KA.TOLJSK CKRKTEN LIST. »Danica" izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr. T .iskarnici sprejemana z* celo letu 3 gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl.80 kr.,za »/4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan pravnik, izide „Danica dan popr» j. Tečaj XLIII. V Ljubljani, 21. sušca 1890. List 12. Dva zelo važna poduka: Drugo poglavje. Daruj vsa svoja zasluženja velikodušno ubogim dušam v vieah, s tem, da narediš tako imenovano djanje velikoserčne ljubezni. Velikoserčno djanje za duše v vieab je v tem, da katol. vernik vse zadostivne dobre dela v življenji in vse priprošnje po smerti prostovoljno daruje dušam v vicah; izroči jih Mariji I)., da jih ona deli dušam v vicah. Jezus Kristus je večno življenje obljubil onim, ki izveršujejo do druzih dela usmiljenja, ker to, kar drugim storimo, Jezus tako sprejme, kakor če bi njemu samemu to storili. Najboljši način usmiljenja pa je, biti miloserčen do ubogih duš v vicah; kajti: 1. V tem skupnem djanji so združena vsa druga dela usmiljenja. Kdor stori kaj dobrega terpečim dušam v vicah, poživlja lačne z angelj-skim kruhom, do katerega jim pomore: napaja s kervjo Kristusovo in z nebeško roso tiste, ki jih v najhujem plamenu žeja, da pridejo hitreje do gledanja obličja Božjega .. On oblači nage z oblačilom svitlobe in večne glorije. Čudovito jim daje prenočišče, s tem, da jim mogoč stori sprejem v nebeški Jeruzalem in prej postanejo hišni prijatelji Božji na večnem Sijonu. On rešuje jetnike iz goreče, temne jčče, on obiskuje bolnike, ker se podaja v duhu k njim ter jim s svojo molitvijo zmanjšuje bolečine. Prenaša jih v naročje Abrahamovo k večnemu pokoju v nebesih, in ima pri tem mnogo veče zasluge, kakor če bi pokopaval njihova trupla. Res, v tem jedinem djanji usmiljenja zapopadenih je vseh druzih štir-najst (telesnih in duhovnih) del usmiljenja na čudovit način. Imenitnost usmiljenja do vernih duš v vicah razvidna je dalje tudi iz tega, ker tako zelo potrebujejo pomoči, pa iz njene vrednosti in iz velikosti in izverstnosti onega, kar se s tem doseže. a) Gotovo je, da je miloščina toliko več vredna, čem ubožneja je obdarovana oseba in čem manj si more sama pomagati. In kdo je v tem oziru bolj potreben pomoči nego duše v vicah. katere so zaderžane, da še n ■ morejo gledati Boga od obličja do obličja, in so obsojene v najhujše muke, zlasti ker si iz največe sile pomagati več ne morejo same, ker je minul čas njihovega lastnega delovanja. b) Milodar je toliko boljši obernjen, čem vrednejši je ubogi. Kteri revež pa je vrednejši, kot so duše v vicah, ki so že brez greha, tako-rekoč že skoro v stanji popolne milosti Božje in dragi prijatelji Boga samega! c) Zlasti pa je velike vrednosti miloserčnost in usmiljenje do vernih duš v vicah, ker se jim na ta način pridobi tako veliko dobro, kot je večno veselje in gledanje Boga samega od obličja do obličja. Lahko je tedaj sprevideti, kako imenitna je v vsakem oziru usmiljenost, katero 8kaznjemo terpečim dušam v vicah. Toda kakor ima vsaka krepost svoje stopinje, tako tudi miloserčnost do duš v vicah: in po tej stopinji ravnalo se bode tudi plačilo. To je razvideti iz sv. evangelija; piše namreč sv. evangelist Luka: „Dajte, in se bo tudi vam dalo: dobro in obilno, potreseno in zverhano mero vam bodo dali v naročje; kajti: z isto mero, s katero vi merite, se vam bo odmerjalo." Zdaj bom Vam nekaj lepega povedal. V Parizu je nedavno umeri slavni mož ,,Louis Veiiillot~ — nikar se ne ustraši izreke tega imena, ni tako grozna, kakor pisana; reci L u j-Vel jo", — pa je. Ta Luj-Veljo je bil hraber, ncprestrašen zagovornik katoliške Cerkve; pa ne precej z začetka. Kaj se je tedaj