravami, kajti vožnja bi trajala dva meseca. V kroglo bi stopilo 60 ljudi, najprej znanstvenikov. ODHOD OB P OLD VAN A J-STIH, TRI DNI PRED POLNO LUNO Ker se pri odletu razvija strašna energija, bi bilo treba star-tati v sredi kake pustinje. Izstrelek iz ene cevi bi naredil globoko luknjo v tleh. Startati bi bilo treba nekako pol ure pred poldnevom in najmanj tri dni pred polno luno. Ladjica bi vozila proti soncu. V prvih šestih minutah bi se dvignila kakih 20 kilometrov, zračno plast pa bi zapustila že s hitrostjo preko 300 kilometrov na uro. Ko bi pristali na luni, bi mogli po mnenju profesorja Ste-warta dobiti zvezo z zemljo potom svetlobnega jčarka, kajti brezzračna plast onemogoča brezžično telegrafijo. Povratek bi se izvršil na isti način kakor odhod. Le da bi bilo treba mnogo manjše pogonske sile, ker je privlačna sila lune mnogo šibkejša kakor zemlje. Pristajanje na zemlji bi moralo biti seveda zelo previdno, kajti če bi se ladjica hotela spustiti naglo na kako naselje, bi bilo treba nanovo izstreliti, da bi se pognala naprej in bi s tem spravili v nevarnost prebivalce naselij. Tu so sedaj še skrite težave, ki je treba nanje misliti, vendar jih ne smatrati za nepremagljive. Do teh načrtov in napovedi se je povzpel profesor Stewart. Bilo bi nespametno, če bi njegovc-napovedi in ugibanja kar zame-tavali in jih proglasili za nemogoče. Jules Verne, pisatelj najbolj fantastičnih romanov, je bil označen kot norec, vendar ga je današnji čas v mnogem potrdil, čeprav on svojih domislekov ni niti tehnično niti znanstveno u-temeljil, kakor morejo to storiti učenjaki« dandanes. Gori je slika lepakov, ki so nabiti po španskih mestih, na katerih se pozivajo ženske, naj aktivno stopijo v vladno armado, da poinorejo zadušiti fašistični upor. Napis na lepakih pravi: "Milica nas potrebuje!" tu nedaleč od metsa. Ko bi bilo na ravnem, bi bilo še nekaj časa šlo." Prva kolesa niso bila na dveh, ampak na štirih kolesih ter so jih imenovali umetno vozilo. Tako vozilo je 1. 1648 naredil neki Niirnberžan, od katerega ga je pozneje kupil švedski princ. Niirnberški letopis o tem takole poroča: "Takle voz lahko preteče v eni uri 2000 korakov. Kadar hočeš, lahko obstaneš, kadar hočeš, se pelješ naprej, pa je vendar vse narejeno tako, kakor kolesje na uri." Temu umetnemu vozilu je po dolgih in nerodnih poskusih končno sledilo vozilo na dveh kolesih. Tak stroj je prvi pokazal na dunajskem kongresu 1. 1815 knežji gozdar z Badenskega. Na vozilu je zadaj sedel voznik, ki je kolo močno pognal, nakar se je začelo pomikati. Tedaj pa še ni bilo častno biti iznajditelj, zaradi česar je iznajditelj izgu-knežjo službo. Toda njegovo vozilo se je kmalu priljubilo. Vendar pa je še mnogo manjkalo do današnjega kolesa. Neki Fischer iz Nemčije je okrog 1. 1850 naredil vozilo na dveh kolesih, ki je nekoliko bolj podobno daanšnjemu kolesu. Toda tista kolesa še niso bila za ljudi premehkih kosti, ker so se silno tresla. Šele kasneje je nekdo izumil sedež na vzmetih, zaradi česar se je bilo potem nekoliko prijetneje voziti na takem kolesu. V taki obliki je 1. 