[DVIGA. S LETO V. GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA. LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA SEPTEMBER 1976 Jelovica v Italiji Pet montažnih naselij barak Jelovice — Dela potekajo kar hitro — Vsi občani Nem do zime pod streho. Te vrstice pišem le malo po tem, ko so v občilih objavili, da se je zemlja na Tolminskem in v sosednji Italiji zopet stresla. In ne samo to. To je bil nov potres (ne umirjanje zemlje), ki je povzročil še novo škodo, številnim družinam je porušil še tisto, kar so imele. Porušil je tiste hiše, za katere so menili, da bodo mogoče dovolj dobre za prezimovanje. Prav zaradi teh tragičnih posledic mislim, da bo imel tale zapis o prizadevanju Jelovice za zagotovitev stanovanja številnim družinam v spodnjem delu Benečije še večjo vrednost. Kar mala delegacija nas je bila tisti dan na poti v Neme v vas oddaljeno kakih 15 kilometrov od Vidma (Udin). Ne bi naštel vseh, nekaj pa vendarle. Glavni direktor Jelovice Tine Kokelj, direktor Mebla iz Nove Gorice, direktor Meblo Italiana in nenazadnje naš generalni konzul v Trstu Ivan Renko. In s kakšnim namenom so se vsi ti zbrali v tem majhnem kraju? Od začetka septembra tu postavljajo monterji Jelovice montažne stanovanjske barake za prebivalce vasi Neme in nekaterih drugih manjišh vasi, za vse tiste, ki so v katastrofalnem potresu 5. maja ostali brez strehe nad glavo in so še vedno v šotorih. Jelovica je bila ena redkih jugoslovanskih podjetij, ki je sosedom ponudila strokovno pomoč pri gradnji vsaj začasnih bivalnih objektov. Dolgo je sicer trajalo, da je bila ta ponudba sprejeta in precej kilometrov je bilo potrebno narediti predstavnikom podjetij, da so uspeli s prodajo montažnih objektov Jelovice. Jelovica je svoje barake ponudila preko Mebla — Italiana, pogodba pa je uspela šele s sodelovanjem tudi Slovenijalesa. Tak je namreč lahko bi rekli, normalen postopek za prodajo v Italijo. Komplicirano in po dolgih pregovarjanjih. No, kljub vsemu je delo steklo in malo ljudi je v tem predelu Italije tako radostnih kot so prav prebivalci občine Neme. Nikjer se namreč ne gradi tako hitro in v takem obsegu kot ravno pri njih. Barake rastejo kot »gobe po dežju«. Tak rek pa bi lahko uporabili tudi dobesedno saj je resnično teden dni monterjem nagajalo neprestano deževje in slabe volje je bilo na pretek. Dež je pa sedaj prenehal in barake se postavljajo kar se da najhitreje. Kot gobe po dežju. Okrog 15000 m2 barak bo Jelovica po tej pogodbi postavila v tej občini, kar je preračunano v denar — 1 milijardo lir oziroma nekaj več kot 2 milijardi (starih) dinarjev. To je za TOZD Montažni objekti veliko in sploh uspeh za celotno Jelovico. Morda še ena zanimivost. Zaradi rokov — začetek oktobra morajo biti barake postavljene — Jelovica ni mogla prevzeti vsega naročila in je zato del montaže ponudila celo Marlesu, ki se drugače ni v primeru Italije niti malo ponašal poslovno, saj se niti niso javljali na telefonske pozive Meblo Italijana, ki so želeli v Italiji ponuditi celoten asortiman jugoslovanskih montažnih objektov. Torej je Marles dobil naročilo na tem območju zgolj slučajno. STEVO DEKLICA ZA VSE Ko smo ta dan prispeli na gradbišče je bil prvi, ki smo ga zagledali Stevo Adžič — vodja poslovalnice Pula — v Ncmeh vodja del na montaži barak. Skoraj po vojaško je raportiral glavnemu direktorju Kokelju: »Druže direktore, dela idu kako treba, na po-četku nam je malo smetalo nevreme ali sada je več sve u redu. Sa dečkima nemam nikakvih problema i mogu da kažem: ide sve po planu!