godilo? Veljo sam pripoveduje tako-le: Imel sem otroka, ki je bil divji, strasten, in ob enem se je zanikamo učil. Bil sem na otroka zloben, nepriljuden, ojster. Večkrat mi je žena rekla: Le čakaj, da odpravi pervo sv. Obhajilo. potem se bo že poboljšalo. Tega nisem verjel. Med tem je hči hodila k spraševanju, nauk je pa tudi moja žena doma skerbno opravljala. Od tega časa je bil otrok pokoren, spodoben in ves ljubeznjiv in vdan do naji. Moje serce do hčere in moje ravnanje do nje je bilo odsidob čisto vse drugač. Ne bom rekel, da je bila ravno ljubezen, kar sem čutil: bilo je morebiti vel i ko več spoštovanje. Prišel je teden pred pervim sv. Obhajilom. Neko jutro, ko je bila hči po sv. maši prišla domu. pride k meni v sobo, kjer sem bil prav sam. Ljubi oče, je rekla, dan mojega pervega sv. Obhajila je blizo. Ne morem pa tako pristopiti k Božji mizi, moram poprej od Vas dobiti blagoslov in prositi zamere za vse pogreške, ki sem jih storila in za vso zamerzo. ki sem Vam jo delala. Le pomnite zmeraj mojih pomot in hudo me svarite, da se poboljšam. Otrok, rekel sem. oče je rad voljan vse odpustiti. — Pri tem je v mene gledala, s solzami v očeh. in me objela s svojimi malimi ročicami. Ljubi oče. pravi, še nekaj bi rada. — Ze se mi je dozdevalo, kaj hoče — vest mi je navdajala — bil sem nemiren, bridkost me je obhajala. — Pojdi, ji pravim, le pojdi zdaj, sej jutri utegneš zopet priti. I bogi otrok ne ve. kaj bi rekel: počasi roke umakne iu gre žalostna nazaj v sobico, kjer je imela oltarček s podobo Matere ISožje. — Berž ko je odšla, mi je bilo bridko, da sem jo tako odpravil. Vstanem in se po perstih pomikam k duriin sobice, kjer je bival moj otrok. Duri so bile priperte: pokukam noter: otrok je na kolenih pred podobo presv. Device in s celim sercem moli za svojega očeta. Zares, v tistem trenutku sem spoznal, kaj človek mora čutiti, kadar vidi angelja. Podal sem se tiho nazaj na svoje mesto. cin glavo na roki; jokal bi se bil, serce mi je bilo prepolno. Zaslišim lahen šum, pogledam, hčerka stoji pred menoj. Na obrazu se ji je videla bojazljivost in ljubezen. Dobri oče, pravi, ne morem čakati do jutri, da bi povedala, prosim, pojdite z menoj in mamo v nedeljo k sv. Obhajilu. Solze so me nato polile, objel sem otroka in rekel: „Bom, bom, otrok; še danes me popelješ k svojemu spovedniku in porečeš: Lejte, tu so moj oče!" Od te ure dalje je bil Veljo močen zatiravec nejevere in borivec za sv. Cerkev na Francoskem: bil je pridobljen za Boga s pomočjo dobrega svojega otroka o pripravljanji k pervemu sv. Obhajilu. Kolik nauk je v tem za starše, da naj goreče podpirajo duhovne v pripravljanji otrok za pervo sv. Obhajilo. Boj zoper pohujšljive povesti. Strašno opustošenje, katero širijo slabe knjige, in posebno pohujšljivi romani in povesti, se vedno bolj čuti, in sili družbo k obrambi proti tej res nalezljivi kugi. Tako^ se je vstanovilo, ni davno tega, v Švici društvo: »Švicarska zaveza za iztrebljevanje pohujšjjivega berila" s sedežem v Loganu. Ta „ z veza" je poslala poziv do vredništva švicarskih listov, ki tirja, da naj v poročilih o umorih in samomorih se omejujejo na suha djanja. in naj se ne spuščajo v podrobnosti, ki napolnujejo serce in domišljijo s strupenimi sopari pregrehe. Na ravno to stvar obračajo oster pozor v Avstraliji. Ravnokar je prinesel knjigarski list „Publi-schers' Circular." da je kupčijski komisar v Melbournu, P. Patterson, ukazal pokončati prav znatno število iz Londona na prodaj poslanih pohujšljivih. večjidel iz francoskega prestavljenih romanov. Knjigar, ki je bil te knjige naročil, je prosil dovoljenja jih poslati v London nazaj, a P. Patterson je odvernil: Čemu naj