332
Politični pregled.
Državni zbor. — Po poročilih raznih časopisov sklice vlada državni zbor na dan 12. septemqra.
Demisija Thunovega ministerstva. — Poroča se, da je Thunovo ministerstvo pripravljeno žrtvovati samo sebe, da le omogoči parlamentarno obnovitev nagodbe. V ta namen hoče takoj po preklicu jezikovnih naredb demisijonirati. Iz češkega vira se poroča, da na preklic jezikovnih naredb še misliti ni in tudi ne na odstop Thunovega ministerstva.
Cesar bo interveniral. — V budimpeštanskih listih je citati, da hoče cesar poklicati k sebi voditelje vseh strank in jim prigovarjati, naj odobre nagodbo, kakor jo bo vlada predložila, ter naj ne delajo obstrukcije.
Nemški obstrukcijonisti nikdar zadovoljni. — Slovanski politiki in časnikarji so že mnogokrat dokazovali, da je nemška obstrukcija plod nemškonacijonalnega gibanja in da ne bo ponehala, tudi ako vlada jezikovne naredbe prekliče. Nemškonacijonalno časopisje zatrjuje sedaj, ko se je raznesla govorica, da hoče vlada preklicati jezikovne naredbe, da nemško nacijonalna stranka ne odneha poprej od obstrukcije, dokler ne ve, je-li vlada preklicala jezikovne naredbe brezpogojno. Ako bi bila vlada Čehom za preklic jezikovnih naredb dala kake koncesije, da prepreči njih opozicijo, potem hočejo naci-jonalci z obstrukci]o nadaljevati.
Maloiuska spomenica. — V Lvovu so maloruski zaupni možje sklenili, predložiti cesarju in ministerskemu predsedniku grofu Thunu obsežno spomenico. V tej spomenici se pritožujejo, da jih Poljaki na vseh poljih majorizirajo in terorizirajo ter da jim kratijo cerkvene, narodne, socijalne, gospodarske in kulturne pravice. Poljaki store vse, da bi zatrli narodni značaj Malorusov. Zategadelj odklanjajo Malorusi z vso odločnostjo v poljksem deželnem zboru sklenjeno adreso, ki zahteva deželno avtonomijo za Gališko češ, potem bi bili Malorusi izročeni Poljakom na milost in nemilost. Spomenica prosi, da bi se položaj maloruskih kmetov zboljšal z znižanjem davkov, da bi se pomnožilo število maloruskih ljudskih in srednjih šol, da bi se gališki deželni šolski svet razdelil v poljsko in malorusko sekcijo ter da bi se razširile pravice maloruskega jezika v šolah in v uradih. Zlasti žele Malorusi splošne in direktne volitve. Spomenica našteva nebroj slučajev poljskega političnega nasilstva ter prosi za pravično in nepristransko deželno upravo.
Pruske naredbe za avstrijske Nemce. — Iz letnega poročila nemškega schulvereina v Berolinu je razvidno, da je minolo leto priromalo iz Nemčije v Avstrijo 50.000 mark v nemško-politične namene. Od te svote so porabili za češko 30 850 mark, ostalo pa za druge namene. Kaj bi ti isti Nemci rekli,   ako bi ti Siovani   iskali   podpore v Eusiji?
Hrvatska. — Vesti o odstopu bana grofa Khuena-He-dervarvja so utihnile, vender trde listi, da mej banom in ogerskim ministerskim predsednikom baronom Banffvjem nastali konflikt ni poravnan in da se hoče Banffv iznebiti bana takoj, čim dožene nagodbo.
Ogerska. — Zadnji čas so se zopet začeli gibati slovanski narodi na Ogerskem, Slovaki in Srbi, dočim se Malorusi in Hrvatje niti ne ganejo. To gibanje je nastalo, ker je velika nagodbena kriza približala eventuvalnost, da pride tudi na Ogerskem do velikih prememb, a na to eventuvalnost hočejo Slovaki in Srbi biti pripravljeni tako, kakor so že davno pripravljeui Eumuni. Madjarom to seveda ni po volji in jeli so že vpiti o panslavizmu ter dolžiti cislitvanske Slovane, da hujskajo Srbe in Slovake proti Madjarom.