1860 kolo iz Pariza prišlo v A-meriko, kjer so kmalu začeli delati kolesa z gumijevimi obroči. Dotedanje lesene prečke v kolesih so nadomestili s prečkami iz POSLANIK V ITALIJI žice, zaradi česar je kolo postalo mnogo lažje. Počasi so začeli delati taka kolesa, da je bilo prednje kolo mnogo večje kakor pa zadnje. Tako visoko kolo je bilo spočetka pri tedanjih športnikih močno priljubljeno. Ustanavlja so se tovarne, ki so začele delati taka kolesa, in šport na visokih kolesih je bujno cvetel. Vendar se to vozilo praktično nikdar ni moglo obnesti, ker je bilo previsoko. Šele, ko so začeli zopet delati navadna kolesa s pnevmatiko, se je kolo tudi kot praktično vozilo udomačilo. Danes je vožnja na kolesu brez dvoma preceej prijetna. To pa je zasluga pnevmatika, katere je izumil dublinski živinozdravnik Dunlop. Ta je imel 12 in pol leta starega sina, kateremu je kupil kolo. Ker pa je kolo na trdih obročih močno treslo, je oče premišljeval, kako bi ta nedostatek odpravil. Nazadnje je pošinil pravo misel. Gumijasto cev, ki 'je bila napolnjena z zrakom, je trdno zaprl in jo pritrdil na kolo. S takim kolesom se je potem njegov sin dolgo časa vozil, ne dabi se bil kdo drugi kaj zanimal za to iznajdbo. Nekega dne pa je videl to kolo angleški dir-kalec, ki je občudoval dečka, kako lahko vozi po cestnem tlaku. Ta Anglež je potem irskega živinozdravnika opozoril, naj da svojo iznajdbo patentirati. Kljub temu pa je minilo še precej let, preden so tovarne kolo izpopolnile. Treba je bilo mno-t go sprememb, preden se je posrečilo napraviti tako kolo, kakor ga uporabljamo dandanes. Najtežje vprašanje pa je bilo, kako bi novo vozilo bilo mogoče uporabljati tudi ženskam. V tem oziru so se iznajditelji mnogo trudili, da so napravili udobno, elegantno, obenem pa trdno žensko kolo. ZGODOVINA KOLESA Kolo je vodno bolj priljublje->v Prometno sredstvo. Mislili so da bo motorno kolo izpodrini-0 kolo, a to se ni zgodilo. Kole-Hai'.iuv je vedno več v veliko jezo S( ''> ki znajo samo pešačiti. „ Moderno kolo po svoji dana-^'■ii elegantni zunanjosti nika-ni več podobno prvim kole-0rn- Kolo je prav za prav doce-uioderno prometno sredstvo, kakršnega v starih časih niso poznali. Vendar pa izvira iz nekakega vozila, katero je v srednjem veku nekdo izumil ter je o tem dominikanski menih Lindner v svojem letopisu o tem vozilu takole poročal: "L. 1505 se je neki meščan iz Pirne na Saksonskem predrznil narediti voz na vijake in se z njim voziti brez konj. Pri tem pa je obtičal v bla- Novi ameriški poslanik za Italijo, bivši državni podtajnik Wm. Phillips, ko se je nedavno potiajal iz Bole hi^e na svoje službeno mesto v Rimu. ŠIRITE AMER. SLOVENCA DENARNE POŠILJATVE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za $ 2.55............ 100 Din Za $ 5.00............ 200 Dm Za $ 7.20............ 300 Din Za $ 9.55............ 400 Din Za $11.70............ 500 Din Za $23.00............1000 Din Lire: Za $ 4.65................ 50 lir Za $ 9.00................100 lir Za $43.00................500 lir Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite....? 5.75 Za $10.00 po.šljite....$10.85 Za $15.00 pošljite____$16.00 Za $25.00 pošljite....$26.10 Za $40.00 pošljite....$41.25 Za $50.00 pošljite....$51.50 Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JEPICH (V pisarni Ani. Slovenca) 1849 West Cerraak Road, .CHICAGO, ILL. Znano je, da medvedka svoje mladiče skrbno varuje ter da kar zdivja, kadar vidi, da so njeni mladi v nevarnosti. Zato je najbolje, da se človek medvedki z mladiči na daleč ogne. Prav zato pa tudi tako malo vemo, kako medvedka svoje mladice odgaja, če smemo to stvar tako nazivati. V velikih ameriških prostih živalskih parkih, kjer živali žive takorekoč svobodno življenje, čeprav v bližini ljudi, so se medvedi ljudi tako navadili, da se človeka več tako ne boje. Zato je tukaj opazovanje bolj lahko. Tako so torej tudi