be Sim e fonij thove a v F-duru, opu n s 68 »ljubljanski« prepis Ludwig van Beethoven Simfonija v F-duru, opus 68: »ljubljanski prepis« Uredil, jezikovni pregled (slovenski jezik), oblikovanje in prelom Jonatan Vinkler Izdali in založili Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani (zanjo: prof. Marko Vatovec, dekan) Stari trg 34, SI-1000 Ljubljana Narodna in univerzitetna knjižnica (zanjo: Martina Rozman Salobir, ravnateljica) Turjaška 1, SI-1000 Ljubljana Založba Univerze na Primorskem (zanjo: prof. dr. Dragan Marušič, rektor) Titov trg 4, SI-6000 Koper Glavni urednik ■ Jonatan Vinkler Vodja založbe ■ Alen Ježovnik Koper, Ljubljana 2019 ISBN 978-961-7055-54-2 (spletna izdaja: pdf ) http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-7055-54-2.pdf ISBN 978-961-7055-55-9 (spletna izdaja: html) http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-7055-55-9/index.html DOI: https://doi.org/10.26493/978-961-7055-54-2 ISBN 978-961-7055-56-6 (tiskana izdaja: krasotna) ISBN 978-961-7055-57-3 (tiskana izdaja: navadna) Naklada krasotne tiskane izdaje: 50 številčenih izvodov (tiskovina ni namenjena prodaji) Naklada navadne tiskane izdaje: 200 izvodov (tiskovina ni namenjena prodaji) © 2019 Akademija za glasbo, Narodna in univezitetna knjižnica, Založba Univerze na Primorskem Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID= ISBN 978-961-7055-54-2 (pdf ) ISBN 978-961-7055-55-9 (html) 5 Ivan Florjanc Prolegomena ena olegompr Ludwig van Beethoven je v pismu z dne 4. maja 1819 stopil v – poleg jezika – med Slovenci od davnine skoraj edino identifikacij-osebni stik z Ljubljano in z njenim bogatim glasbenim živ- sko vezivo: številčno majhen narod mora pač računati na argumen-ljenjem s starodavno tradicijo, ki sega globoko v srednji vek. te, ki so bistveno drugačni od meča in sile mišic. Tudi pojavi genijev Toplo se je zahvalil za diplomo ob izvolitvi v častnega člana so zaradi številčne majhnosti predvidljivo redkejši. V ta kontekst se Filharmonične družbe v Ljubljani, ki so mu jo izročili 15. marca iste- zato umešča nagonska sla po oplajanju z védenjem in inovacijami, ki ga leta na Dunaju kot takrat najslavnejšemu živečemu skladatelju. se dogajajo v svetu, in obenem neizmerna želja, da bi tudi sami pri-Njegova dela so bila v Ljubljani že do tedaj izvajana s skoraj podob- spevali v to skupno kaščo človeštva. Ob tem je naravno, da si rodo-no vnemo kot v skladateljevem domačem mestu Dunaju. V ospredju ljublje skoraj samoumevno podaja roko s svetovljansko vedoželjnim torej ni bilo laskanje skladateljskemu imenu, ki bi si ga Ljubljančani kozmopolitizmom. želeli imeti kot trofejo v naboru drugih do tedaj v častni knjigi druž- V takšen okvir se je v Ljubljani umestila tudi Beethovnova 6. be zbranih zvenečih imen, marveč so želeleli na oseben način zapeča- simfonija v F-duru opus 68 – »Pastoralna«. Domneva je, da je ta av-titi trdnejšo vez s skladateljem in – predvsem pa – z njegovo slogov- torizirani rokopisni prepis z Beethovnovimi zaznamki tisto delo, ki no smerjo v glasbi, ki ji je Beethoven tedaj nakazoval smer. Mejnik ga je skladatelj v pismu zahvale omenjal ob obljubi, da bo kot dokaz, v evropski oz. kar svetovni glasbeni zgodovini, ki ga je predstavljala da zna ceniti počastitev svojega imenovanja, poslal Filharmonični dunajska klasika Haydna, Mozarta in Beethovna, so takoj zaznali in družbi » preko omenjenega gospoda magistratnega svetnika Tuscherja poustvarjalno ovrednotili tudi v prestolnici majhne province in šte- eno svoje, še neobjavljeno delo.« Ker je bila partitura Pastoralne natis-vilčno še manjšega naroda, ki mu usoda in druge sile niso dovolje- njena šele leta 1826, v Ljubljani pa so jo izvajali že prej, in ker je med vale živeti zedinjeno v enotni družbeno-politični stvarnosti. Habs- Beethovnovimi rokopisi to simfonično delo edini glasbeni rokopi-burška monarhija je Slovencem priznavala sicer določene jezikovne sni dokument, ki ga imamo v Ljubljani, je domneva s precejšnjo ver-pravice, odrekala pa status »zgodovinskega naroda«, organizacijsko jetnostjo utemeljena. Druga pisna pričevanja so založena ali ob uso-in družbeno-politično je slovensko ozemlje ostajalo razkosano v de- dnih zgodovinskih premenah stoletij celo uničena. želne enote, od katerih je en del – Prekmurje – pripadal celo ogrske- Želja, da se postavi to znamenito Beethovnovo simfonijo na raz- mu delu monarhije. Kultura, v njej pa predvsem glasba, je bila tako polago širši umetniški in znanstvni javnosti, je eden prvih motivov 6 te znanstveno-kritične izdaje tega dragocenega vira, ki ga hrani Na- dateljevo umestitev v širši časovni in družbeni prostor, obenem pa rodna in univerzitetna knjižnica NUK v Ljubljani. S tem ta izda- tudi v ožje glasbeno okolje tedanje Ljubljane in posebej Filharmo-ja stopa ob bok Beethovnovemu rokopisu in prvemu avtorizirane- nične družbe ter Beethovnovega častnega člasnstva v njej. Posebno mu, toda znatno poškodovanemu prepisu simfonije, ki ju hranijo v pozornost namenja zagonetnemu vprašanju prihoda rokopisne par- « skladateljevem rojstnem Bonnu, in drugim dokumentom, ki se ti- titure v Ljubljano. Na to vprašanje se deloma navezuje tudi poglavje repis čejo te simfonije. Neposredna spodbuda je bila pravkar omenjena dr. Alenke Bagarič z natančnim kodikološkim opisom ljubljanskega i p 200-letnica osebnega stika skladatelja z Ljubljano, ki jo je Akademi- avtoriziranega prepisa »Pastoralne« simfonije, o raznih dogajanjih, nsk ja za glasbo Univerze v Ljubljani želela posebej obeležiti z izvedbo ki jih kažejo zaznamki – tudi Beethovnovi (sic!) – na straneh roko-lja in izdajo tega rokopisnega zapisa. S tem se želi mladim glasbenikom pisa ob njenem nastanku in kasneje, o različnih znakih tudi fizičnih ljub ponuditi skoraj snovno oprijemljiv oseben stik s tem znamenitim posegov v samo partituro (npr. obreza knjižnega bloka v živi rob), ki skladateljem, ki ga srečujejo v mnogoterih inačicah pri svojem aka- jo je med usodnimi menjavami lastnikov doživljala ta rokopis. Razs 68: » demskem študiju glasbe. Rokopis simfonije je po čudnih premenah veseljivo dejstvo pa je, da je ta ljubljanski rokopis »Pastoralne« v pu zgodovinskih usod nekaj časa celo bival pod streho Akademije za notnem delu v celoti izjemno jasen in čitljiv, vključno z Beethovno-glasbo, dokler ga ni Akademija predala v hrambo v Glasbeno zbirko vimi zaznamki v partituri in na njenih robovih. Temu opisu sledita duru, o NUK. Dragocena znanstveno-kritična izdaja želi biti tako najprej poglavji, ki se z glasbeno pronicljivostjo poglabljata v posebnosti in živi stik s skladateljem L. van Beethovnom, postala pa bo v bodoče njihovo interpretativno vrednost »ljubljanske« kopije Beethovno-nija v F- tudi darilo ob posebnih nagradah tistim, ki se bodo posebej izkaza- ve 6. simfonije. Uroš Lajovic, dirigent, skladatelj ter dolgoletni pro-fo li na glasbenopoustvarjalnem ali muzikološkoraziskovalnem podro- fesor dirigiranja na Visoki šoli za glasbeno in scensko umetnost na m čju. Podobno bodo storile tudi druge ustanove, ki pristopajo k temu Dunaju, je v obeh poglavjih strnil svoje uvide in spoznanja, ki jih je en ■ si projektu bodisi kot partnerji (Akademija za glasbo, Narodna in uni- ob poglobljenem branju rokopisa zbiral v desetletjih neposrednega verzitetna knjižnica ter Univerza na Primorskem) bodisi kot darež- stika s to partituro in Beethovnovo glasbo nasploh. V svojih ugoto-hoveet ljivi meceni (Goričane, tovarna papirja Medvode, d. o. o., ...). Brez vitvah odpira nova vprašanja, ki jih bo treba upoštevati pri prihod-enih in drugih bi Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani te izda- njih izdajah »prve roke« ( pratekst), s posebnim poudarkom na so-an b je ne mogla objaviti. dobnih zahtevah » po čim vernejši interpretaciji notnega teksta« (U. ig vw Pri izdaji tega rokopisnega vira je treba poleg pobudnika in no- Lajovic). lud silca izvedbe izdaje – Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani – Nobeden od štirih uvodnih prispevkov k tej izdaji ni namenjen posebej izpostaviti Narodno in univerzitetno knjižnico NUK v Lju- temu, da bi zakoličil razpravo, marveč so napisani v izrecni želji, da bljani, ki je – kot sedanji hranitelj rokopisa – radodarno dala na voljo vprašanja odpirajo tako, da izzovejo razpravo v smer, kjer bodo mo-skenograme rokopisa v visoki resoluciji. Ta prispevek tvori – skupaj žna nadaljna postavljanja vprašanj in nadaljni odgovori, pač na na-s še štirimi uvodnimi poglavji – osrednje fizično jedro te izdaje. Štiri čin, kot se za vsako znanost spodobi. Npr. ob tem rokopisu se kar uvodna poglavja nudijo širši znanstvenokritični spoznavni okvir, ki sama po sebi ponuja želja, morda celo nuja, po uporabi »forenzič- nas uvede v razumevanje Beethovnovega »ljubljanskega« rokopisa. ne« metode za analizo rokopisov. Za polje muzikologije bi bila brž- Prispevek dr. Jerneja Weissa se osredotoča na oblikovni in vsebinski da na tem primeru smiselna uporaba neinvazivne raziskovalne me-oris Simfonije št. 6 v F-duru