« Generalni konzul Renko se je nasmejal temu dobremu toda preprečljivemu poročilu, ki mu ni kaj dodati in kot je potem sem dejal, mu je tudi za verjeti. Med ogledom gradbišč smo srečali še vrsto drugih Jelovičinih monterjev, ki so vodje skupin v katerih so izključno samo delavci »Labina« iz Raše, »Goše« iz Smederevske Palanke, »Ko-munalca iz Opatije in »Pokri-vača« iz Pule. Med temi delavci Jelovice je tehnični vodja del Tone Eržen, ki je zamenjal pokojnega Mraka. Tudi on je zadovoljen z delavci, predvsem pa kot strokovnjak pravi, da se dela dovolj solidno. Jezil in s strahom je govoril le o slabem vremenu, ki jim je nekaj dni povzročalo sive lase, saj je bilo toliko blata, da tudi buldožerji niso mogli voziti gradbenih elementov. Med vodji skupin je bil tudi Franc Mohorič, ki je že kar precej časa na montažah, predvsem pa je »izkušnje« nabiral na Kozjanskem. Vodi skupino delavcev iz Smederevske Palanke, za katere pa pravi da so še kar dobri delavci. Seveda pa vodja skupine ne pomeni, da mu ni treba toliko delati. Po tistem (Nadaljevanje na 2. str.) Ljudje smo včasih prav zanimivi. Cel kup je primerov, ko naredimo ravno narobe kot bi bilo potrebno. Približno tako je tudi v Jelovici v zadnjih nekaj dneh, ko se vsi pogovori sučejo in tudi številni precej na glas govore: »Stimulacija bo, ali — mora biti«. Človek se nehote vpraša, kje so vsi ti bili pred nekaj meseci, ko je bilo v podjetju naravnost kritično, zakaj takrat niso priskočili s svojim znanjem. Takrat ni bilo nikogar, sedaj pa ima kar naenkrat Jelovica »strokovnjakov« da je kaj. Da ne bo preveč besed. Osebni dohodek v pod je. tju se sestoji iz treh delov. Osnova je vsakemu njegova izobrazba, zatem delo, ki ga opravlja in seveda koliko let je v tovarni. Kot drugi dejavnik, ki vpliva na višino osebnega dohodka, je posameznikova norma in kot tretje, kolektivna norma. Ko prva dva naravnost vplivata na delavčev osebni dohodek pa ta tretja — kolektivna norma vpliva na stimulacijo. V preteklih mesecih je veliko delavcev dobivalo plače pod prvima dvema kategorijama višje, kot bi jih lahko. Tretja kategorija namreč še zdaleč ni bila izpolnjena. Lahko bi rekli, da se je jedlo naprej. Sedaj pa gre mesec dni dobro in vsi so to pozabili. Vendar kolektivna norma, ki ji daje okvir plan, v Jelovici še vedno ni dosežena niti 80 odstotno. Kje je sedaj osnova in upravičenost do stimulacije? Mar naj bi se delilo nekaj kar ni ustvarjeno? Na kratko torej. Se precej manjka, da bo delo narejeno za nazaj in toliko dolgo tudi ne bo stimulacije. Tistim, ki so najbolj ognjeviti pa bo potrebno dodati še en podatek. Osebni dohodek v okviru SOZD GLG naj bi bili nekje enaki. Vendar za Jelovico to izgleda ni veljalo. Osebni dohodki so bili namreč višji od drugih za približno 40 starih tisočakov. Naj bi se sedaj delila še stimulacija? u. r. Barake v Italiji, streha za prebivalce Nem Vodja del v Italiji Stevo Adžič v razgovoru z glavnim direktorjem Kmalu po sklenitvi pogodbe se je začel prevoz na relaciji Jelovica—Italija (Nadaljevanje s 1. str.) kar sem videl, Franci mora poprijeti celo najtežji del strešnega nosilca, da tako najbolj praktično pokaže, kako se stvari »streže«. Torej vodja ni najbolj hvaležna naloga. To bi lahko rekel tudi drugi, ki sem ga srečal med prvimi barakami, ki že stoje, to je Tone Sešek. Ta je namreč bil med prvimi skupinami v Nemeh in ga nazaj ne vežejo kaj lepi spomini. Pravi, da je bilo preveč blata, da bi bilo lepo in še pod šotori so spali. Sedaj pa je že bolje, ker so prve barake že nared in lahko spe v njih. Tudi on sc ni pritoževal na svojo skupino. Pa še enkrat beseda ali dve o Stevo tu. Ker zna kar dobro italijansko mora po eni strani skrbeti za dobre odno- se z domačini, ureja z vsemi tamkajšnjimi »šefi«, po drugi Pa seveda mora skrbeti za pisano druščino