opazovali v teh naravnih parkih medvede lahko bolj natančno ter njihovo življenje bolj natančo opisali. Rečeno je že bilo, da medvedka svoje mladiče brani zopet vsakega sovražnika tako ali pa še bolj pogumno kakor levinja. S svojimi mladiči pa ni vedno preveč nežna. Če jo mladiči takoj ne ubogajo "na prvo besedo" kakor bi človek dejal, jih začne s svojo šapo neusmiljeno pretepati. Da takle medvedji udarec boli, si lahko mislimo. Toda mali medvedek si zna pomagati. Kadar ima slabo vest in pričakuje batin, se zvije v klopčič ter stari pokaže tisto stran svojega telesa, ki je manj občutljiva za krepke udarce. Medvedka krepko udari, da se mladičev klopčič kar strklj a vstran, človek bi mislil, da je sedaj mladiča konec. Toda njegova debela koža in pa naravna gibčnost mu že pomagata, da hitro preboli. Mladič nekaj časa sicer milo joka in rjove. Čez nekaj minut pa bolečine prenehajo, nakar se zopet, začne igrati, kakor bi nič ne bilo. Mladiči, ki jih je navadno 2 do 3, sesajo zelo dolgo, včasih celega pol leta. Ampak k svojim obrokom morajo prihajati ob pravem času, ker se v teh stvareh medvedka prav nič ne šali ter zahteva red in natančnost. Naravoslovec je nekoč opazoval tale prizor ter ga popisal v ča-sopitu "Nature Magazine": Nekoč sta se mladiča pri igri take zamotila, da sta pozabila na hrano. Ko se jima je približala stara, se nista nič zmenila za njo, ampak sta se kar naprej igrala in prekucevala. Začela ju je vabiti in klicati, kar ju pa ni prav nič ganilo. Ko pa sta videla, da se je stara razjezila ter da se jima bliža -e namenom, da ju kaznuje, sta se šele spametovala, a bilo je prepozno. Zato sta naglo splezala na drevo, kakor sta se bila od matere naučila, kadar preti kaka večja nevarnost. Tam gori sta obsedela ter vsa preplašena gledala doli, kaj bo sedaj. Stara je res začela plezati za njima. V skrajni sili pa sta mladiča plezala še višje, dokler nista bila čisto na koncu glavne veje. Tu sta mirno obsedela, kakor da bi vedela, da je veja za nju dva in staro prešibka. Opazovalec pripoveduje, kako sta se mladiča oddahnila, ko sta videla, da medvedka ne more tja gori za njima. In res je medvedka splezala nazaj na tla ter s tal grozeče godrnjala navzgor. Ko pa to godrnjanje ni nič pomagalo, je začela prijazno vabiti. Toda medvedka nista zaupala tej prijaznosti, ampak sta lepo obsedela med vejevjem. Tam sta ostala do drugega jutra. Sedaj se je medvedki zazdelo že vse preneumno in je kar odšla, ne meneč se več za svoja dve mladiča. Tega pa sta se mladiča ustrašila. Naglo sta splezala z drevesa ter odracala za materjo, glasno veka.joč in cvileč. Toda ves jok jima ni nič pomagal. Starka ju je sicer počakala, toda jima najprej naložila zvrhano mero batin, da sta kar tulila od bolečin. Ko je bilo to opravljeno, ju je mirno pustila k sebi, da sta sesala. Nato sta mirno za spala v njenem naročju. Medvedka zelo ljubi snago, ki jo vtepa tudi svojim mladičem zlepa in zgrda. Pridno jim z jezikom čisti njihove kožuhe ter jih že na vse zgodaj uči plavati. Kdor se boji vode, mu nič ne pomaga. S krepko brco ga stara pošlje v vodo, kjer mora kobacati toliko časa, da začne plavati. V nasprotju z medvedko pa je medved kaj slab oče in vzgojitelj. Svoje mlade bi najrajši kar lasal in pretepal. Zato jih medvedka nikdar ne pušča same, če je samec kje blizu. Kadar mladi toliko dorastejo, da si sami lahko pomagajo, jih stara zapodi in poslej do prihodnjih mladičev hodi svoja pota. -o- POTRESOMERI V AVTOBUSIH V Leningradu so na več