op. 68 – »Pastoralne«, na njeno in skla- tode, kot jo pozna zgodovinopisje pri barvni in kemični analizi črnil rokopisov ali pa umetnostna zgodovina na področju analiz plasti ob Filharmonična družba pa se je z njo ves čas močno identificirala. V 7 nastajanju slik. Podobno bi tudi na področju muzikoloških raziskav Leges Academiae Phil – Harmonicorum Labaci iz leta 1701 je duh npr. prav na primeru vseh treh rokopisnih partitur te »Pastoralne« Platonove Akademije na vsakem koraku izjemno živ. Gojili so ga vsi simfonije – Beethovnov avtograf, prvi avtorizirani prepis (Bonn) in njeni ustanovitelji, ki so bili že vrsto let prej člani nekaj starejše Aca-drugi avtorizirani prepis (Ljubljana) – lahko dobili »genomsko« demiae Operosorum. Pomenljiva je tesna zveza ustanoviteljev te lju-ena neovrgljivo informacijo o tem, kaj in v kakšnem sosledju zapisov z bljanske akademije z rimsko izrazito literarno usmerjeno Accademia rdečim svinčnikom je Beethoven v resnici zapisal, in torej mislil. Za dell‘Arcadia, ki se je sklicevala na staro izročilo pastirjev-pesnikov olegom takšno raziskavo zadostujejo namreč že majhni delci ostankov bar- mitične pokrajine pr Arcadie v antični Grčiji. Zanimivo je zato sledi- ve, ki so jih čas ali druge neprilike dveh stoletij tudi močneje poš- ti miselnim premenam znotraj Filharmonične družbe, kako na krilih kodovali. Prav takšno širšo razpravo v času bo namreč omogočala romantizma, ki ga priteguje pogled v neokrnjene pradavne vire, išče-poleg manjšega števila tiskanih izvodov tudi objava na spletu (sple- jo stik s svojo predhodnico iz leta 1701. To široko idejno nasledstvo tna stran Založbe Univerze na Primorskem, Digitalna knjižnica dokazujejo številni dokumenti, z viri potrjeni zapisi ob slavjih oble-Slovenije – dLib), kjer bo izdaja te »ljubljanske« kopije Beethov- tnic (vključno s pomoto v letnici 1702 zaradi branja le enega – Dol-nove 6. simfonije tudi mednarodno vsakomur dostopna po običaj- ničarjevega – vira) vse do prenehanja delovanja leta 1918 ob koncu nih licenčnih pogojih Creative Commons 4.0. Takšno dostopnost prve svetovne vojne. Ni mogoče verjeti, da bi Beethoven za vse to ve-smo namreč doložni omogočiti simfoniji, ki pomeni skupaj s soča- sno komponirano 5. simfonijo, op. 67, in drugimi Beethovnovimi del, niti vedeti, kaj je imel v mislih, ko se je odločil poslati v Ljublja-deli istega obdobja ne le prelomnico v skladateljevem ustvarjalnem no prav svojo »Pastoralno« simfonijo in ne kakšne druge skladbe razvoju marveč tudi močno vzpodbudo pri vznikanju novega slo- iz istega ustvarjalnega obdobja. Pač še eno le srečno naključje. Ka-ga v svetovni glasbi, ki se je iz klasike prelevil v romantiko. Pripra- kor koli že: premene poimenovanja, ki si jih je Filharmonična druž- vo tiskane in spletne izdaje, kot tudi vso uredniško, oblikovalsko in ba nadajala ob statutih iz leta 1794 (» muzikalische Gesellschaft«) in stavsko delo je velikodušno prevzela v roke ugledna Založba Univer- onih drugih iz leta 1801 (» philharmonische Gesellschaft«) z očitnim ze na Primorskem, s katero Akademija za glasbo že tradicionalno us- namigom na poimenovanjesvoje predhodnice » Academia Phil – pešno sodeluje. Harmonicorum« iz leta 1701, ki je pred tem za kratek čas usahnila, Povezovalni vidik je pri pričujoči izdaji načrtno prisoten in za- kažejo zelo očitno, da Filharmonična družba ni želela prekiniti idej-vestno močno v ospredju. Tukaj v prvi vrsti niso v mislih tri nepos- ne zasnove ustanoviteljev pred sto leti. redno sodelujoče ugledne ustanove (UL AG, NUK in UP), ki so se Filharmonična družba je dolgo, vse do ostre ločitve duhov na delovno povezale pri tej znanstveno-kritični izdaji rokopisnega vira krilih rastočega nacionalizma v zadnji tretjini 19. stoletja – slednje je Beethovnove simfonije, op. 68, marveč je pomemben povezovalni ob koncu vojne leta 1918 žal pripeljalo do njene ukinitve –, združe-vidik v glasbeno-zgodovinskih, muzikoloških, poustvarjalnih in re- vala poleg Slovencev v ustvarjalnem sožitju tudi Nemce in Italijane, ceptivnih razsežnostih, ki jih tvorijo osebe različnih obdobij, naro- ki so takrat živeli v Ljubljani. Glasba, kadar nima drugih primesi in dov in idejnih prepričanj. Vzor tega je bila Filharmonična družba, ki ni zlorabljena v drugačne namene, zmore biti ne le povezovalka uma je leta 1794 vzniknila iz svoje znamenite predhodnice. Slednja je leta in čustev različno mislečih, marveč tudi navdihovalka novih ustvar-1701 nastala z imenom » Academia Phil – Harmonicorum Labaci«, jalnih poti. 8 Da je povezovalni duh še vedno živ tudi v novih razmerah mla- de države starodavnih korenin, dokazuje tudi želja in dejavno strnje- ne moči, ki so bile na delu ob tej izdaji. Samo temu, da bi ta starodav- ni in povezovalno-sodelovalni duh humanizma ostal še naprej živ, « je namenjena ta znanstveno-kritična izdaja rokopisnega vira Beet- repis hovnove Simfonije št. 6, »Pastoraln e« , op. 68, ki je natanko pred i p dvesto leti prispela v Ljubljano, na sončno stran Julijskih Alp. Sovpa- nsk da pa tudi s praznovanji stote obletnice ustanovitve prve univerze lja v slovenskem jeziku, Univerze v Ljubljani, in 80-letnice Akademi- ljub je za glasbo Univerze v Ljubljani, in to v mestu, ki je visokošolske študije poznalo že dolgo pred tem, glasbeno poustvarjanje in izo- s 68: » braževanje pa sega celo v čase srednjega veka. Jurij Slatkonja (Georg pu Chrysippus), Baltazar iz Mozirja (Baltasar Prasßpergius Meerspur- gensis), Jacobus Handl Gallus in drugi niso vzniknili iz nič. duru, o V imenu nija v F- Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani fo Narodne in univerzitetne knjižnice m Univerze na Primorskem en ■ si hoveet an b ig vw lud 9 Jernej Weiss Simfonija št. 6 v F-duru (»Pastoralna«) na hov Ludwiga van Beethovna, častnega člana Filharmonične eet an b družbe v Ljubljani a vigwud K a«) l orenite spremembe, ki jih je sprožila francoska revolucija škim okupatorjem.2 Po velikih kontinentalnih spopadih 18. stoletja ter z njo povezani družbeno-politični dogodki so teme- je bila v dobi vojn med Napoleonom in koalicijami evropskih sil ljito prevetrili do tedaj veljavna razmerja moči v Evropi mobilizacijska moč glasbe že dodobra preizkušena.3 Posebej hab-pastoraln in postopoma vplivale na daljnosežne premike v glasbe- sburška prestolnica je postajala vedno vplivnejše merilo glasbene-ni teoriji in praksi. Že leta 1805 je denimo Napoleonovo zavoje- ga dogajanja in vse bolj prevzemala vodilno mesto med evropskimi vanje Dunaja povzročilo umik prve različice Beethovnovega Fide-duru (» glasbenimi središči. Bogastvo in sijaj Habsburžanov sta privablja- lia s programa po le treh predstavah. Skladno z novimi vojaškimi la številne glasbenike iz vse Evrope, med njimi tudi Beethovna, ki razmerami je mogoče zaznati tudi določeno prilagoditev glasbe-t. 6 v f- je s svojimi simfonijami nedvomno najbolj prelomno in daljnosež- nega okusa občinstva, ki se je najbolj izrazito odražala v nastan- no zaznamoval simfonično ustvarjalnost v 19. stoletju. Ko je leta nija š ku številnih tedaj nadvse popularnih koračnic, katerih »slava« je fo 1799 začel ustvarjati svoj simfonični prvenec, se je ravno iztekalo nato hitro ugasnila. Le-te običajno nadvse slikovito rišejo zmagos- sim za tovrstno ustvarjanje izjemno produktivno stoletje. In vendar so lavne bitke na kopnem oz. morju. Celo Beethoven je npr. v sklad- bile simfonije oz. posamezni stavki le-teh dotlej večinoma izvajane bi Wellingtonova zmaga ali bitka pri Vitorii ( Wellingtons Sieg, oder zgolj kot del mešanega sporeda, na katerem so se običajno menja-die Schlacht bei Vittoria, 1813) podlegel skušnjavi zadovoljitve splo- vale z uverturami, opernimi arijami, oratorijskimi zbori, liederta- šnega okusa publike.1 Podobno je tudi z uglasbitvijo brambovske pesmi Österreich über alles Heinricha Josepha von Collina – nje- 2 »Ludwig van Beethoven, Skizzenblatt zum Wehrmannslied „Österreich no pomensko predrugačeno slovensko priredbo ( Estrajh za vse) je über alles“ von Heinrich Joseph von Collin Unv 18, zu „Mignon“ op. 75«, Sammlung H. C. Bodmer, HCB Mh 79, Beethoven-Haus Bonn, https:// pripravil Valentin Vodnik – poskušal podpreti odpor proti pari- www.beethoven.de/sixcms/detail.php?id=&template=dokseite_ digitales_archiv_de&_dokid=ha:wm225&_seite=1 3 Igor Grdina, »Aktivizem, meditacija in kontemplacija: glasba in prva 1 Carl Dahlhaus, Die Musik des 19. Jahrhunderts: Neues Handbuch der svetovna vojna«, Muzikološki zbornik, let. 53, št. 2 (Ljubljana: Znanstvena Musikwissenschaft; št. 6 (Laaber: Laaber Verlag, 1996), 64. založba Filozofske fakultete, 2017), 6. 