monterjev, ki jih je skupno 53. Njegovo delo ni niti malo lahko in čeprav fizično bolj malo dela je verjetno Stevo tisti, ki je na koncu delovnega dne najbolj utrujen. ZADOVOLJNI DOMAČINI Glavni direktor Jelovice se je z delavci srečal na njihovem kosilu. Tam jih je najprej pozdravil generalni konzul tovariš Renko. Zaželel jim je veliko delovnih uspehov ter jim zagotovil, da bo konzulat poskrbel za vse morebitne težave, ki se lahko pojavljajo v primeru, ko delavci naše države delajo v tujini. Delavci so njegove besede sprejeli z navdušenjem. Direktor Kokelj pa je med drugim rekel: »Zadovoljen sem, da dela tako dobro potekajo, saj so roki precej kratki in zato mi je tudi Ste-vovo poročilo vlilo upanja, da bo pravočasno končana naša obveznost. Vse to je važno za naše podjetje, saj upamo, da se bomo na osnovi vašega solidnega dela kaj kmalu lahko še dogovorili za nova naročila, kar bo vsekakor koristilo nam vsem«. JELOVICA Kasneje pa so v prostem razgovoru delavci spraševali o tem kako je z delom v nedeljo in glavni direktor jim je odgovoril takole: »Sami veste, da je delavnik dolg šest dni. Vendar nas tu vežejo roki zato, bi bilo dobro če bi se delalo tudi v nedeljo. Še zlasti, ker lahko dež prekine za kakšen dan montažo. Pa tudi v tovarni v Škofji Loki več kot 10.000 m2 izdelkov je že narejenih in čaka na montažo. Zato velja pohiteti. Kdor le more naj dela v nedeljo, to vaše delo pa bo seveda tudi ustrezno plačano«. Ko sem že pri izjavah, naj še na koncu dodam izjavo župana občine Neme (ital. Ni-mis): »Naša občina šteje 3000 ljudi, od lega jih je ostalo brez strehe več kot 1000. Jelovica bo zgradila nekaj več kot 400 stanovanj, kar pome. ni, da bo čez slab mesec dni pod streho vsak občan naše občine. Mi se tako po zaslugi Jelovice zime ne bojimo in moram dodati, da bomo zanesljivo edina občina (60 občin je približno prizadel potres), ki bo imela dovolj sta- novanj za vse. Zato sem tudi prepričan, da bo še dela za Jelovico, saj že sedaj prihajajo ljudje iz drugih občin in kar ne morejo verjeti, da se tako hitro dela. Naša italijanska podjetja pa so na vsej črti zatajila. Zares smo imeli srečo, da nam postavlja barake Jelovica«. Mislim, da tem besedam župana nimam kaj dodati. Tudi zapis, sicer malo razbit, vam vsaj približno da vedeti, kako potekajo dela v Italiji. In še nekaj. Vse sobote se mora se- V Italiji o solidarnosti ni dosti sledu. Medtem ko pri nas ni nihče več v šotoru, je v Italiji redek tisti, ki spi v prikolici Barake Jelovice so skoraj prvi objekti, ki bodo nudili varno streho preko zime. Med glavnim direktorjem in predsednikom delavskega sveta Rihtaršičem je jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko Taki prizori so v Italiji redki. Več je namreč porušenega kot tako »celega«. Tone Eržen daj delati v tovarni, ker gre dobro prodaja stavbnega pohištva in ker imajo Montažni objekti naročil čez glavo. Mi- Franci Mohorič slim, da so besede župana Nem dovolj zgovorne, da lahko vsakdo poprime za delo Tone Sešek tudi v soboto. To delo dvojno koristi. Vam samim in pa še tistim, ki v Italiji čakajo na streho nad glavo. In to morda le mesec pred zimo. j. Čadež Pavle Mrak naš sodelavec je dne 31. 8.1976 nenadoma umrl pri opravljanju svoje službene dolžnosti. Pavle se je rodil v vasi Gabrk, dne 29. 6. 1921. Zaključil je osnovno, meščansko in vajeniško šolo za trgovskega pomočnika, po končani vojni oziroma po izstopu iz JLA pa še srednjo ekonomsko šolo. Tov. Pavle je pred vstopom v NOB bil tudi žagarski delavec. Že leta 1942 je začel sodelovati z narodno osvobodilno borbo kot obveščevalec, dne 27/3-1943 pa je stopil v NOV in sicer v Poljansko četo kot borec, že 15/5-1943 je postal komandir voda Črnovške čete, junija 1943 pa je postal namestnik komandirja Žirovske čete. V znani žirovski hajki je bil ranjen in nato v bolnici do oktobra 1943. Ko se je vrnil iz bolnice je postal komandir minerske čete, 5. maja 1944 je bil poslan v podoficirsko šolo v XXXI. divizijo, katero je zaključil s pravdobrim uspehom. Kot podporočnik NOV je bil 15. 