krajih mesta namestili v avtobusih in tramvajih seizmografe. Seiz-mografi so aparati, ki zaznamujejo, koliko in kako se trese zemlja. Leningrajski avtobusni potresomeri so konstruirani na poseben način, da bodo lahko zaznamovali, koliko se tresejo vozila po mestu. Na podlagi teh podatkov bodo preštudirali, kako vpliva tako prevažanje na živčevje potnikov, ki se vozijo z avtobusi in tramvaji. koncu leta več drugih stroškov. Na delavski dan, to je 7. septembra, kakor se sliši, se bo podalo večje število Slovencev na Sv. goro, (Holy Hill.) Kakor je bilo oznanjeno, bo tam sv. maša ob 9. uri. Če bo kaj izpremembe, bo oznanjeno v cerkvi. Članstvo dr. sv. Cirila in Metoda št. 144, se vabi, da se kolikor mogoče v obilnem številu udeležite prihodnje društvene seje v nedeljo 6. sept. ob 2. uri popoldne, ker se bo podalo na seji poslovanje društvu zadnjih 25 let, odkar je bilo društvo ustanovljeno ,ker dne 10. septembra poteče 25 let, odkar je bilo društvo ustanovljeno. Pridite, da boste slišali, kako se je društvo razvijalo in napredovalo ali nazadovalo in kako sedaj obstoji. Vse to bosta natančno slišali na omenjeni seji, če se je udeležite. Kakor ste brali prošnjo v Amerikanskem Slovencu, da bi kaj darovali za sirotišnico, katero nameravajo delati uboge šolske sestre Notre Dame v Šmihelu pri Novem mestu. Ako želi kateri kaj darovati, lahko izroči meni in jaz bom potem poslal na Ameri-kanskega Slovenca, kateri sprejema te darove, da jih potem skupno pošlje na določeni odbor. Torej, če kateri želi kaj darovati, se lahko oglasi pri meni. Zlasti na Dolenjce se apelira. Seveda, tudi drugi lahko pomagajo, če morejo in kolikor morejo. John Udovich --o-- ŽARNICA ZA 75.000 DOLARJEV V neki bolnišnici v St. Paulu v Minnesoti so montirali ogromno rontgensko cev. V višino meri 11, v dolžino 10 m in širino 6 m ter-je veljala 75.000 dolarjev. Žarki, ki jih oddaja ta žarnica, segajo daleč in imajo veliko probojnost. Napetost znaša približno 1,200.000 voltov. Aparat je tako velik, da morejo z njim istočasno obravnavati več pacientov. POZOR! Kadar potrebujete premoga, drv, bi radi voznika za selitev, ali kak drug prevoz, tedaj me pokličite na telefon. JOHN ŽELEZNIKAR Auto Truki za splošni prevoz 2045 West 23rd Street, Chicago, 111. Tel. Canal 4534 m/fMJMJJ^fiMJBMlBBfMM ZADNJI LETOŠNJI PIKNIK! Samo še enkrat in zadnjikrat se nam letos nudi prilika, da se prijatelji in znanci zberemo zunaj v lepi prosti naravi k osvežujočemu razvedrilu in zabavnemu sestanku. Ta prilika bo v nedeljo, 6. septembra, ko se bo vršil NA KEGLOVIH PROSTORIH V WILLOW SPRINGS, ILL. zaključni piknik katerega priredi lastnik, Tony Kegl, sam. Rojaki iz Chicage, So. Chicage, Jolieta in drugih okoliških naselbin, hvala vam za vse vaše obiske tekom letošnjega poletja! Pridite nas obiskat še to nedeljo, da še zadnjikrat med seboj pokramljamo in se razveselimo ! IZVRSTNA GODBA! PROST PRIGRIZEK! Za goste bo tudi v ponedeljek, na Labor day, ista postrežba kakor v nedeljo. ISKRENO VABLJENI VSI! MR. in MRS. A. KEGL. jote pili na partijah, društvenih veselicah, piknikih, če naročite "MONARCH" pivo od JOHNA KGCHEVARJA West Side Distributor of MONARCH BEER 2215 W. 23rd Street CHICAGO, ILL. Telefon Canal 6177 KEDAJ BOMO POTOVALI NA LUNO? KAKO MEDVEDKA ODGAJA MLADIČE IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) Stran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC Petelc, A. septembra 1936 > ! » > > > » > » 1 > m USODNA Z E NSA < i 1 < < < 1 1 » t > » 1 1 Ivan Slivnik. . ■.