10 flovskimi kvarteti ter bravuroznimi solističnimi improvizacijami. Simfonija št. 6 v F-duru (op. 68), »Pastoralna« Tako pisano sestavo odkrivajo koncertni sporedi različnih filhar- Leta 1809 je ob izidu partov Simfonije št. 6 v F-duru zapisal zname-moničnih družb, ki so se ob izteku 18. in na začetku 19. stoletja za- nite besede: » Bolj izraz občutij kot slikanje« (» Mehr Ausdruck der čele pojavljati po vsej Evropi in v tem času bistveno spodbudile « Empfindung als Mahlerey«). Poudarek, ki ga je z omenjeno mislijo izvedbe simfonične literature. Med njimi zavzema s svojo letnico skladatelj namenil izrazu občutij pred slikanjem, je sovpadel s prevla-repis ustanovitve 1794 posebno častitljivo mesto tudi ljubljanska Filhar- dujočim estetskim nazorom njegovega časa, ki je bil izraziteje usmer-i p monična družba ( Philharmonische Gesellschaft), katere delovanje jen predvsem v odslikavanje občutij, v »poetsko«, ki da proseva izza nsk je posebej tesno povezano z Beethovnovo dediščino. Eden najbolj lja same zvočne podobe dela.7 Vsebina Pastoralne simfonije tako ni zgolj znamenitih primerov tovrstnega mešanega sporeda je koncert, ki ljub nekakšna podoba Platonovega posnemanja posnetka (» Mahlerey« ga je Beethoven 22. decembra 1808 pripravil v slovitem dunajskem z Beethovnovimi besedami), ki mu umetnost kot skrita prenašalka gledališču Theater an der Wien. Na programu so bila zgolj njego- v naravi skritega idearija služi, temveč je nosilka ideje same, je njeno s 68: » va dela, med njimi simfoniji št. 5 v c-molu in št. 6 v F-duru (»Pasto-pu utelešenje (» Ausdruck der Empfindung«).8 ralna«), Koncert za klavir in orkester št. 4 v G-duru, Fantazija za Posledično Beethovnova Šesta simfonija prav z vidika presegan- klavir, zbor in orkester, koncertna sopranska arija Ah, perfido itd.4 duru, o ja in prelamljanja principa mimezis, tj. posnemanja tega, kar obsta- Prav z deli vélikega nemškega skladatelja je torej simfonija vse ja v naravi, še danes zavzema v Beethovnovem opusu prav posebno bolj postajala osrednja glasbena zvrst koncertnih sporedov simfo- mesto. Četudi bi jo namreč lahko razumeli kot Beethovnov izraz lju-nija v F- nične glasbe. Tako njegov zaokrožen opus devetih simfonij z iz- fo bezni do podeželja, njena »pastoralnost« izkazuje veliko več. Gre raznim intenziviranjem in radikalnim individualiziranjem sloga, m predvsem za povezanost skladatelja z zgodnjimi romantičnimi idea- v kolikor ga primerjamo z nadvse številčnimi simfoničnimi opusi li. Njena poetskost se tako v prvi vrsti identificira s tedaj aktualnim en ■ si njegovih predhodnikov, izkazuje povsem nov pogled na simfonič- estetskim normativnim sistemom, ki je, kot se zdi, za vse umetnos-no ustvarjalnost.5 Beethoven je torej v svojih simfonijah vseskozi hov ti postavljal vse bolj zavezujočo paradigmo. Prek nje je ponovno pri- eet iskal vedno nove oblikovne in instrumentacijske rešitve, ki so učin- hajal v ospredje klic » kovale na občinstvo kot produkti genialnega uma, kmalu čaščene- retour à la nature« francoskega razsvetljen- an b stva kot poziv k idili pastirskega življenja – simbola sožitja z naravo. ga kot prvega med skladatelji svojega naroda.6 ig v Le-ta simbolizira neomadeževano prvinskost, pristnost, umirjenost, w harmonijo itd. To je bilo tisto, po čemer je koprnel romantični umet- lud nik v svoji svetobolni razcepljenosti, ki ga je gnala proč od »krute- ga« realnega sveta.9 Beethoven je že v svojih skicah k Pastoralni simfoniji zapisal, da 4 David Wyn Jones, »The concert of 22 December 1808«, Beethoven: bi » poslušalci morali sami odkriti situacije« (» Man überlässt es dem Pastoral Symphony (New York: Cambridge University Press, 1995), 1–2. 5 Ur. Peter Schnaus, Europäische Musik in Schlaglichtern (Mannheim, 7 Ibid., 18. Wien, Zürich: Mayers Lexikonverlag, 1990), 313. 8 Matjaž Barbo, Simfonija v 19. stoletju: Zadrege zvrsti (Ljubljana: 6 Matjaž Barbo, Simfonija prve polovice 19. stoletja (Ljubljana: Oddelek za Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012), 20. muzikologijo Filozofske fakultete, 2008), 14–15. 9 Barbo, Simfonija prve polovice 19. stoletja, 18. Zuhörer, die Situationen auszufinden«), ki jih v njej prikazuje njego- V takšnem ozračju simfonija seveda ni mogla izzvati pretiranega 11 va glasba, obenem pa se je zavedal, da je » vsakršno slikanje v instru- navdušenja. mentalni glasbi izgubljeno, če je le-to pretirano poudarjeno« (» Jede Zaradi svojih zunajglasbenih namigov je delo še dolgo po prai- Mahlerei, nachdem sie in der Instrumentalmusik zu weit getrieben, zvedbi burilo domišljijo predvsem pristašev t. i. programske glasbe. na verliert«).10 Tudi ko se zdi, da je vsebina Šeste simfonije navidez jas- Ob tem se zdi potrebno omeniti, da je bila pastorala vse od antike na-hov no razpoznavna, skladatelj poslušalcu na nek način sporoča, da je to prej pomemben element v umetnosti. V renesansi in baroku je moč- eet le videz, izza katerega se skriva pravi pomen. no vplivala tako na slikarstvo kot literaturo in druge humanistične Delo je Beethoven napisal od poletja 1807 do jeseni 1808 v discipline. V glasbi je sprva prevladovala v madrigalu, nemški pastir-an ba v podeželskem okolju Heiligenstadta in Badna na obrobju Duna- ski igri, mašah in italijanski pastoralni operi. Prisotna pa je bila tudi v igw instrumentalni glasbi, posebej izrazito v 18. stoletju: od Vivaldijevih ja. Simfonija je tako nastala v zelo nemirnih časih, tri leta zatem, ko ud violinskih koncertov v zbirki je habsburška prestolnica klonila pod naskokom Napoleonove ar- Preiz kuš nja harmonije in invencije ( Il cimento dell‘armonia e dell‘inventione) do Haydnovega oratorija Let- a«) l made. Hud udarec, ki ga je Beethovnu leta 1802 zadala napredujo- ni časi in nenazadnje pastoralnih sinfonij v Händlovem Mesiju oz. ča izguba sluha, je z leti sicer postajal vse bolj tòp, toda skupaj z ne- Bachovem Božičnem oratoriju.12 V širšem kontekstu je Beethovno-katerimi personalnimi problemi je naglušnost pogosto eskalirala v pastoraln va Šesta globoko zasidrana v omenjenem pastoralnem žanru, ki idea- konfliktna razmerja z bližnjimi. Tako niso presenetljivi skladateljevi lizira imaginarno podobo skladnega življenja z naravo in v kateri se vse pogostejši umiki v naravo in občudovanje njenih lepot, ki so brž- razpleta fantazija idealnih medčloveških odnosov.13 Sicer pa je pasto-duru (» kone prispevali k navdihu in pripravi na ustvarjalni proces. ralna tematika tudi kasneje navdihovala številne simfonike, med nji- Prvič so Pastoralno simfonijo izvedli pod skladateljevim vod- mi Aleksandra Konstantinoviča Glazunova v Simfoniji št. 7 v F-duru t. 6 v f-stvom na znamenitem javnem koncertu 22. decembra 1808 v Thea- in Ralpha Vaughana Williamsa v Tretji simfoniji itd. ter an der Wien. Več kot štiri ure glasbe je Beethoven dopolnil še z nija š V Beethovnovi partituri poleg t. i. karakterističnih elementov nekaj klavirskimi improvizacijami. Skladatelj Johann Friedrich Rei- fo »pastoralne« glasbe najdemo veliko namigov na svet pastorale. chardt se je pozneje tega dogodka spominjal: sim Med najbolj očitnimi primeri tovrstnih »upodobitev« sta onoma- » Sedeli smo tam od pol sedme do pol enajste ponoči, v hudem topoetsko posnemanje petja slavčka ( Nachtigal), prepelice ( Wachtel) mrazu, in se prepričali, da je včasih tudi dobrega lahko pre- oz. kukavice ( Kuckuck) v drugem in imitiranje poletne nevihte z gr- več« (» Da haben wir denn auch in bitterster Kälte von halb menjem v četrtem stavku simfonije. K pastoralnemu vzdušju dodat- sieben bis halb elf ausgehalten, und die Erfahrung bewährt no prispevajo tudi čiste kvinte, ki spominjajo na kvinte dud, ostina- gefunden, daß man des Guten und mehr noch des Starken le- ti, raba »rustikalnih« instrumentov, ki jih denimo v tretjem stavku icht zu viel haben kann. «)11 ponazarja oboa, izrazite ponavljajoče se terce ipd.14 Ob tem se zdi 10 Wolfgang Alexander Thomas-San-Galli, Ludwig van Beethoven (Berlin: 12 Wyn Jones, »The pastoral tradition«, Beethoven: Pastoral Symphony, Dearbooks, 2014), 250. 14–16. 11 Peter Gülke, »…immer das Ganze vor Augen«: Studien zu Beethoven 13 Barbo, Simfonija prve polovice 19. stoletja, 18. (Stuttgart, Weimar: Metzler, Bärenreiter, 2000), 139. 14 Ibid., 19. 12 potrebno ponovno poudariti, da ima idilični svet narave v Beethov- matskem smislu zaznamuje celoten stavek, kajti ostalo motivično-te-novem pastoralnem kontekstu predvsem simbolni pomen. Zato matsko gradivo jo zgolj neprisiljeno dopolnjuje. Tako je razpoložen-kljub številnim asociacijam na konkretne zvoke iz narave, nezgre- je vseskozi umirjeno in prijetno. šljivim podobam ptičjega petja ali nevihte Šesta dejansko v svojem Drugi stavek ( Andante molto mosso) nas s svojo tekočo eterič- « bistvu ne pomeni »slikanja«, temveč je predvsem »izraz občutij« nostjo popelje do prizora ob potoku. Napisan je v sonatni obliki z repis oz. izraz romantičnega hrepenenja po pastoralni harmoniji.15 dvema temama, ki nista v izrazitejšem kontrastu. Zaključuje ga zna- i p S petimi stavki je Pastoralna najneobičajnejša med vsemi menito posne ma nje ptičjega petja, in sicer slišimo »petje« slavčka nsk Beethovnovimi simfonijami. Na prvi pogled se zdi da gre za nekon- (flavta), oglašanje prepelice (oboa) in kukavice (klarinet). Leta 1823 lja vencionalno število, ki kljubuje tedaj prevladujoči štiristavčni zvrst- naj bi med sprehodom po gozdu v bližini Heiligenstadta že popol-ljub ni normiranosti simfonije v prid geniju porajajoče se romantike, pa noma gluhi skladatelj dejal prijatelju Antonu Schindlerju: vendar se pravo ozadje petstavčnosti skriva v skladateljevem ciklič- s 68: » » Tukaj sem pisal Prizor ob potoku . Z menoj so komponi- nem razumevanju simfonije. Da bi razumeli omenjeno trditev, je tre- pu rali strnadi tu zgoraj, pa prepelice, slavčki in kukavice. « ba nekoliko detajlnejšega vpogleda v strukturne zakonitosti Pastora- (» Hier habe ich die Szene am Bach geschrieben, und die Gol- lne simfonije. duru, o dammern da oben, die Wachteln, Nachtigallen und Kuckuc- Pred izidom partiture je Beethoven več let razmišljal, kako ke ringsum haben mitkomponiert.