1. 1945 poslan na šolanje v Sovjetsko zvezo, od koder se je vrnil avgusta 1945. Za tem je služboval kot aktivni poročnik v Kranju, kot kapetan v Ljubljani, Postojni in Novem Sadu, leta 1952 pa se je demobiliziral kot kapetan I. klase. Po demobilizaciji je prevzel delovno mesto obra-tovodja LIP Ljubljana, ki ga je opravljal do 31. 8. 1957. Takoj za tem se je zaposlil v našem podjetju in ostal vse do prerane smrti. Pavle je v našem podjetju zasedal vedno odgovorna delovna mesta, od referenta v pripravi dela do obratovodja in kot zadnje vodja montaže v TOZD montažni objekti. Pavle je bil pri svojem delu vesten in dosleden. Imel je dober odnos do svojih sodelavcev. Naj povzamem nekaj besed iz njegove karakteristike izpred 30 let »pri delu je samoiniciativen ter se v vsakem položaju znajde, je priljubljen, ker ima čut pravičnosti, je mirne narave, vendar vesele. V družbi je vesel, je tip ljudskega funkcionarja«. Tak je bil Pavle do zadnjega dne svojega življenja, takega smo poznali in tak nam bo ostal vedno v spominu. Poleg svojega rednega dela je bil Pavle vseskozi aktiven družbenopolitični delavec in dober samoupravlja-lec. V vrste ZK je stopil 15. 6. 1943, bil je poslanec republiškega gospodarskega zbora, večkrat sekretar 00 organizacije ZK, član občinskega komiteja ZK, odbornik SO Škofja Loka, bil je član odbora ZB NOV, predsednik poslovnega odbora TOZD montažni objekti, predsednik odbora za splošni ljudski odpor v delovni organizaciji, no skratka vse od leta 1952 od ustanovitve prvih delavskih svetov, aktiven član samoupravnih organov. Tovariš Pavle je bil aktiven do zadnje minute svojega življenja, bil je predsednik delavskega sveta TOZD montažni objekti in član poslovnega odbora delovne organizacije. Tovariš Pavle je za svoje dolgoletno in uspešno delo in kot samoupravljalec ter kot borec NOV dobil »orden zasluge za narod, orden za hrabrost, medaljo za hrabrost, dva priznanja za delovne uspehe v podjetju in orden dela III. stopnje«. Pestro je bilo Pavletovo prekratko življenje, umrl je pri izvrševanju svoje službene dolžnosti, umrl je kot predsednik delavskega sveta in član poslovnega odbora in kot rezervni major JLA, na kar je bil tako ponosen. S Pavletovo smrtjo smo izgubili vestnega, požrtvovalnega in dobrega tovariša, delavca, samoupravijalca in borca, zato nas je njegova smrt vse globoko prizadela v naših vrstah pa je ostala praznina. Udarnišlvo še živi Nenadno oživljanje prodaje, ki mu je predvsem botrovalo podeljevanje potrošniških posojil, je dodobra izpraznilo zaloge v poslovalnicah. Ker so te blago morale imeti, je bilo seveda kar najhitreje odpremiti iz tovarne čim več izdelkov. Izpolniti tako nalogo pa ni lahko, saj nakladanje tovornjakov s prikolico pomeni za maloštevilni kader preveliko obremenitev. Zalo je bil sprejet sklep o udarniškem nakladanju, ki naj se ga udeleže predvsem zaposleni v skupnih službah. 