Belgija. — Tudi Belgija hoče svojo naselbino na Kitajskem. Ponudila je kitajski vladi 30 milijonov frankov, če jej odstopi eno luko in primeren del zemlje. Belgija hoče v slučaji, da dobi ondi svoj delež, napraviti bojno ladijevje, s katerim bi nastopila tudi v svojem afriškem Kongu. Ker ima. Belgija baje Eusijo in Francijo za seboj, se ji utegne namera posrečiti. V toliko so se že ustanovili Belgijci na Kitajskem, da se je zgradba neke železnice izročila neki belgijski družbi. Začetek je storjen.
Nemški cesar in Palestina. — Oktobra meseca odpotuje v Palestino nemški cesar s cesarico. Temu "potovanju se pripisujejo razni pomeni. Pred vsem se zatrjuje, da nemški cesar potuje tja na povabilo turškega sultana, ki je poskrbel za najobsežneje priprave v namen slovesnega sprejema nemške cesarske dvojice. Ker bode v Jeruzalemu cesar tem povodom otvonl protestantsko cerkev, poročajo tudi listi, da cesar pojde tja kot mejnarodni poglavar protestantizma in ob tej priliki prijavljajo statistiške podatke o Palestini. Jeruzalem šteje 73 000 prebivalcev, od teh je 55 000 judov, 7660 mohamedancev, ostali so kristjani; mej temi pa je 2300 katolikov, pravo slavnih nekaj nad 5000, tako, da je v Jeruzalemu k večjemu 400 luteranov, za katere so zgradili novo cerkev. V Betle-hemu je cerkev za 40 protestantov, v Nazaretu za 100 oseb. V ostalih mestih je še okoli 100 luteranov. Utrditi lute-ranstvo v Palestini, je gotovo tudi namen cesarjevega potovanja tja.
Irska. — Minole dni so v Dublinu praznovali stoletni spomin na nesrečno bitko pri Castlebarju, v kateri so bili Irci premagani in vsled katere je Irska zgubila svobodo, katere še do danes ni zopet dobila. Koliko plemenitih mož, ki so se bojevali za zopetno svobodo Irske, je že padlo. Nasilstvo-Anglije jih je ugonobilo. Grladstone in Parnell, ki sta se toliko potegovala za ubogo zanemarjeno Irsko, sta legla v grob. Ker se ni posrečilo tema velikanoma, pridobiti Irski svobode, je sploh še malo upanja, da bi se ista kedaj dosegla. Anglija hoče biti neomejena gospodovalka, blagor ljudstva irskega ji ni mari. Kaj, ko bi Anglija enkrat ne doživela zaradi Irske maščevanja, kakor ravno sedaj Španjska zaradi Kube 1
Rusija in Kitajska. — Močno bole Anglijo veliki uspehi Eusije na Kitajskem. V kakem pretilnem smislu gro-meli so že listi in državniki angleški napram Eusiji! Seveda preveč si niso upali zarohneti in to bodo zdaj še tem manj storili, ker so izvedeli, dn obstoji mej Eusijo in Kitajsko tajna pogodba. Ta obstoji že nekaj let, a prišla je v javnost še le zdaj. Pogodba je ofenzivna zveza mej obema silama. Kitajska se obveže, da smatra Eusijo kot silo, ki ima prevla-dajoč vpliv v vseh vprašanjih notranjske kupčijske politike, dočim podpira Eusija Kitajsko   proti angleškim zahtevam. Eu-
333
sija zalaga z denarjem Kitajsko. Kitajska dovoljuje Eusiji v vsej notranjosti posebne prednosti. Skupne koristi obeb dežela bode nadzorovala Rusija. Rusija tudi podpira kitajsko v raz-vitku armade in mornarice.
Turčija in Grška. — Bivši grški ministerski predsednik Ralli je sotrudniku nekega grškega lista sporočil, da mu je turški sultan v avdijenciji izrazil željo, naj bi Turčija in Grška sklenili zvezo. Ralli je izjavil, da bode z vsemi močmi delal za to zvezo, če tudi ga imenujejo izdajalca, ker le tako bode mogoče rešiti preporna vprašanja mej Turčijo in Grško, v prvi vrsti krečansko. Dasi poslednja trditev Ralli-jeva temelji na nesrečni podlagi, vender se mora povdarjati, da za to zvezo, grško ljudstvo, ki je ravno toliko zla prestalo od Turkov, ne more biti vneto.