«)16 bi naslovil posa mezne stavke. Naposled se je odločil za naslednje nija v F- poimenovanje: Vendar se zdi, da gre bolj kot za realen opis za še eno v vrsti idea- fom 1. Prebujenje vedrih občutkov ob prihodu na deželo ( Erwa- lizacij kasnejšega romantičnega imaginarija. chen heiterer Empfindungen bei der Ankunft auf dem Lan- Tretji stavek ( Allegro) je duhovit, nekoliko grotesken kmečki en ■ si de); ples, v katerem se nad pedalnim tonom izmenjujeta dve sorodni hov 2. Prizor ob potoku ( Szene am Bach); temi. Nemara se je skladatelju zdela za to najbolj primerna oblika eet 3. Veselo druženje podeželanov ( Lustiges Zusammensein der scherza, ki ji je Beethoven znal dati karakteristično obeležje z raz- an b Landleute); ličnimi drob ni mi oponašanji podeželskega muziciranja. Tako je za ig v 4. Nevihta – Vihar ( Gewitter – Sturm) in stavek značilna »diletantska« spremljava s toniko in do mi nanto; w 5. Spev pastirjev. Veseli in hvaležni občutki po nevihti ( Hir- vztrajna solistična melodija v oboi pa prepričljivo po sne ma pastir- lud tengesang. Frohe und dankbare Gefühle nach dem Sturm). sko žveglo. Kot trio scherza zazveni potrkani ples ( Schuhplattler). Teh pet kvazibukoličnih slik je skladatelj pravzaprav združil v tri Vse se dvakrat ponovi, ko pa naj bi se prvi del ponovil še tretjič, stavke, s tem da so tretja, četrta in peta povezane med seboj brez pre- grozeča nevihta z besnečim viharjem naznani glasbenodrama-morov. turški mejnik. Prvi stavek ( Allegro ma non troppo) je napisan v sonatni obliki s Četrti stavek ( Allegro) jo postavi v središče dogajanja, saj nadv- široko razpredeno kodo. Že sam uvodni motiv vsebuje tri elemente se realistično »slika« grom in strelo, ploho in slednjič rahel dežek. za nadaljnjo gradnjo. Ta lahkotna misel v nekakšnem kvazimonote- 16 George Grove, Beethoven und seine neun Symphonien; Deutsche 15 Ibid.. Bearbeitung von Max Hehemann (London: Novello, 1906), 196. Beethoven je dal stavku za takratni čas virtuozno, četudi ne povsem sicer lastno prvim stavkom simfonij. Le-tej se je Beethoven v uvod-13 svojsko podobo omenjenih vremenskih pojavov, ki so bili že poprej nem stavku Šeste presenetljivo odpovedal. Tako je tudi v tem po- često predmet glasbenih ponazoritev. Dramatičnemu poteku sledi gledu očitno, da skladatelj uresničuje težnjo po ciklični zaokrožitvi tudi razširjena instrumentacija, saj Beethoven v orkestracijo doda še stavkov, ki se razvijajo v harmonično idilo, romantično ponazorjeno na dve pozavni in pikolo. O stavku je Hector Berlioz, ki je kot števil- s pomiritvijo viharja in razjasnitvijo.19 hov ni drugi pristaši programske glasbe prav v Pastoralni našel idealno eet predhodnico svojih programskih simfonij, zapisal: Beethoven kot častni član an b » Poslušajte te sunke vetra, ki prinašajo dež, mrmranje basov Filharmonične družbe v Ljubljani a vig in visoke tone pikola, ki naznanjajo sprostitev grozljivega vi- w Šele koncertno delovanje leta 1794 ustanovljene ljubljanske Filhar- harja. To nista več dež in veter, to so potop, poplava in konec ud monične družbe je pri nas spodbudilo seznanjanje z najsodobnejšo sveta. «17 simfonično literaturo in v domala vseh segmentih močno okrepilo a«) l Glasbeno dogajanje se brez premora nadaljuje v finale ( Alleg- progresivnost simfonične glasbe v deželah med Alpami in Jadra-retto). Oblikovno tudi tega stavka ni mogoče povsem enoznačno nom. Med častnimi člani omenjene družbe najdemo številne doma-interpretirati: spominja na razširjeni rondo s kodo. Čeprav finale pastoraln če in tuje glasbenike. Med prvimi, začetnika simfonizma na Sloven- večinoma temelji na prvi temi, kmalu prepoznamo tudi drugo – le- skem Františka Josefa Benedikta Dusíka,20 med kasnejšimi pa tudi -ta spominja na motiv iz začetka simfonije –, kar daje Beethovnovi posamezne glasbene ravnatelje družbe, med katerimi velja izposta-duru (» »idilični pokrajini« simetrično podobo. Velja izpostaviti tudi kodo, viti Antona Nedvěda, Josefa Zöhrerja in Hansa Gerstnerja. Sicer pa za katero se zdi, da vsebinsko predstavlja ponotranjeni višek skladbe, je Filharmonična družba svoj ugled utrjevala predvsem s članstvi ne-t. 6 v f- koral oz., bolje rečeno, vokalno koncipiran del kompozicije. Besedi- katerih najvidnejših tujih skladateljev in glasbenih poustvarjalcev lo slednjega bi se kot nekakšna zahvala za stvarstvo po zapisu iz ski-nija š (med njimi npr. Josefa Haydna, Niccolòja Paganinija, Johannesa fo ce za zadnji stavek ( »Ausdruck des Dankens. Herr, wir danken Dir«) Brahmsa idr.).21 sim lahko glasilo: » Zahvaljujemo se ti, vsemogočni Bog! « (» Wir danken Z njihovimi imenovanji je Filharmonična družba skozi 19. sto- Dir, allmächtger Gott!«).18 letje potrjevala svoje visoko zastavljene cilje, ki jih je posebno ambi- Celotni glasbeni potek Pastoralne simfonije je torej podrejen so- ciozno uresničevala na začetku svoje poti, tj. v obdobju klasicizma. natnem ciklu, pri katerem nevihtni stavek deluje kot nekakšen ra- Glede na velike ambicije družbe je bilo skorajda samoumevno, da zvojni odsek, finale pa zavzema mesto kvazireprize. Prenos enot-nega dramaturškega loka na štiristavčno delo je bila ideja, ki so jo 19 Barbo, Simfonija prve polovice 19. stoletja, 21. po Beethovnu prevzeli številni simfoniki v 19. stoletju. Iz nje izha- 20 Matjaž Barbo, František Josef Benedikt Dusík: The Biography of an ja tudi vključitev dodanega četrtega stavka, ki nosi v sebi dramatiko, Eighteenth-Century Composer (Wien : Hollitzer Wissenschaftsverlag, 2011),_46. 17 Hector Berlioz, The Art of Music and Other Essays: A Travers Chants 21 Ivan Klemenčič, »Častni člani ljubljanske Filharmonične družbe«, (Bloomington, Indianapolis: Indiana University Press, 1994), 23–24. Evropski glasbeni klasicizem in njegov odmev na Slovenskem (Ljubljana: 18 Grove, Beethoven und seine neun Symphonien, 205. SAZU, 1988), 123–134. 14 bo slednja v svoje vrste skušala zvabiti tudi najpomembnejšega pred- osvetljujejo skladateljeve vezi z Ljubljano,28 kronologija prve izved-stavnika tega obdobja – Ludwiga van Beethovna. be Pastoralne na Slovenskem ni docela pojasnjena. Najpomembnej- Prvi ohranjeni katalog muzikalij ( Musicalien-Catalog)22 Fil- ši preučevalci Beethovnove simfonične poustvarjalnosti v Ljubljani harmonične družbe iz let 1794–1804 kaže, da je moralo biti do leta sicer domnevajo, da je bila Simfonija št. 6 v F-duru pri nas prvič iz- « 1808, ko se je prvič porodila zamisel o vabilu Beethovnu za častnega vedena 28. februarja 1818.29 Katalogi muzikalij Filharmonične druž- repis člana družbe, za njimi obdobje uspešnega delovanja. Med Beethov- be v Ljubljani pa izkazujejo, da naj bi prva dva stavka Pastoralne simi p novimi kompozicijami, ki so jih pogosto uvrščali na koncertne spo- fonije na koncertih družbe zazvenela šele 11. aprila 1823, čemur je 23. nsk maja 1823 sledila izvedba simfonije v celoti.30 lja rede Filharmonične družbe, so kmalu v začetku stoletja izvedli prvi Beethovna so sicer za častnega člana ljubljanske Filharmonične dve Beethovnovi simfoniji, Klavirski koncert št. 1 v C-duru ter neka- ljub družbe želeli izvoliti že leta 1808, tj. v letu nastanka Pastoralne sim- tera komorna dela. fonije. O vzroku za Beethovnovo prvotno neizvolitev govori poroči- Jasnejšo sliko o koncertnem dogajanju si sicer lahko ustvarimo s 68: » lo na Dunaju živečega zdravnika, sicer tudi častnega člana ljubljan- pu šele od leta 1816 dalje, saj so koncertni sporedi, razen enega iz leta ske Filharmonične družbe Antona Schmitta. Slednji je bil določen 1811, ki je reproduciran v publikaciji Emila Bocka,23 delno ohranje- za posredovanje pri skladatelju, vendar je naposled v Ljubljano spo-duru, o ni šele od leta 1816 naprej.24 Bock kot otvoritveno delo akademije,25 ročil, da je Beethoven » preveč muhast in premalo uslužen« (» Beet-ki je bila na sporedu 8. januarja 1811, navaja veliko simfonijo Ludwi- hoven hat ebenso viele Launen, als wenig Dienstfertigkeit. «31). V ome-ga van Beethovna (» Eine grosse Symphonie von Herrn van Beetho- nija v F-fo ven«26). Za katero simfonijo je šlo, ne moremo z gotovostjo trditi. 