14 dni zapored so režijski delavci, kot jih v tovarni imenujete, nakladali tovornjake. Največkrat po tri eno popoldne. Koliko udarniških ur je bilo tako napravljenih je kaj lahko ugotoviti, vendar velja raje dodati, kakšno korist je podjetje na ta način doseglo. Pravočasno odprem-ljanje blaga je seveda pomenilo pravočasno dospetje do kupcev in njihovo zadovoljstvo. Prihranjeno je bilo precej denarja v tovarni, pa še režijski delavci so dokazali, da tudi znajo poprijeti za fizično delo, če je treba. De- lali pa so vsi brez izjeme. Tudi vodilni delavci z glavnim direktorjem na čelu. Ta akcija vključevanja režij cev v fizično delo sodi vsekakor v okvir naporov, za čimhitrejšo dosego zaostanka in za kar najboljše poslovno leto. Delo v vseh sobotah je prav tako eden izmed načinov kako to doseči, saj je od vsega tega v marsičem tudi odvisen osebni dohodek slehernega zaposlenega. In še nekaj kaže dodati. Za težave oziroma za ozko grlo v odprcmlja. nju izdelkov iz tovarne so izvedeli tudi študentje škofjeloškega kluba študentov in pa rokometni klub Jelovica. Obojim je kot je znano Jelovica pokrovitelj. Obljubili so sami, da bodo takoj priskočili na pomoč, če bo potrebno, saj je po njihovih besedah sodelovanje na ta način med delavci in njimi najbolj neposredno in koristno. Deloma bi tako tudi lahko povrnili del pozornosti kolektiva do njih. Vsekakor lepa gesta, ki pa jo velja, če bo potrebno, tudi izkoristiti. j.č. TOZD TRGOVINA Rekordna prodaja Toliko dobrih novic že dolgo nismo mogli pisati v glasilo kot tokrat. Precej mršav začetek leta in podobno nadaljevanje je namreč kazalo na precej slab zaključek leta. Vendar je sedaj veliko bolje. Prodaja v juliju in avgustu je bila rekordna, prodalo se je doslej največ v enem mesecu, odkar postoji Jelovica. Za primer samo. Načrt za avgust je bil presežen kar za 12 odstotkov. Na ta način se je že precej nadoknadilo izgubljeno v prvih mesecih leta. Seveda pa še ni dovolj in bo tudi naprej potrebno ta plan presegati, da bo zaključek leta tak kot je bil planiran. Za prodajo je značilno, da so vse poslovalnice presegle prodajo stavbnega pohištva, le grosistična prodaja je še vedno pod dvema tretjinama načrta. Uspeh pa je še toliko večji, če upoštevamo, da je v prodajo šlo tudi del stavbnega pohištva z montažnimi elementi in predvsem v Italijo. Podobno bo tudi sedaj ko se bo montiralo 150 montažnih hiš. Zato je dostikrat potrebno gledati Jelovico kot celoto, kar pa daje še boljši rezultat še vedno pa je potrebno ugotavljati premajhno povezanost med proizvodnjo in trgovino in njuno usklajevanje je dostikrat nenačrtno. V Jelovici se bo zato pristopilo k ocenjevanju gibanja strukture proizvodnje za nekaj let nazaj. Le na ta način se bo dalo za prihodnje leto tudi bolj realno načrtovati, ne pa kar nekam na hitro roko. Tem vprašanjem bo posvečen tudi sestanek z vodjami poslovalnic. Sestanek, ki bo 23. oktobra, naj bi pokazal, kako usmerjati proizvodnjo za drugo leto in se torej odločiti za realen načrt. Poslovodje namreč dobro poznajo razmere na tržišču, predvsem sezonska in nesezonska nihanja, ter bodo zato vsekakor znali svetovati najboljše rešitve. j. 5. — Sredstvo za znižanje stroškov v gozdnem in lesnem gospodarstvu je v sodelovanju obeh, in to na področju surovin. — Sodelovanje pa predpostavlja medsebojno razumevanje in zaupanje. — To pa pomeni miselno preusmeritev vseh sodelujočih in tradicionalnega gledanja na lastništvo posameznika ali skupine ob zanemarjanju družbene koristi. POSOČJE Dva meseca bitke s časom Pisali smo že v glasilu o tem, kako so se predstavniki podjetja prizadevali že takoj po majskem potresu v Posočju, da bi Jelovica sodelovala pri graditvi novega in potresno varnega Tolminskega. Takratna prizadevanja niso uspela, čeprav je bila v Pod-beli zgrajena montažna hiša Jelovice, ki je ljudi naravnost pritegnila in navdušila. Vzrokov za to je več in o njih se sedaj ne kaže posebej razpisati. Potres 15. septembra pa je vse postavil na glavo. Objekti, ki so se popravljali med obema potresoma, novega sunka niso zdržali in takoj je bilo