bi okuževali London s kugo, kateri branim vstop v Melbourne; prileže se tu nauk vsem, kateri bi mislili v prihodnje kupčevati v naselbinah s take baže nagnjusnim blagom. In res je šlo cele butare naturalističnih pov6st na ogenj, in ta novi auto da fe ni saino nikogar pohujšal, temveč je zbudil živo pohvalo po časnikih avstralskih. Eden n. pr. naj teht-nejših listov avstralskih v Melbouru izhajajočih: Daily Telegraph, tako-le govori v tem oziru: ,P. Patterson je vreden vse hvaležnosti od očetov in mater, z eno besedo, vsih, katerim je v resnici na sercu čast in blagor bližnjega... Nimamo besed zadosti, da bi do-povedali, ne številk zadosti, da bi našteli maloprid-nosti in neumnosti smerdljivih in kužnih pregreh, ki razširjajo po francoskih Bavayevih izrodkih. Bolje je piti zastrupljeno vodo, nego pojiti se z zastrupljenim slovstvom____ Res je. da se sicer včasi v kteri sploh dobri knjigi najdejo manj pripravni odstavki, a pisatelji teh knjig niso pisali s slastjo in z globočino gerdobije. kakor to dela"Zola v povestih. katere je sežgal P. Patterson tako razumno in hvalevredno." — Ako to premislimo, kaj bodemo rekli o marsikterih francoskih in domačih povestih itd ? nGorje človeku zarad pohujšanja!" Ogled po Slovenskem in dopisi. lz Ljubljane. V odseku za šolstvo gosposke zbornice so zraven kardinala Schonborna in kn. škofa Zvergerja. tudi naš prevzvišeni gospod knez in škof. Prečastiti stoljni kapitelj se je toraj v dan pred sv. Jožefom poklonil prečastitemu višjemu pastirju pod vodstvom milostnega gosp. stoljnega prošta dr. Leon. Klofutarja, in je naznanil živo in gorečo zahvalo za poganjanje verske šole, ktera je potrebna, da šolska mladina ostane zvesta Kristusovi veri v dosego poslednjega namena, k čemur je Bog človeka stvaril. Desetletnica pn. gospoda c. kr. predsednika Andreja Vinklerja, ki smo jo v zadnjem listu omenili. se je razvila velikansko Častitali so mu prevzvišeni gospod kn^z in škof s prečast. stoljnim ka-piteljnom. deželski in vojaški zastopi. razni društveni odbori, različni zastopniki občinski glavnega mesta in z dežele, učiteljstvo raznih šol itd. .Novice" so prinesle na čelu dobro zadeto podobo ljubljenega in mnogozaslužnega dobrotnika in očeta naše dežele. Iz postnega pastirsk. lista prevzviš. gospoda ljubljanskega kneza in škofa. V okrožnici z dne 15. avgusta preteklega leta spodbujajo sv. Oče verne k vedno večji gorečnosti v molitvi. Kakor rastejo zla in nevarnosti, ki prete cerkvi božji in človeški družbi, prav tako naj bi tudi rastla gorečnost in stanovitnost v molitvi. Prav posebno nam pa sv. Oče priporočajo častiti in na pomoč klicati sv. Jožefa. Sv. Jožef je naš deželni patron. Spodobi se toraj za nas še prav posebno, da ga dostojno in goreče častimo. — Razne nesrečo, slabe letine, povodnji, bolezni nas že nekaj časa stiskajo. Tudi to je jeden vzrok več, da se mi vsi. kakor ena velika družina, v svojih potrebai. zatečemo k onemu, pod čegar varstvom in skerbjo je nekdaj stala sv. družina. — In slednjič, dragi moji! čaka nas vse. jed nega prej, druzega slej, odločivna ura, odločivna za večnost: resna in nevarnosti polna smertna ura. Kdo bi si ne želel ob tej uri pomoči mogočnega zavetnika umirajočih, sv. Jožefa, da bi pod njegovim varstvom in z njegovo pomočjo se srečno iztekla ta odločitev? Z ozirom na vse to zdi se mi najprimerneje in najkoristneje, če vam v sledečem naznanim celo omenjeno okrožnico sv. Očeta, ki govori največ ravno o češčenju sv Jožefa. Škof vseh škofov in pastir vseh pastirjev, učitelj vseh učiteljev in Kristusov neposredni namestnik sam, sv. Oče naj pod-uče svoje duhovne otroke, zakaj in kako naj časte sv. Jožefa, ter kako naj si zaslužijo