28 Primož Kuret, Ljubljanska filharmonična družba: 1794– 1919 (Ljubljana: m Nova revija, 2005), 47–55. Glej tudi: Ivan Klemenčič, »Beethovnova Zdi se, da je bila to Eroica.27 6. simfonija in zveze z Ljubljano«, Zbornik Narodne in univerzitetne Relevantnih virov primanjkuje tudi v povezavi s prvo izvedbo en ■ si knjižnice (Ljubljana: NUK, 1978), 91–99; Ivan Klemenčič, Slovenska Beethovnove Šeste simfonije pri nas. Tako kljub izčrpnim študijam, ki filharmonija in njene predhodnice (Ljubljana: Slovenska filharmonija, hov 1988), 32; Ivan Klemenčič, Slovenska glasba v evropskem okviru (Celje: eet Celjska Mohorjeva družba, 2008), 111–130 in Klemenčič, »Častni člani an b ljubljanske Filharmonične družbe«, 128. 22 Musicalien-Catalog der Philharmonischen Gesellschaft in Laibach Zum 29 Klemenčič, »Beethovnova 6. simfonija in zveze z Ljubljano«, 96. ig v Gebrauch für auswärtige Herren Mitglieder dieser Gesellschaft Nro 1 Seit w Glej tudi: Kuret, Ljubljanska filharmonična družba, 49; Sieghard 1. Nov. 1797 bis lezten Juni 1804 / Wird halbjährig fortgesetzt. Glej NUK, Brandenburg, Sechste Symphonie F-Dur Opus 68. Sinfonia pastorale. lud arhiv Filharmonične družbe. Faksimile nach dem Autograph BH 64 im Beethoven-Haus Bonn mit 23 Emil Bock, Die philharmonische Gesellschaft in Laibach (Laibach: einem Kommentar von Sieghard Brandenburg (Bonn: Beethoven-Hauses, Kleinmayr & Bamberg, 1902), 13. 2000), 27 in Jens Dufner, Beethoven Werke, Symphonien III (München: 24 V prispevku se opiramo na koncertne sporede, hranjene v Glasbeni G. Henzle Verlag, 2013), 277. zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Glej NUK, arhiv 30 Sara Železnik, Koncertni sporedi Filharmonične družbe 1816–1872 Filharmonične družbe, mapa Koncertni sporedi. (Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v 25 Tako so se tedaj imenovale slavnostne prireditve s kulturnim sporedom. Ljubljani, 2012), 82–83. Tako v tedanji literaturi zasledimo 31 » Ich meines Theils würde in dieser Rücksicht mein votum blos für den 26 Bock, Die philharmonische Gesellschaft, 13. letzten, nämlich Hummels Sohn geben, der bei dem regierenden Fürst 27 Klemenčič, »Častni člani ljubljanske Filharmonične družbe«, 123. Niklas Esterhazy 2. Hofkapellmeister ist (Haydn ist der erste). Beethoven njenem pismu je Schmitt tedanji direkciji družbe zaupal še, da bi ses der dermaligen Mitglieder hier beischließt. Laibach am 15. 15 svoj glas raje namenil odličnemu pianistu in skladatelju Johannu Ne- März 1819. «33 pomuku Hummlu. Zdi se, da je direkcija tedaj kolebala med vabilom Beethoven se je nato družbi zahvalil s pismom z dne 4. maja Beethovnu oz. Hummlu, ki pa kasneje nikdar ni postal član družbe. 1819, v katerem je zapisal, da zna ceniti priznanje za » neznatne« zas-na Po vsej verjetnosti so ocenili, da bi bilo vabilo Beethovnu, ki je te- luge v glasbeni umetnosti, ki mu jih je ljubljanska Filharmonična hov daj že veljal za enega najslavnejših živečih skladateljev, preveč tve- družba pripoznala s to počastitvijo. eet gano. Tako se direkcija sprva ni odločila za vabilo. Filharmoniki so V pismu je zapisal: an b nato šele leta 1819 s posredovanjem dunajskega magistratnega sve- » An die Philarmonische Gesellschaft in Laibach. a v tnika Mathiasa von Tuscherja skladatelju izročili diplomo s častnim ig w članstvom z datumom 15. marec 1819, skupaj s statutom družbe in Den EhrenVollen Beweiß, welchen mir die würdigen Mitglie- ud članskim seznamom.32 Pismo citiramo v celoti: der der Philarm. Gesellschaft als Anerkennung meiner gerin- a«) l gen Verdienste in der Tonkunst dadurch gegeben haben, daß sie » Die hiesige philharmonische Gesellschaft, deren Zweck Ver- mich zu ihrem Ehren Mitgliede erwählt haben, und mir das feinerung des Gefühls und Bildung des Geschmacks im Gebi- Diplom darüber durch Hr. MagistratsRath v. Tüscher haben ete der Tonkunst ist, mußte bei ihrem ratlosen Streben, dem pastoraln zustellen laßen, weiß ich zu würdigen, und werde zu seiner Vereine nach innen und ausen auch durch zweckmäßige Wahl Zeit als einen Beweiß dieser meiner würdigung ein noch nicht neuer Glieder, immer mehr Gehalt, Solidität und Zierde zu duru (» öffentlich erschienenes Werk durch obgedachten Herrn M.R. v. geben, allgemein von dem Wunsche durchdrungen werden, Tüscher an die Gesellschaft die Ehre haben gelangen zu laßen. die Zahl ihrer Ehrenmitglieder durch Eu. Wohlgeb. gezi- Wo übrigens die Gesellschaft meiner bedarf, werde ich je- t. 6 v f- ert zu wissen. Das Organ dieser Gesellschaft, die unterzeich- derzeit mich dazu bereit finden laßen – nija š nete Direktion, erfüllt, den allgemeinen Wunsch der Gesel- fo lschaft realisirend, diesmal ihre angenehmste Pflicht, indem Der Philarmonischen Gesellschaft sim sie E. W. durch die Ernennung zum Ehrenmitgliede den vol- Ergebenstes EhrenMitglied lsten Beweis ihrer tiefsten Verehrung anzunehmen ersuchet und zugleich ein Exemplar der Statuten und des Verzeichnis- Ludwig Van Beethowen. 33 » Tukajšnja filharmonična družba je z namenom izboljšanja občutja in hat ebenso viele Launen, als wenig Dienstfertigkeit. « ( V zvezi s tem bi vzgoje okusa na področju glasbe, morala skozi neutrudno prizadevanje, glasoval le za zadnjega, Hummelovega sina, ki pri vladajočem kapelniku družbi navznoter in navzven tudi s smotrno izbiro novih članov dati vedno Nikolaju Esterhazyju deluje kot drugi kapelnik (Haydn je prvi). Sicer pa je večjo težo, solidnost in ponos, biti prežeta z željo, število častnih članov Beethoven preveč muhast in premalo uslužen. ) Friedrich Keesbacher, Die okrasiti z vašim blagorodjem. Podpisana direkcija kot organ družbe tokrat philharmonische Gesellschaft in Laibach seit dem Jahre ihrer Gründung skozi realizacijo splošne želje le-te, izpolni najbolj prijetno dolžnost s tem, da 1702 bis zu ihren letzten Umgestaltung: eine geschichtliche Skizze (Laibach: vaše blagorodje imenuje za častnega člana in prosi za sprejetje tega dokaza, Kleinmayr & F. Bamberg, 1862), 50. polnega svojega najglobljega občudovanja. Dodan je primerek statutov in 32 Ibid. spisek dosedanjih članov. Ljubljana 15. marca 1819. « Ibid. 16 Wien am 4:ten Maj 1819«34 derzeit auf seine freundschaftliche Gesinnung rechnen dür- fe. «35 O omenjenem dogajanju je svoje bralce obvestil tudi Illyrisches Blatt, priloga Laibacher Zeitung: Beethovnovo pismo je doletela precej nenavadna zgodovinska « usoda. Sprva je nanj opozoril prvi kronist družbe, znani ljubljanski » Für alle Mitglieder der Laibacher philharmonischen Gesel- zdravnik Friedrich Keesbacher, ko je leta 1862 izdal kroniko Filhar- repis lschaft, ihre Gönner und Freunde dürfen es angenehm seyn, monične družbe.36 V arhivu Filharmonične družbe je nato Beethov- i p zu wissen, daß besagte Gesellschaft den berühmten Ludwig novo pismo več desetletij zavzemalo častno mesto, vse dokler ga niso nsk van Beethoven, dessen clasissche Compositionen die Laiba- lja v novi povojni kulturno-politični realnosti južnoslovanske države, v cher Muiskfreunde in so vilen musicalischen Accademien ljub kateri družba v dotedanjem obsegu ni mogla več delovati, poleg šte- bewunderten, sich zum Ehrenmitgliede erwählt und dem- vilnih drugih dragocenosti prodali. Sprva v Švico, züriškemu zbiral- selben das Diplom übersendet haben. Dieses Diplom wurde cu H. C. Bodmerju, leta 1956 pa v Beethovnov arhiv v Bonnu,37 kjer s 68: » von Seiten der großen Componisten nicht nur sehr gütig au- pu pismo hranijo danes.38 fgenommen, sondern es erfolgte hierüber auch noch eine ei- Izvolitev Beethovna za častnega člana je nedvomno pomembno genhändige, ungemein erfreuliche Rückantwort des Inhalts, prispevala k dvigu ugleda Filharmonične družbe. Čeprav se zgodnji duru, o daß dieser berühmte Tonkünstler das Diplom der Laibacher poskus izvolitve ni posrečil, do Beethovnovega imenovanja leta 1819, philharmonischen Gesellschaft als einen, ehrenvollen Beweis upoštevajoč mednarodno merilo, ni prišlo pozno. Tako je denimo nija v F- von den Anerkennung seiner (wie es sich bescheiden ausdrüc- slovito Društvo prijateljev glasbe ( Gesellschaft der Musikfreunde) na fom kt, geringen –) Verdienste ansehe und daß die Gesellschaft je- Dunaju Beethovna za častnega člana izvolilo zgolj tri leta pred nje- govo starejšo ljubljansko »sorodnico«. Vsekakor pa je Beethovno- en ■ si va izvolitev za častnega člana Filharmonične družbe v Ljubljani po- 34 » Filharmonični družbi v Ljubljani. hov membno odmevala tako doma kot v tujini in vplivala na delovanje Častni dokaz, ki so mi ga podelili častivredni člani Filharmonične družbe kot eet družbe vse do njenega neformalnega konca 19. julija 1921, ko je bila priznanje mojim neznatnim zaslugam za glasbo, da so me izvolili za svojega an b častnega člana in mi izročili diplomo prek magistratnega svetnika gospoda 35 » Tuscherja, znam ceniti in bom ob priliki kot dokaz mojega spoštovanja poslal Za vse člane ljubljanske Filharmonične družbe, njihove podpornike in ig vw družbi prek omenjenega gospoda magistratnega svetnika Tuscherja eno svoje, še prijatelje bo prijetno vedeti, da je omenjena družba izvolila za častnega neobjavljeno delo – člana znanega Ludwiga van Beethovna, čigar klasične skladbe so ljubljanski lud Kjer bi me družba sicer potrebovala, bom vedno pripravljen. prijatelji glasbe na mnogih akademijah občudovali, in mu poslala diplomo. Filharmonične družbe Te diplome veliki skladatelj ni samo dobrohotno sprejel, ampak svojeročno, najvdanejši častni član izjemno prijazno odgovoril, da jo sprejema kot časten dokaz priznanja Ludwig van Beethoven.