jasno, da klasična gradnja na tem področju ne bo nikdar dovolj varna (ali pa bo zaradi pretirane porabe železa predraga). Montažna hišica v Podbeli pa je nasprotno ta potres prenesla brez posledic. To sta bila osnovna vzroka, da je repub liški štab za civilno zaščito že dan po potresu poklical predstavnike Jelovice in Marlesa in od njih zahteval vse napore, da kolikor morejo največ narede do zime, pravih montažnih hiš. Po pogovorih in tehtanju možnosti sta obe delovni organizaciji obljubili v 60 dneh zgraditi (na pripravljene temelje seveda) 300 montažnih hiš, od tega vsaka polovico. Od tega trenutka naprej lahko rečemo, da se je v Jelovici začelo skoraj »vojno stanje«. To po svoje lepo opišejo sklepi delavskega sveta, med katerimi piše: — od prvega dne naprej se v tovarni uvede 3-izmensko delo, uveljavi nadurno delo, prostih sobot, nedelj in praznikov ni. Od sedaj naprej se prepove odhod na dopuste; — delavce se ustrezno nagradi, kar pomeni, da se bo za več kot 32 nadur plačala stimulacija 300 dinarjev, vse delo v podaljšanem času se plača kot nadure. To dvoje predvsem velja za tiste delavce, ki bodo delali na montaži. V ponedeljek, 27. septembra, se je že začela montaža, ki bo torej trajala 50 dni. Vsak dan se bo naredilo 3 hiše, ali drugače povedano, hkrati se bo gradilo 20 montažnih hiš. To pa je moč doseči z celo armado montažerjev, ki jih bo kar 500. Seveda to ne bodo le delavci Jelovice, tem. več bo sodelovalo najmanj 9 kooperantskih podjetij. Delo bo vse prej kot lahko, posebej težko in odgovorno delo bo imel vodja montaže, ki bo imel svoj štab v Tolminu. To je Triler Tone, tudi drugače na delovnem mestu vodja montaže. Prve dni mu pomagata še Milan Križaj in Milan Rozman, vendar bo večina dela le padla na njegova ramena. Poglejmo na kratko še kaj pomeni ta posel za Jelovico. Poleg njegove vrednosti — okrog 6 starih milijard dinarjev, je to velika priložnost za Jelovico. Po eni strani se bo dalo popraviti prvih šest izredno slabih mesecev, tako da b; na koncu morebiti le bil dosežen letni načrt. Po drugi strani pa bo zagotovo povsem in dokončno odprta zelena luč za montažne objekte. Doslej namreč ni bilo skoraj nikjer lokacij, sedaj pa bodo. In ker si bo Jelovica v teh dveh mesecih lahko ustvarila glas dobrega, hitrega in solidnega proizvajalca montažnih objektov, se drugo leto ne bi smeli bati za naročila. Seveda je tu več »čejev«, ki pa morajo odpasti. Predvsem tisti, če bo vse potekalo tako kot treba. Mora. Dva meseca bo potrebno delati kot še nikoli doslej, zagotovo pa bo imel vsakdo v tovarni od tega korist. Če ne danes pa jutri. Pa še nekaj. Posočje bo zagotovo pomenilo prelomnico med montažno in klasično gradnjo, če je slednja bila doslej v ospredju in se je na montaže gledalo kot na lesene barake, se odslej zagotovo ne bo več. To velja izkoristi. j. Čadež Delavci iz delovne organizacije »Jelovica« lesna industrija Škofja Loka se pridružujemo upravičenim protestom delovnih ljudi iz ostalih delovnih kolektivov in ostro obsojamo tiste mračne sile v Avstriji, ki bi rade po metodah izpred 30 let vršile pritiske na naše rojake, stalno živeče v Avstriji, kateri so Avstriji med II. svetovno vojno prihranili precej ugleda. Podpiramo prizadevanja naših rojakov, da se borijo za svoje osnovne pravice in apeliramo na vse napredne sile v Avstriji, da ne pustijo dvigati glave nevarni zveri — ostankom nacizma. Kot se je Avstrija znala postaviti za svoje rojake, živeče na italijanskem ozemlju, tudi nam ni vseeno, kako se našim rojakom godi na ozemlju Avstrije, posebno še, ker se borijo le za tiste pravice, ki so jim bile že davno zagotovljene. Zato zahtevamo, da se dosledno izpol- nijo določila 