njegovo pomoč v življenju in smerti. („Danica" je to papeževo r,križnico prinesla lansko leto v 35. in 30. štev.; toraj naj dalje sledi le konec pastirskega lista t Ponavljajoč vam tukaj te besede, bi vas vse rad z novega in prav priserčno prosil: združite se pogumno proti sovražniku, ki je naši deželi že toliko škodoval, ter pristopajte radi k družbam, ki se snujejo zato, da se borč zoper njega. Sicer se je. hvala Bogu! že marsikaj storilo; a vkljub temu si ne upam terditi. da smo že tamkaj, kjer bi mogli in morali biti. Zato se čutim dolžnega.danes svoj višje- pastirski opomin ponoviti. Da, tako kliče z apostolom : „Fratres sobrii estote"; rBratje! bodite trezni in čujte. Ker hudič, vaš zopernik. hodi okoli kakor rjoveč lev. ter išče. koga bi požerl. Ustavljajte se inu terdno v veri." Ne morem si kaj, da bi o tej priliki na nekaj ne opozoril. rZdi se. da tu pa tam menijo, da se dela pri naših družbah treznosti le za odvernjenje žganjarske kuge. Zares, to je jeden namen, tudi glavni, pa ne edini. Kakor že ime pove. dela se tu za zmernost sploh; tedaj tudi za odvernjenje pijanosti vsled preobilno zavžitega vina "-> V tem oziru pa nahajamo, žal, v marsikaterem kraju le preveč vzroka za družbo treznosti. — A bodisi, ua v tvopm kraju ni te napake; ka j sledi iz tega ? znabiti. da se ondi ni treba meniti za družbo treznosti? Nikakor ne. So kraji, v katerih ljudje ne pomnijo, da bi bilo kedaj gorelo. Je li zarad tega odveč, če si priskerbe zoper ogenj vse potrebne priprave? In če ti ne potrebuješ pomoči družbe, ali nočeš druzih podpirati? Ali ne poznaš moči dobrega zgleda, moči' molitve? Zakaj nočeš tedaj sadii skupne družbine molitve nakloniti kakemu sobratu, ki je je znabiti zelo z<-lo potreben? Saj nas apostol opominja3): .Molite drug za druzega. da bodete zveličani; veliko namreč premore stanovitna molitev pravičnega." Porabimo toraj, predragi! priliko, ki se nam ponuja v družbi treznosti, da prislužimo milosti sebi in bližnjemu. K sklepu bi vam rad priporočil le še jedno željo sv. Očeta. Na koncu svoje okrožnice pravijo: .Jako koristno in hvalevredno je. kakor je v nekaterih krajih že navada, da se mesec marec z vsakdanjimi pobožnimi vajami posvečuje sv. Jožefu. Kjer se pa to ne more lahko zgoditi, je vsaj želeti, naj se pred njegovim godom (li). marca) v glavni cerkvi vsacega kraja opravlja tridnevnica." Tako pravijo sv. Oče. Želja sv. Očeta je tudi moja želja in bi me močno veselilo, če bi zvedel, da se sv. Jožef v svojem mescu prav mnogo časti. Pa porečete, kaj nam je storiti? Odgovor: kar lahko storite; n pr. molite vsak dan 7 _očenaš-v" in 7 „češčena si Marij" v čast sedmerim bridkostim in radostim sv. Jožefa. Posebno vrednost pa I. Io imele vaše molitve, če združujete ž njimi lepe čednosti iz ljubezni in v čast sv. Jožefu, n. pr. potrpežljivost v križih in bridkostih, prizanesljivost v razžaljenju. ljubezen do sovražnikov itd ; ali če skušate in se trudite z ozirom na tega svetnika kako napako odpraviti, n. pr. nepokorščino, prepirljiv..st. prederzno sodbo bližnjega, preklinjevanje. n-čist >st. nezmernost itd. Le vprašaj svojo v»»st. kje pri tebi največ manjka, in precej bodeš zvedel, kako moreš sv. Jožefa najbolje častiti in si najgotoveje prislužiti njegovo priprošnjo. Zlasti pa bodeino sv. Jožeta častili z dobro spovedjo in vrednim sv. obhajilom njegovega godu ilan ali pa v naslednji osmini — K i -r s takimi pobožnimi in krepostnimi vajami sv J- M>i vsak dan mesca marca časti, podobno, kakor ča-tiino mesca maja Mater Božjo, si more s tem tudi ravno tiste odpustke pridobiti: namreč vsak lan 3«mi dni. in enkrat »poljuben dan v mescu» tudi popol.-n odpustek pod navadnimi pogoji Ljubljani.