■,-..-.■■.,■............M.MIM.M.m.M.,,.,,....................................................,■,.■.,■..■„■»■....,■„ •* ' ' * ! < i ( < ( < < "Da, natanko vem. A pustiva zdaj to stvar, stric Viktor! Tako vesel sem, da si prišel k nam. Zdaj vsaj vem kakšen bi hotel postati. Tudi Romani sem rekel včeraj, da si izberem tebe za zgled." "Tako? In kaj je dejala gospodična Sever jeva?" "Da imam prav in da jo bo jako veselilo, ako se bom ravnal po tem zgledu." "To je vsekako zelo laskavo zame." Janko je stisnil strica za komolec. "Nič se ne posmehu j, stric Viktor! Na to, kar pravi Romana, si lehko domšljaš. In tvoje posmehovanje me ne bo omajalo, da veš. Oh, če bi ti mogel povedati, kako dobro mi je zdaj pri srcu, ko imam pred seboj zgled in cilj, h kateremu je vredno stremeti. Res, bil sem baš na poti, da se duševno povsem zapravim in pogubim. Nobene opore nisem imel, prav ničesar, kar bi me bilo izpodbujalo in mi naravnavalo hrbtišče. Ako me ne bi bila vzdra-mila Romana — oh vidiš, že spet sem pri nji! Prosim te, stric Viktor, ne povej živi duši, kaj je zame Romana." Viktor je zvedavo pogledal mladeniča. Pa ne, da bi čutil Janko do svoje popoli-sestre kaj več od zgolj bratovske ljubezni? Ne, ne; to domnevo je zavrgel takoj. Glas, s katerim je govoril Janko o gospodični Severjevi, ni bil glas zaljubljenega fanta. "Razume se, da ne bom govoril o tem", je dejal, "ker ti ne maraš, da bi." Janko se je naslonil nazaj in z užitkom potegnil dim iz cigarete. "Fina sorta, stric Viktor. In kako u-dobno Se človek počuti pri tebi! Sploh je sijajno, da te imam. Pomisli, toliko da te nisem bil pozabil v teku let. Tako malokdaj smo slišali o tebi — še govorili smo jjedva kdaj. Živ pojem si nam postal šele takrat, ko si napovedal svoj poset. Tedaj seni šel v mamino sobo in si ogledal v njenem albumu tvojo sliko — edino, ki smo jo imeli od tebe in smo jo bili takisto malone pozabili." Viktor Trtnik se je zdajci vzravnal. "Mojo edino sliko? Kaj ne saj res nimate druge. Poslal sem jo tvoji mami, ko sem odpotoval." Janko je pokimal. "Da, mama nam jo je kolikokrat kazala, nato pa jo spravila nekam, da je ležala pozabljena vsa ta leta. Sem nedavno slišal, da prideš, sem si jo šel spet ogledati— to moram priznati v svojo sramoto." Viktor ga je gledal kakor bi mu jemal besede z ustnic. "In si našel mojo sliko takrat še v albumu?" je vprašal malone hripavo. "Seveda, saj je tičala še vedno tam, kamor jo je bila vteknila mama. Kakor vidim, se nisi bogvekaj izpremenil v teh letih." "Meniš?" je dejal Viktor raztreseno. Nehote je moral misliti na vse preslad-ke zgodbice, ki mu jih je pripovedovala o sliki Beatrika in ki so se tako malo u-jemale z Jankovimi besedami. "Prav malo si se izpremenil," je povzel 'Janko. "Črta okoli ust se je zarezala nekoliko globlje; tvoj obraz se mi zdi sedaj malce ožji, zato pa tudi pomembnejši in značilnejši. Drugače je ostal povsem isti. Veš kaj, stric Viktor, ali imaš kake svoje fotografije odveč? Rad bi jo imel zase. Na dan tvojega prihoda sem si hotel vzeti ono iz maminega alba. Toda prišel sem prepozno: Beatrika jo je bila baš zaplenila." Viktor Trtnik je sedel kakor okamenel. Šele čez nekaj hipov je počasi okrenil obraz proti Janku. "Beatrika si je vzela sliko na dan mojega prihoda?" je vprašal zategnjeno. "Ali veš to z gotovostjo?" "Kako pa:. Saj sem jo naletel baš, ko jo je bila vzela iz alba in jo je vtikala v okvir. Vprašal sem jo, kaj hoče ž njo. In ona je rekla smeje se: "Človek mora vendar