7. člena državne pogodbe in ne dovoljujemo nikakršnega preštevanja slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, saj samo število ne sme biti merilo za izpolnjevanje njihovih pravic. Ogorčeni smo nad poskusi uradne avstrijske politike, da enači obujanje partizanskih tradicij na Koroškem z nacistično obarvanimi zborovanji Heimatdiensta in teror avstrijske žandarma-rije nad slovenskimi rojaki na Koroškem. Verjamemo, da bodo demokratične sile v Avstriji podprle slovensko in hrvaško manjšino v njenem upravičenem boju, ki ga solidarno podpirajo vsi narodi Jugoslavije, za dosledno spoštovanje določil državne pogodbe ter za ukinitev nedavno sprejetih zakonov, ki po našem mnenju zlonamerno urejajo manjšinsko vprašanje. Tudi take metode, ki jih avstrijska policija uporablja proti Koroškim Slovenskem, govore o njihovem zatiranju, o oživljanju nacizma (Heimat-dienst) in o tem, da so njihove pravice, ki jim gredo po 7. členu državne pogodbe, še vedno zelo daleč. SOZD SOZD SOZD SOZD — SOZD — SOZD — SOZD Les iz SOZD-a Že na začetku poslovnega leta so samoupravni organi, kolegijski poslovodni organ pri GLG in drugi sprejeli postavko iz srednjeročnega načrta SOZD-a, da se dobavi v letošnjem letu Jelovici 11000 kubičnih metrov žaganega lesa za nemoten potek proizvodnje v tovarni. Za Jelovico je to še vedno najbolj kritičen del v njenem poslovanju in zato se ni treba čuditi, če je bilo v zadnjem času precej ostrih reagiranj, da se je les končno le začel stekati tudi v Jelovico. Bled — Tudi gorenjsko gozdno in lesno gospodarstvo je v letošnjem prvem polletju gospodarilo ob novem obračunskem sistemu po plačani realizaciji. Svoje letošnje poslovno leto je začelo v pogojih poslovanja, ki so za proizvodnjo in plasman pohištva — zlasti ploskovnega in masivnega — napovedovali normalizacijo tržne konjunkture v nasprotju s stavbnim pohištvom, ki se je znašlo v težkem položaju zaradi manjšega tržnega povpraševanja, zaloge so naraščale, pojavljali pa so se tudi drugi vzroki. Gozdarstvo je začelo svoje poslovno leto s skupnimi dogovori o poprečnih prodajnih cenah, ki naj bi zagotovile realno pokritje naraščajočih proizvodnih stroškov in omogočil tudi nekoliko večji obseg akumulacije v družbenem sektorju ter ustreznejšo ekonomsko stimulacijo za zasebni sektor gozdarstva. Računali so tudi na uresničevanje gozdarskih načrtov ob upoštevanju prednosti nove teh- V Jelovici se je namreč pojavila izredno težka situacija. Oživljena prodaja, izvoz v Italijo in drugo je namreč pomenilo velik skok proizvodnje in kopnenje zalog lesa. Konec avgusta je delegacija Jelovice obiskala nekatere delovne organizacije v GLG in sicer Gradis, Alples in LIP. Poleg glavnega direktorja, predsednika sindikata in namestnika predsednika delavskega sveta je bil v tej delegaciji tudi predstavnik ŠOZD-a. Dogovorjene količine lesa prav od teh podjetij niso pritekale tako kot bi bilo potrebno, le ZLIT je bil reden dobavitelj in sodelovanje med Jelovico in Zlit je dobilo še nov okvir, saj je postal sled- nologije ob pospravljanju :n lupljenju hlodovine z novimi napravami na mehaniziranih skladiščih večjih žagarskih obratov. Prognoza za lesno industrijo se je v prvih štirih mesecih letošnjega leta v glavnem tudi uresničila, s to razliko, da je bilo že v prvih dveh mesecih večje povpraševanje po žaganem lesu ob večjih cenah. Ko pa se je gospodarstvo znašlo v novih pogojih gospodarjenja ob novem režimu zagotavljanja plačil med uporabniki družbenih sredstev, pa se je pojavil izrazit padec domačih naročil za vse proizvode lesne industrije. Gozdarstvo je bilo proti pričakovanju prizadeto zaradi poznih snežnih padavin, v kranjskem gozdnem