“ svojih (kot se je skromno izrazil, majhnih) zaslug in da lahko družba Dunaj 4. maja 1819« vedno računa na njegovo prijateljsko naklonjenost. « Kuret, Ljubljanska »Ludwig van Beethoven, Brief an die Philharmonische Gesellschaft in filharmonična družba, 51. Laibach, Wien, 4. Mai 1819, Autograph«, Sammlung H. C. Bodmer, HCB 36 Keesbacher, Die philharmonische Gesellschaft in Laibach, 51. Br 183, Beethoven-Haus Bonn, https://www.beethoven.de/sixcms/detail. 37 Klemenčič, »Beethovnova 6. simfonija in zveze z Ljubljano«, 97–98. php?id=15288&template=dokseite_digitales_archiv_en&_dokid=b407&_ 38 »Ludwig van Beethoven, Brief an die Philharmonische Gesellschaft in seite=1-1 Laibach, Wien, 4. Mai 1819, Autograph«. družba kot Filharmonično društvo priključena ljubljanski Glasbe- datum nastanka ni znan, pa se zdi, da je bil izdelan po letu 1914.43 17 ni matici.39 Čeprav so zapisi iz katalogov muzikalij ter koncertnih sporedov po- gosto pomanjkljivi,44 lahko za Filharmonično družbo rekonstruira- mo dokaj natančno podobo izvedb Beethovnovih del. Le-ta so veči- Beethovnove simfonije na koncertih sporedih na noma pri ljubljanski publiki naletela na ugoden sprejem, Beethoven Filharmonične družbe v Ljubljani pa je kmalu postal »hišni« skladatelj Filharmonične družbe, kate- hov Ker se znaten del arhiva Filharmonične družbe v Ljubljani ni oh- eet rega spomin je slednja posebej slovesno počastila na nekaterih jubi- ranil,40 lahko podobo koncertnega življenja ljubljanske Filharmo- lejnih koncertih.45 an b nične družbe in s tem tudi poustvarjalnosti Beethovnovih simfonij Iz koncertnih sporedov je razvidno, da je bila na koncertih a vig v Ljubljani rekonstruiramo na podlagi preostalih ohranjenih kon- Filharmonične družbe do leta 1872, ko je bila ustanovljena osred-wud certnih sporedov in katalogov muzikalij.41 K jasnejši predstavi o or- nja slovenska glasbena ustanova Glasbena matica v Ljubljani, med ganiziranosti koncertnih sezon in pogostosti posameznih akademij Beethovnovimi simfonijami največkrat izvedena Simfonija št. 2 v a«) l vsekakor prispevajo tudi letna poročila ( Jahresbericht), ki jih je Fil- D-duru, in sicer trinajstkrat. Sledijo ji Prva (z enajstimi izvedba-harmonična družba izdajala od leta 1862 naprej.42 V Glasbeni zbirki mi) in Sedma simfonija (z devetimi) ter Pastoralna simfonija (s sed-Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki hrani gradivo, po- mimi), ostale Beethovnove simfonije pa so bile izvedene veliko bolj pastoraln vezano z ljubljansko Filharmonično družbo, so ohranjeni štirje ka- poredko. Med njimi zgolj Simfonija št. 5 v c-molu (s štirimi) prese-talogi muzikalij družbe. Prvi, že omenjeni, je iz leta 1804. Iz novej- ga več kot dve izvedbi,46 izvedbe Devete simfonije pa v omenjenem duru (» šega obdobja pa najdemo še tri: med njimi je najstarejši iz leta 1898, obdobju sploh ni mogoče zaslediti. Kot smo že omenili, so na kon-drugi je iz leta 1904 in za najmlajšega, listkovnega, katerega točen certih ljubljanske Filharmonične družbe tudi v 19. stoletju – skladno t. 6 v f-z vsakokratnimi izvedbenimi zmožnostmi družbe – pogosteje izva- jali posamezne stavke simfonij in ne simfoničnih ciklusov v celoti. nija šfo 39 Kuret, Ljubljanska filharmonična družba, 443. Izmed preostalih Beethovnovih skladb so bile najbolj pogosto sim 40 Jernej Weiss, »Načrtna ukinitev Filharmonične družbe v Ljubljani in izvajane uverture Prometej (21-krat), Fidelio (14-krat) in Egmont (13-njen zadnji glasbeni ravnatelj Hans Gerstner«, Hans Gerstner (1851– 1939): življenje za glasbo (Maribor: Litera in Univerza v Mariboru, 2010), 43 Sara Železnik, »Kompozicije Ludwiga van Beethovna na koncertnih 67–74. Glej tudi: Jernej Weiss, Češki glasbeniki v 19. in na začetku 20. sporedih in v arhivu muzikalij ljubljanske Filharmonične družbe«, stoletja na Slovenskem (Maribor: Litera in Univerza v Mariboru, 2012), Muzikološki zbornik, let. 48, št. 1, (Ljubljana: Znanstvena založba 200. Filozofske fakultete, 2012), 52. 41 Sara Železnik, Repertoarne smernice Filharmonične družbe v Ljubljani: 44 Najpogosteje se v zapisih pojavi zgolj oznaka Sinfonie (in njej podobne katalogi muzikalij Filharmonične družbe (Ljubljana: Znanstvena založba različice zapisa) ter skladateljev priimek. Pogosto tako nista zapisana Filozofske fakultete, 2014). niti opus niti tonaliteta, ponekod pa ni naveden niti avtor. Enako velja 42 Ta so organizirana kronološko, z natančnimi popisi vseh pomembnejših tudi za nekatere vokalne točke, tako je denimo zapisano zgolj Arie für dogodkov, ne zgolj koncertov, temveč tudi organizacijskih sestankov, Sopran brez avtorja, večkrat pa tudi zgolj naslov arije brez navedbe dela, smrti članov, različnih sprejemov, izletov, poročil o delovanju glasbene iz katerega izhaja. Ibid., 51. šole, na koncu pa je vsakokrat priložen tudi seznam članov in navedena 45 Železnik, Koncertni sporedi Filharmonične družbe 1816-1872, 21–365. direkcija družbe kot tudi podano finančno poročilo. 46 Kuret, Ljubljanska filharmonična družba, 474–626. 18 krat), izmed pesmi pa izstopata Adelaide in Božja čast. Omeniti mo- Poleg akademij je Filharmonična družba prirejala tudi številne ramo tudi Septet v Es-duru in oratorij Kristus na Oljski gori, katere- druge dogodke, ki so izstopali iz običajne koncertne prakse. Razlika ga posamezne dele so izvajali pogosto, kot celota pa je bil zagotovo se kaže predvsem v namenskosti omenjenih prireditev. Takšna veja izveden vsaj trikrat.47 koncertnega udejstvovanja so bile prireditve, namenjene praznovan- « ju vladarjevega rojstnega dne ali godu ter proslavljanju pomembnej- Po letu 1830 so simfonije skoraj povsem izginile s koncertnih repis ših nacionalnih dogodkov kot tudi praznovanj pomembnih oblet- sporedov Filharmonične družbe. Glavni razlog za to se zdi predv- i p nic skladateljev, katerih delo je bilo povezano z delovanjem družbe. sem vse večja prevlada italijanskega opernega repertoarja, pogojena nsk Posebej pomembno so v tej zvezi odmevali dogodki v povezavi z lja s sočasno spremembo recepcijskih pričakovanj publike. Le-ta so po Beethovnom. Tako sta zgolj nekaj dni po skladateljevi smrti v takrat ljub letu 1830 tudi na koncertnih sporedih Filharmonične družbe nare- osrednjem ljubljanskem časopisu Laibacher Zeitung izšli dve poroči-kovala skoraj popolno zamenjavo skladb dunajske klasike z deli ita- li o Beethovnovi bolezni oz. smrti. s 68: » lijanskih opernih mojstrov. Tako so izvedbe simfoničnih kompozicij 30. marca 1827, štiri dni zatem, ko je v habsburški prestolnici od- pu vse do začetka petdesetih let 19. stoletja sila redke – večinoma so jih jeknila novica o Beethovnovi smrti, je bilo na naslovnici omenjenega nadomestili s posameznimi uverturami in drugimi opernimi točka- ljubljanskega dnevnika objavljeno poročilo z Dunaja, datirano z 21. duru, o mi, posledično pa so redkejše tudi izvedbe Beethovnovih simfonij. marcem 1827. Le-to poroča o Beethovnovem slabem zdravstvenem Če so bila dela slednjega med 1817 in 1825 nekakšna stalnica stanju, v njem pa je zapisano: nija v F-koncertnih sporedov Filharmonične družbe – v povprečju so jih fo » Unser Beethoven liegt beynahe schon volle vier Monathe m izvedli tudi na deset in več koncertih letno –, je to število z začet- an einer äußerst langwierigen und schmerzhaften Krankheit, kom tridesetih let močno upadlo. Tako poslej na koncertnih spore- der Wassersucht, darnieder, welche, wenn sie nicht sein Le- en ■ si dih Filharmonične družbe v Ljubljani najdemo le še en ali dva naslo- ben bedroht, ihn doch für lange Zeit in der Thätigkeit seines hov va Beethovnih del letno, med njimi pa kot po pravilu ni simfoničnih regen Geistes hindern dürfte. Kaum erfuhr man in London eet skladb. Med izjemami je prav Pastoralna simfonija, kar, kot se zdi, den traurigen Zustand dieses hochgefeyerten Meisters, als ei- an b kaže na poseben pomen, ki ga je imela le-ta za Ljubljano: 2. aprila ner seiner wärmsten Freunde und Verehrer, Hr.