vedeti, kakšen je stric Viktor, in tudi čedno je videti, ako stoji njegova slika na mizi njegove nečakinje. Seveda, ne smemo mu priznati, da smo se doslej tako malo menili zanj.." Vidiš, stric Viktor, prejšnje čase bi mi bilo malenkost nalagati te. Odkar pa me je Romana vzdramila in mi pokazala, kako grda je sleherna laž, ne maram tega nič več, zato sem ti odkrito priznal, da sem te bil malone pozabil. A zdaj bi tako rad dobil tvojo sliko v svojo osebno last. Ali mi jo obljubiš? Viktor Trtnik je zdajci planil kvišku, stopil k oknu in ga odprl nastežaj. Potegnil si je z roko preko čela, kakor da mu je postalo vroče. Janko ga je pogledal osuplo in izneiia-deno, in ker mu ni odgovoril, je vprašal s tesnobnim glasom: "Kaj ti je, stric Viktor? Ali sem se ti s čim zameril? Morda sem te užalil s tem, ker sem ti povedal odkrito, da sem te skoraj pozabil? Ne bodi hud, da se nisem hotel zlagati." Viktor je globoko zasopel in se vrgel spet v naslanjač. Mirnodušje se mu je bilo vrnilo. "Ne, dečko, prav nič se mi nisi zameril — narobe! Le samega sebe sem bil zalotil pri veliki bedariji, in to je zmerom neprijeten občutek. Mojo sliko seveda dobiš — in še s posvetilom. Toda s pogojem." "S kakšnim, povej?" "Da ne črhneš Beatriki besedice o tem, da si mi povedal, kako je prišla moja slika na njeno pisalno mizo." Janko ga je začudeno pogledal. "To ti obljubim prav rad. Toda čemu je treba zamolčati Beatriki to stvar?" Viktor je pomislil. Nato je naglo rekel: "Zato, ker jo je pripovedovala ona malce drugače." Janko se je spomnil, da Beatrika koketira z stricem Viktorjem, in zdajci se mu je zasvetilo, da ji je moral ponevedoma zmešati štreno. Z zadrego je pogledal stricu v obraz ter ga prijel za roko. "Stric Viktor — kaj ne, da sem napravil neumnost?" Viktor je zamahnil, kakor bi vrgel nekaj od sebe. "Pusti, dečko! Nič poseb- : nega ni. Rad bi samo prihranil Beatriki majhno osramočen je; zato nočem, da bi zvedela to reč. Govoriva rajši kaj drugega." (Dalje) 25099F- 25100-F 25107- 2S13S- 25109- 25110- TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS COLUMBIA PLOŠČE 25096-F—Treba ni moje Ijubce plavžati, Ko ptičica ta mala, pojete M. Udovič in J. Lavše..75c 25097-F—Dekle to mi povej, .. Pastir, bariton, A. Šubelj.......„.,......... 25098-F—GolobiČka, polka, Repač, banda, dve harmoniki................................75e -Zvedel sem nekaj novega, Micka, ženski duet, Udovič in Lavše....................75c Zagorski zvonovi, narod, pesem, Vsi so prihajali, nar. pesem; poje A. Šubelj......73c 25101-F—Bleski valovi, valček, Lepa Josefa, polka, harmonika, Spehek..............75c 25102—Morje, adrijansko, pevsko društvo Zora, Ciciban, bariton Ant. Šubelj ...............,.....„..„.„.....7Sc 25103—Moj očka ima konjička dva, Urno stopaj; Špehek in sin, harmonike....................75c 25104-F—Gozdič je že zelen, Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše..............75c 25106-F—Al' me boš kaj rada imela, Ljubca moja, kaj si strila, petje, sestri Mihilič..75c Dobro jutro, ljubca moja, K« dan se zaznava, žensko petje, duet..................75c —Od kje si dekle ti doma, valček Zgaga polka, Lovšin, harmonika ............................75c —Je pa davi slanca padla Pojmo na Štajersko, A. Šubelj in A. Madic............75c —Ljubca, kod si hodila, Čez tri gore, petje, A. Šubelj in A. Madic............75c 25111—Leži, leži ravno polje, Dobro jutro, hišni očka, petje zbor "Domovina"....75c 25112—Oh, ura že bije, duet, Narodne pesmi, M. Udovič in J. Lauše....................75c 25113—Iz Dolenjskih Goric, (Polka Zapeljivka, valček, harmonika, Lovšin ..................75c 25114—F— Dekleta v kmečki brivnici, Pridi sveti Martin, Adrija in Dajčman..........75c 25115—F— Jest pa eno ljubco imam, Imam dekle v Tirolah> Udovich in Lauše......75c 25116—Dobro srečo za kravo rdečo. Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman ..................75c 25117—Selško veselje, Ljubca je videla, ženski duet ..................................75c 25120—Pod okence pridem, Ropaš in Šubelj, Ko so fantje po vasi šli, Ropas-Banovec-Šubelj......75c 25123—Sinoči je pela, O j drev pa grem snubit jo, Planinarica, pevski zbor Domovina ........................75c 25125—Dober večer, ljubo dekle, Moja kosa je križavna, duet Banovec in Šubelj....75c 25126—Vetrček po zraku gre, Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše ..................._..;.75c £5127—Brez cvenka in brez soli, Predpustna, kom. scene, pevci Adrije, Hoyer trio..75c 25128-—Katarina, polka, Moja ljubca, valček, Hoyer trio ..............................75c 25129—Gozdni valček, Veseli godec, polka, igra Hoyer trio........................75c 25130—Velikonočna, 1. in 2. del, duet, moški in ženski gl...75c 25131—Lovska, Kdor hoče furman bit, ženski duet..........................75c 25132-F—Na morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer Trio ....................................................75c 25133-F—Prodana nevesta, f > Oj dobro jutro junfrca ..........................................75c 25135-F—Večerni valček, Hopsasa polka, Hoyer Trio ............................75c 25136-F—Po gorah grmi in se bliska, duet, Na klopci sva sedela, duet .1..............................75c 25137-F—Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor, Skrjanček, narodna— Vičar tenor....................75c 25138-Vesela Urška, valček, Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio .........................75c 25139-Kadar boš ti vandrat šu . . ., duet, Uspavanka, duet, gdČni. Loushe in Udovič..............75c 25142—Jest pa za eno deklico vem, Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich in Josephine Laushe ..........................................75c 25143—Samo Tebe ljubim, valček, Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio..................75c 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, pojete gdč. Udovič-Lovše....75c 25145—Štajerska, Vesela Micka, komada na harmoniko ....................75c 25146—Tirolska koračnica, Stari Peter, dva krasna komada ............................75c 25147—Deklica pri studencu, Bleda luna, Krnjev in Gostič ..................................75c 25148—Pa moje ženke glas, Potrkan ples, Frances Cerar in A. Šubelj..............75c 25149—Slovenska narodna koračnica, I Kranjski valček, slov. kmečka godba ....................75c 25151—Mamica moja, Kesanje, duet, g. Anton Šubelj bariton...............75c 25152—Vesela polka, Franci valček, slov. kmečka godba .......................75c 25153—Pozdrav Gorenjski, Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana ......................75c 25155—Naprej zastava Slave, Našim junakom, vojaška glasba ..............................75c 25156—En hribček bom kupil, Našim rojakom, instrumentalni kvartet ..................75c 25157—Prepoved, Pod oknom, poj. Amal. Krnjev in Gerard Gostič....75c Manj, kakor TRI ploifo ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, platamo poštnino ml. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za otroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na-ravnoal n« Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD.. CHICAGO, ILLINOIS PISANO POLJE <* J. M. Trunk Samole omenim, Kake zasebne in .osebne ri-barije me ne zanimajo. Take ribarije se pojavljajo prav povsod. Kaka jednota nudi najmanj razne službe, ako hočete se to označi tudi lahko s koriti, in pri tem bo vedno nekaj prerivanja, ko drug drugega skuša spodriniti. To je pač povsem naravno. Pred časom se je menda pri mladini pojavilo neko prerivanje v okviru SNPJ. Označil sem to kot viharček v kupi vode, in zdi se, da je pri tem ostalo. Ni šlo za nobena načela, le za osebnosti. Zdaj se je nekaj pojavilo tudi pri slovenski socialistični organizaciji, kolikor je ta del gibanja med ameri-kanskimi socialisti v snlošnem. G. Molek je izstopil iz stranke, in zopet je nastal majčken, viharček, veter vleče sem in vleče tja. Zadeva zadene nekaj tudi SNPJ, ker je g. Molek urednik njenega glasila. Vidim, da so nekateri dvignili glave, kakor bi šlo za bog-ve kako značilen pojav v naši slovenski javnosti. Vsak ima lahko svoje mnenje, morena ima tudi globokejši vpogled, kakršnega jaz morda nimam. Kolikor jaz vidim, je to le enodneven pojav, nekaj, kar pride in preide brez bistvenih posledic, ako ostane v okviru, v kakršnem se je vse pojavilo. Gre le za neko taktiko pri socialističnem gibanju, ampak taktika kot taka nima opravka z načeli kake stranke, najmanj pa morda z načeli SNPJ, in ta je pri vsem le posredno prizadeta radi Molekove osebe. Pri Jugoslovanski "katoliški" jednoti je šlo nekoč za načela, in ta so šla, dasi je ime ostalo, ime po ne pomeni prav ničesar. Tudi pri KSKJ, je bilo nekoč glede načel na vagi, zdaj je vse precej na varnem. Kolikor je bilo prej menda nekaj šumenja med mladino, ki je pri SNPJ, je malo cikalo na "protiversko gonjo," 'ampak kdor se pridruži organizaciji in prej dobro pozna načela, se bo težko vprl načelom, ko se jim ni prej pri pristopu, ker je to po pristopu prepozno. Veljalo bi le: ne pridružuj se, če si se pridružil, boš zaman brcal, kko sploh brcaš radi načel in ne radi kakih — koritic. Molekov izstop iz socialistične stranka nima dosti opravka z jednoto, kjer je g-Molek nastavljen, najmanj pa ima ta izstop opravka z načeli te jednote. Kolikor je izstop prizadel nekatere, ki se z g. Molekom ne strinjajo, bodo ti malo pogodrnjali in godrnjajo, morda bodo pokazavali tudi na jednoto, ker grbanči-jo čelo radi koraka, ki jim je neprijeten, ampak načela ostanejo prej ali slej ista, in ves prepirček bo izginil kakor izgine v vesni zimski sneg Tacol. Vse drugo bo splavalo po vodi. Povratek od kakih načel je vrlo kočljiva zadeva, in navadno vsako upanje zelo goljufivo. Kaj takega se kve-čemu le omenja, kakor se omenja, da je bila letos huda suša po nekiih krajih, drugo leto ne bo več sledu take suše. -o- Oglasi v Ainerikanskem Slovencu imajo vedno uspeli. ROJAK! SLOVENCI! Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam 1 Kadarkoli nameravata kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787 DR. J. E. URS1CH ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. dobite v kpjigi V 'NASI KRAJI' Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju. KNJIGA STANE $1.00 Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska. Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna "Amerikanski Slovenec" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, III.