[Ignaz] Mos- ig v 1841 so tako izvedli njen prvi stavek, 18. februarja 1842 pa Andan- w cheles, mit regem Eifer die Sache der dortigen philharmo- te. 8. novembra 1844 je bila nato izjemoma na sporedu tudi celotna lud nischen Gesellschaft vortrug, welche dann in einer großen Beethovnova Simfonija št. 7 v A-duru. V obdobju med 1851 in 1858, v Versammlung einstimmig beschloß, ihn nicht nur für den Au- katerem so simfonije ponovno postale stalnica koncertnih sporedov genblick, sondern auch für die Zukunft mit allem zu unter- Filharmonične družbe, so nato postopoma spet začela prevladovati stützen, was er nur immer bedürfe. In Folge dessen ließ die simfonična dela Mozarta in Beethovna.48 Gesellschaft Hrn v. Beethoven durch das Haus Rotschild ein- stweilen 1000 fl. übermachen, mit dem Beysatze, nichts zu 47 8. novembra 1822, 6. aprila 1852 in 18. marca 1856. Železnik, »Kompozicije sparen, was ihm seine Gesundheit, und damit wieder sein frey- Ludwiga van Beethovna na koncertnih sporedih in v arhivu muzikalij ljubljanske Filharmonične družbe«, 52. es Wirken im Reiche der Töne verschaffen könne. – Mit wel- 48 Železnik, Koncertni sporedi Filharmonične družbe 1816-1872, 15. cher innigen Rührung Beethoven diese edelmüthige Hand- lung vernahm, läßt sich wohl kaum beschreiben, und hätten, gegangen. Ludwig van Beethoven unterlag am 26. d. M. Na- 19 die würdigen Männer in London davon Zeugen seyn können, chmittags zwischen 5 und 6 Uhr der langen und schmerzhaf- so würde dieß schon allein hinreichende Belohnung für sie ge- ten Krankheit, an welcher er seit mehreren Monathen gelitten wesen seyn. Beethoven ist in ärztlicher Hinsicht in den besten hatte. – Sein Leichenbegängniß wird morgen, den 29. d. M. na Händen. Seine Umgebung besteht aus seinem Jugendfreunde, Nachmittags 3 ½ Uhr, von seiner Wohnung im Schwarzspa- dem kais. königl. wirklichen Hofrathe von Breuning, und sei- hov nierhause aus, Statt finden. «50 eet nem vieljährig erprobten Freunde, Hrn. Musikdirector [An- Med najbolj odmevnimi prireditvami, ki so bile s strani ljubljan- ton] Schindler, der ihm mit aller Aufopferung die Dienste an b ske Filharmonične družbe kasneje posvečene spominu na Beethov- eines wahren Freundes erweiset. Möge es der Vorsehung ge- a vig na, je bila proslava stote obletnice Beethovnovega rojstva leta 1870. fallen, uns und der gesammten Kunstwelt diesen Heros der w Filharmonična družba v Ljubljani je spomin na svojega najpomemb- ud Tonkunst noch lange zu erhalten. «49 nejšega častnega člana počastila z dvema koncertoma 12. in 13. no- 3. aprila 1827 – teden po Beethovnovi smrti – je nato častnik na a«) l vembra 1870. naslovnici povzel še žalostno novico iz habsburške prestolnice: Družba se je na dogodek pripravljala dalj časa. Za boljšo orga- » Die Hoffnungen und Wünsche, welche die zahlreichen Freu- nizacijo so osnovali več odborov. Častnemu je predsedoval Anton pastoraln nde und Verehrer Beethovens für die Wiederherstellung dieses Schöppl, deželni svetnik in poznejši vitez von Sonnwalden, ki je od großen Künstlers gehegt hatten, sind leider nicht in Erfüllung leta 1859 dalje kot direktor v upravnem smislu vodil Filharmonič- duru (» no družbo, namestitvenemu takratni župan Ljubljane Josef Suppan, 49 » Zaradi izjemno dolgotrajne bolezni je naš Beethoven že polne štiri umetniški odbor pa je vodil tedanji glasbeni ravnatelj Filharmonič- mesece prikovan na posteljo. Zbolel je namreč za vodenico, ki ga bo, če že ne t. 6 v f- življenjsko ogrozila, še dolgo ovirala v dejavnostih njegovega živahnega duha. ne družbe Anton Nedvĕd.51 V Londonu so za žalostno stanje tega nadvse slavnega mojstra izvedeli, ko je Prireditvi so posvetili nemalo pozornosti, saj so morali pridobiti nija š eden njegovih najbližjih prijateljev in občudovalcev, g. [Ignaz] Moscheles, z fo pevce in orkestraše tudi izven Ljubljane. Ljubljanskih pevcev je bilo veliko vnemo zadevo predstavil tamkajšnji filharmonični družbi. Le-ta je nato 60 (od tega 40 moških), iz Celja je prišlo 40 pevcev in 12 pevk, iz sim na velikem zborovanju enoglasno sklenila, da ga ne bo samo trenutno, temveč tudi v prihodnje podprla z vsem, karkoli bi potreboval. Posledično je družba Kočevja sedem pevcev, iz Trsta in Maribora po dva ter iz Gorice trije g. Beethovnu ob podpori hiše Rotschild zaenkrat donirala 1000 guldnov s pristavkom, naj ne varčuje z ničemer, kar bi mu lahko priskrbelo zdravja in s tem 50 » Upanja in želje, ki so jih številni prijatelji in občudovalci Beethovna gojili spet svobodno udejstvovanje v kraljestvu tonov. – S kakšno notranjo ganjenostjo za okrevanje tega velikega umetnika, se na žalost niso izpolnile. Ludwig van je Beethoven izvedel za to plemenito dejanje, se da najbrž komaj opisati, in Beethoven je 26. tega meseca med 17. in 18. uro podlegel dolgi in boleči bolezni, če bi dostojanstveni možje iz Londona lahko bili temu priče, bi že samo to za zaradi katere je več mesecev trpel. – Sprevod do pokopališča se bo začel jutri, 29. njih bilo zadostno plačilo. Beethoven je v najboljših zdravniških rokah. Obdan tega meseca popoldan ob 15.30, izpred njegovega [Beethovnovega] stanovanja je s strani prijateljev iz mladosti, c. k. dvornega svetnika von Breuninga in na Schwarzspanierhause. « Laibacher Zeitung, št. 27, 3. april 1827, 105. njegovega skozi mnoga leta preizkušenega prijatelja, g. glasbenega direktorja 51 Siebenter und Achter Jahresbericht der philharmonischen Gesellschaft in [Antona] Schindlerja, kateri mu je z vso požrtvovanostjo izkazal usluge pravega Laibach pro 1869 & 1870 (vom 1. Jänner 1869 bis letzten September 1870 prijatelja. Da bi le Previdnosti ugajalo nam in celotnem umetniškem svetu tega und vom 1. October 1870 bis letzten September 1871 (Laibach: Verlag der heroja tonske umetnosti še dolgo ohraniti pri življenju. « Laibacher Zeitung, št. philharmonischen Gesellschaft, 1871), 4. http://www.dlib.si/details/ 26, 30. marec 1827, 101. URN:NBN:SI:DOC-WFDGPLNO 20 « repisi p nsklja ljub s 68: »pu duru, o nija v F-fo Program Beethovnovega m slavja in vabilo nanj (1870). en ■ si hoveet an b ig vw lud pevci. Gostov v orkestru je bilo največ iz Gradca in Zagreba (skupaj » Den Glanzpunkt des Concertes bildete aber unstreitig des 21 12), iz Trsta in Maribora po eden in štirje iz Koroške.52 Skupaj je torej Violinconcert, vorgetragen von Herrn Heller. Wir haben in nastopilo kar 126 pevcev in več kot 60 instrumentalistov. Herrn Heller einen vollendeten Künstler kennen gelernt. Di- Koncert se je začel s slavnostnim prologom, ki ga je posebej za ese Leichtigkeit des Bogens, diese Reinheit, Klarheit und Sch- to priložnost pripravil Friedrich Keesbacher. Ob zadnji kitici uvo- na miegsamkeit des Tones, diese perlende Anmuth der Passagen dnega govora so odkrili Beethovnov doprsni kip, bogato okrašen s können nur die Resultate eines ausgebildeten großen Talen- hov cvetjem. Prologu je sledila uvertura k operi eet Fidelio in nato kantata za tes sein. «56 zbor in orkester Mirno morje in srečna vožnja ( Meeresstille und glüc- an b 13. novembra je sledil še drugi dan Beethovnovega slavja, ki se kliche Fahrt). Tržaški violinist Julius Heller je zatem nastopil s Kon- a v je začel s skupno vajo vseh udeležencev. Na koncertu so sprva izv- ig certom za violino in orkester v D-duru, sledila je koncertna sopran- w edli Beethovnovo Simfonijo št. 5 v c-molu, sledila je izvedba samo- ska arija ud Ah, perfido, ki jo je zapela članica Deželnega gledališča ga. spevov Mignon in Nova ljubezen, novo življenje ( Neue Liebe, neues Frankenberg, nato pa Fantazija za klavir, zbor in orkester v c-molu, Leben) v interpretaciji sopranistke Leopoldine Gregorič in samo-a«) l pri izvedbi katere so sodelovali pianist Josef Zöhrer in pevski solisti. spevov Spomin ( Andenken) ter S poslikanim trakom ( Mit einem ge-Po Fantaziji je moški zbor izvedel še zborovsko priredbo sopranske- malten Band) v izvedbi Alexandra Rüdingerja, člana Deželnega gle-ga samospeva Božja čast ( Die Ehre Gottes), koncert pa je sklenil zak- pastoraln dališča. Koncert so zaključili z izvedbo kantate Atenske razvaline ljučni zbor iz oratorija Kristus na Oljski gori.53 ( Die Ruinen von Athen) za soliste, zbor in orkester. Po koncertu je Večer se je nadaljeval z govorom deželnega svetnika Schöpp- za udeležence sledilo slavnostno kosilo, ob 21. uri pa so v slavnostno duru (» la o Beethovnu in pomenu njegove glasbe za glasbeno kulturo, okrašenih kazinskih prostorih priredili še ples.57 prebrali so pozdravne telegrame iz Celovca in Maribora, nato pa je Poročevalci so bili posebej navdušeni nad izvedbo Beethovno- t. 6 v f- sledil še pevski večer, na katerem so izvajali tudi skladbe drugih skla- ve Simfonije v c-molu. Sicer pa je obletnica Beethovnovega rojstva na dateljev, ne zgolj Beethovnovih. Prvi del proslave Beethovnovega poustvarjalnem področju izpostavila predvsem osebnost dirigenta nija š rojstva je na ugodne odmeve naletel predvsem v časopisu Laibacher fo Antona Nedvĕda, ki je bil gotovo najbolj zaslužen za uspešno izved- Zeitung, ki je dogodku posvetil posebno pozornost in v svojem felj- sim bo glasbenih prireditev. Zanj je omenjeno Beethovnovo slavje zago- tonu 12. novembra 1870 citiral Grillparzerjev govor ob Beethovno- tovo pomenilo enega izmed poustvarjalnih vrhuncev v njegovi ka-vem pogrebu,54 nato pa dva dni kasneje poročal še o obeh slavnost- rieri. nih koncertnih večerih.55 Občinstvo naj bi ob velikem navdušenju Dogodkov se je udeležil tudi skladateljev biograf, sicer ameri- vsako točko pospremilo z bučnim aplavzom. Nepodpisani kritik ški konzul v Trstu, Alexander W. Thayer in v družbinem letnem po-pa je v svojem poročilu posebej izpostavil izjemen nastop violinista Hellerja in o njem zapisal: 52 Železnik, »Kompozicije Ludwiga van Beethovna na koncertnih sporedih 56 » Višek koncerta pa je bil nedvomno Violinski koncert v izvedbi gospoda in v arhivu muzikalij ljubljanske Filharmonične družbe«, 57. Hellerja, v katerem smo spoznali popolnega umetnika. Takšna lahkotnost 53 Kuret, Ljubljanska filharmonična družba, 169–70. lokovanja, ta čistost, jasnost in voljnost tona, biserne miline pasaž so lahko 54 Laibacher Zeitung , št. 259, 12. november 1870, 1855–56. le rezultat izoblikovanega velikega talenta. « Ibid., 1865. 55 Laibacher Zeitung, št. 260, 14. november 1870, 1865–66. 57 Kuret, Ljubljanska filharmonična družba, 170. 22 ročilu objavil sestavek o slavju z datumom 19. november 1870.58 Fil- Blibliografija harmonična družba je ob velikem uspehu Beethovnove slavnosti »Ludwig van Beethoven, Brief an die Philharmonische Gesel-pridobila samozaupanje v lastne sile in dokazala, da je sposobna or- lschaft in Laibach, Wien, 4. Mai 1819, Autograph«, Sammlung ganizirati tudi obsežnejše glasbene prireditve. Tako je Beethovno- « H. C. Bodmer, HCB Br 183, Beethoven-Haus Bonn, https:// va stoletnica v 19. stoletju za glasbeno Ljubljano vsekakor pomenila www.beethoven.de/sixcms/detail.php?id=15288&template=- repis enega izmed pomembnejših dogodkov, ki je še dolgo odmeval. dokseite_digitales_archiv_en&_dokid=b407&_seite=1-1 i p Skladbe Ludwiga van Beethovna pa niso bile aktualne zgolj v »Ludwig van Beethoven, Skizzenblatt zum Wehrmannslied „Öster-nsklja slavnostnih dneh, temveč so imele domala vseskozi poseben status reich über alles“ von Heinrich Joseph von Collin Unv 18, zu tudi na rednih akademijah Filharmonične družbe, te osrednje kon- ljub „Mignon“ op. 75«, Sammlung H. C. Bodmer, HCB Mh 79, certne ustanove v 19. stoletju na Slovenskem. V njeni nadvse boga- Beethoven-Haus Bonn, https://www.beethoven.de/sixcms/de- ti poustvarjalni zgodovini je tako sledila še vrsta drugih pomemb- tail.php?id=&template=dokseite_digitales_archiv_de&_do- s 68: »pu nih Beethovnovih spominskih koncertov. Repertoar Filharmonične kid=ha:wm225&_seite=1 družbe v Ljubljani se zdi tako glede na prve izvedbe Beethovnovih Siebenter und Achter Jahresbericht der philharmonischen Gesel-simfonij povsem primerljiv z nekaterimi najpomembnejšimi sočas- lschaft in Laibach pro 1869 & 1870 (vom 1. Jänner 1869 bis letz- duru, o nimi tujimi koncertnimi institucijami. ten September 1870 und vom 1. October 1870 bis letzten Septem- Seveda pa Beethovnov pomen za Ljubljano ni bil omejen zgolj ber 1871. Laibach: Verlag der philharmonischen Gesellschaft, nija v F- 1871. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFD- fo na aktualnost njegovih kompozicij, katerih izvedbe so k nam priva- m GPLNO bile tudi številne tuje renomirane glasbene poustvarjalce. Nenaza- dnje so prav tovrstna častna članstva, slavnostne akademije in drugi en ■ si Laibacher Zeitung, št. 26, 30. marec 1827, 101. odmevni dogodki v nadvse bogati poustvarjalni zgodovini ljubljan- hov Laibacher Zeitung , št. 27, 3. april 1827, 105. ske Filharmonične družbe, v dobršni meri definirali kulturno zavest eet Laibacher Zeitung , št. 259, 12. november 1870, 1855–56. tedaj mlade bidermajerske meščanske kulture in Ljubljano pove- an b Laibacher Zeitung, št. 260, 14. november 1870, 1865–66. zali z nekaterimi najpomembnejšimi glasbenimi središči Habsbur- ig vw ške monarhije. Iz njih izhaja tudi potrebna samozavest nekaterih Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík: The Biography lud ključnih protagonistov delovanja Filharmonične družbe v Ljublja- of an Eighteenth-Century Composer. Wien: Hollitzer Wis- ni. Njim gre zasluga, da je kranjska prestolnica kljub svoji relativ- senschaftsverlag, 2011. ni majhnosti postala pomemben sestavni del tedaj najaktualnejših Barbo, Matjaž. Simfonija prve polovice 19. stoletja. Ljubljana: Odde-evropskih glasbenih tokov. lek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2008. Barbo, Matjaž. Simfonija v 19. stoletju: Zadrege zvrsti. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012. 58 Siebenter und Achter Jahresbericht der philharmonischen Gesellschaft in Laibach, 6–14. Berlioz, Hector. The Art of Music and Other Essays: A Travers Kuret, Primož. Ljubljanska filharmonična družba: 1794– 1919. Lju- 23 Chants. Bloomington, Indianapolis: Indiana University Press, bljana: Nova revija, 2005. 1994. Kuret, Primož. »Beethoven, Ehrenmitglied der Philharmonischen Bock, Emil. Die philharmonische Gesellschaft in Laibach. Laibach: Gesellschaft in Laibach/Ljubljana«, Beethoven-Rezeption in Kleinmayr & Bamberg, 1902. na Mittel- und Osteuropa. Leipzig: Gudrun Schröder Verlag, 2015, Brandenburg Sieghard. Sechste Symphonie F-Dur Opus 68. Sinfonia 27–38. hov pastorale. Faksimile nach dem Autograph BH 64 im Beethoven- Schnaus, Peter. Ur. Europäische Musik in Schlaglichtern. eet -Haus Bonn mit einem Kommentar von Sieghard Brandenburg. Mannheim, Wien, Zürich: Mayers Lexikonverlag, 1990. an b Bonn: Beethoven-Hauses, 2000. Thomas-San-Galli, Wolfgang Alexander. Ludwig van Beethoven. a vig Dahlhaus, Carl. Die Musik des 19. Jahrhunderts: Neues Handbuch Berlin: Dearbooks, 2014. w der Musikwissenschaft, št. 6. Laaber: Laaber Verlag, 1996. Weiss, Jernej. Češki glasbeniki v 19. in na začetku 20. stoletja na Slo- ud Dufner, Jens. Beethoven Werke, Symphonien III. München: G. Hen- venskem. Maribor: Litera in Univerza v Mariboru, 2012. a«) l zle Verlag, 2013. Weiss, Jernej. Hans Gerstner (1851–1939): življenje za glasbo. Mari-Grdina, Igor. »Aktivizem, meditacija in kontemplacija: glasba in bor: Litera in Univerza v Mariboru, 2010. prva svetovna vojna.«, Muzikološki zbornik, let. 53, št. 2. Lju- Wyn Jones, David. Beethoven: Pastoral Symphony. New York: pastoraln bljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 5–21. Cambridge University Press, 1995. Grove, George. Beethoven und seine neun Symphonien; Deutsche Železnik, Sara. »Kompozicije Ludwiga van Beethovna na koncer- duru (» Bearbeitung von Max Hehemann. London: Novello, 1906. tnih sporedih in v arhivu muzikalij ljubljanske Filharmonične Gülke, Peter. »…immer das Ganze vor Augen«: Studien zu Beetho- družbe.«, Muzikološki zbornik, let. 48, št. 1. Ljubljana: Znan- ven. Stuttgart, Weimar: Metzler, Bärenreiter, 2000. stvena založba Filozofske fakultete, 2012, 49–61. t. 6 v f- Keesbacher, Friedrich. Die philharmonische Gesellschaft in Laiba- Železnik, Sara. Koncertni sporedi Filharmonične družbe 1816-1872. nija š ch seit dem Jahre ihrer Gründung 1702 bis zu ihren letzten Um- Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Uni- fo gestaltung: eine geschichtliche Skizze. Laibach: Kleinmayr & F. verze v Ljubljani, 2012. sim Bamberg, 1862. Železnik, Sara. Repertoarne smernice Filharmonične družbe v Lju- Klemenčič, Ivan. »Beethovnova 6. simfonija in zveze z Ljubljano.« bljani: katalogi muzikalij Filharmonične družbe. Ljubljana: Zbornik Narodne in univerzitetne knjižnice. Ljubljana: NUK, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014. 1978, 91–99. Klemenčič, Ivan. »Častni člani ljubljanske Filharmonične druž- be.« Evropski glasbeni klasicizem in njegov odmev na Sloven- skem. Ljubljana: SAZU, 1988, 123–134. Klemenčič, Ivan. Slovenska filharmonija in njene predhodnice. Lju- bljana: Slovenska filharmonija, 1988. Klemenčič, Ivan. Slovenska glasba v evropskem okviru. Celje: Celj- ska Mohorjeva družba, 2008. 42 Formalni parametri izdaje Format: 330 x 230 mm Papir: Sora Press Cream 110 g (notranjost), Pur Cotton absinthe, 1420 g (platnice) Obseg: 420 str. (+/- 10 %) Tisk: 1/1 (č-b) in 4/4 (barvni) Tipografija: Garamond Premier Pro1 Izdaje: 1) dve spletni (pdf in html/html5 - za mobilne naprave) ter 2) dve tiskani (običajna: 200 kosov; krasotna: 50 kosov z oštevilčenimi izvodi) Predvideni začetek tiska: 20. maj. 2019. Dostopnost el. izdaj: po objavi tiskane izdaje (polni odprti dostop na dLib in spletni strani Založbe Univerze na Primorskem). Papir Sora Press Cream je dar podjetja Goričane Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, ki je poleg Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani ter Univerze na Primorskem partner pri projektu izdaje Beethovnovega »ljubljanskega rokopisa«. Zadevna publikacija je »založniški prospekt« in ne šteje kot polna, avtorizirana objava, zato so besedila, objavljena na zadevnem mestu, lahko delno ali v celoti predmet spremembe. 1 V izdaji bo uporabljena izključno tipografija Garamond Premier Pro, ki je delo uglednega, večkrat nagrajenega ameriškega tipografa Roberta Josepha Slimbacha. Slimbach je glavni tipograf podjetja Adobe, tipografija Garamond Premier Pro pa je sodobna interpretacija tipografije renesančnih tiskov, ki jo je v tridesetih letih 16. stoletja ustvaril francoski tipograf in črkorezec Claude Garamond (okoli 1490–1561). Matrice za izvirno tipografijo garamond se danes hranijo v Plantin-Moretovem muzeju v Antwerpnu, ki je od leta 2005 na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Tipografija garamond je razcvet rabe doživela v 18. in 19. stoletju ter je bila v delu Evrope, kamor so sodili tudi Habsburška monarhija, Dunaj in Ljubljana za časa Ludwiga van Beethovna, ena najbolj prepoznavnih črkovnih družin.