območju pa so nastale še večje okvare več transportnih sredstev, ki pa so trajale še v času, ko so se vremenski pogoji za spravilo izboljšali. Tako niso mogli ponuditi za odkup večjih količin hlodovine iz zasebnega sektorja — naloga in nji kooperant Jelovice pri izvozu barak v Italijo. Na sestankih, ki so se jih s strani posameznih delovnih organizacij udeležili tudi predstavniki njihovih samoupravnih organov, so potrdili sklepe iz pred nekaj mesecev in se sporazumeli, da bodo Jelovici še letos dobavili vse dogovorjene količine lesa. To je vsekakor pomembna vspod-buda za Jelovico, saj tako lahko veliko bolj prepričljivo sklepa izvozne dogovore, saj vse kaže, da bo prav izvoz v zadnjih mesecih pomembna postavka v prodaji. Morda le še podatek. Doslej so ostale članice GLG dobavile Jelovici 4000 m3 žaganega lesa. j. č. delo čakata na letošnje jesensko obdobje. V mesecu maju se je zaradi več vzrokov tržišče odprlo za vse proizvode lesne industrije nad vsemi pričakovanji. To dokazujejo doseženi rezultati proizvodnje in prodaje lesne industrije meseca junija. Položaj gospodarstva ter tržna situacija sta bila zatorej v prvih mesecih letošnjega leta sila različna. Poprečni dosežki V okviru GLG se je celotni dohodek povečal za 9 odstotkov, porabljena sredstva za 2 odstotka, družbeni proizvod za 17 odstotkov, dohodek za 21 odstotkov, osebni dohodki na zaposlenega za 15 odstotkov. Ti podatki so vsekakor spodbudni in se bistveno razlikujejo od negativnih dosežkov, ki jih je lesna industrija in gozdarstvo dosegla v prvem polletju lanskega leta. Za vsemi poprečnimi dosežki v okviru GLG pa so poslovni rezultati pri posameznih čl a nicah zelo različni. Lesna industrija V okviru lesne industrije sta najboljše poslovne rezultate dosegla v pohištveni industriji Alples Železniki in ZLIT iz Tržiča. Ti organizaciji sta zaradi razmeroma ugodnejših splošnih pogojev poslovanja in dobre organizacije v proizvodnji in prodaji dosegla nadpoprečne rezultate po vseh kazalcih gospodarske uspešnosti. Ugodno sta povečali tudi akumulativ-nost poslovanja. Nasprotno pa so vse delovne organizacije združenega dela stavbnega pohištva dosegle slabše rezultate tako po obsegu proizvodnje kot tudi po obsegu prodaje, zlasti pa še prodaje pri akumulativno-sti. V najslabšem položaju je biil LIP Bled, ki je ob močnem zaostajanju redne proizvodnje izgubljal znatna sredstva, kar so nadomestili z delno odprodajo zalog iz preteklega leta ter s povečanim izvozom tekoče proizvodnje žaganega lesa. Povečana proizvodnja v mesecu juniju je pokrila le majhen del izpada, žal pa je zaradi manjšega števila obratovalnih dni proizvodnja julija td. spet padla in na ta način LIP Bled izgublja možnosti za polno izkoriščanje naraščajoče konjunkture in za nadomestitev slabih rezultatov letošnjega prvega polletja. Tudi škofjeloška Jelovica je v prvem polletju izgubljala na obsegu proizvodnje zaradi izredno povečanih zalog gotovih izdelkov v matičnih obratih in v trgovski mreži, medtem ko se je situacija od meseca maja dalje zaradi novih tržnih pogojev začela bistveno spreminjati. Neugodne poslovne rezultate bodo v drugem polletju verjetno težko nadomestili, čeprav obstoja razpoložljiv potencial nedokončane proizvodnje (povečanje za okoli 600 starih milijonov dinarjev nad vrednostjo na začetku leta). Lesno-industrijiSki obral Gradisa v Škofji Loki je dosegel nizek obseg proizvodnje zaradi povečanih zalog, manjše proizvodne in prodajne dejavnosti. Zaradi več vzrokov je proizvodnja zastala, nadomestiti jo nameravajo v drugem polletju, zlasti še po izvoznih naročilih stanovanjskih provizorijev za potresno območje v Italiji. Gozdarstvo Kljub izredno neugodnim vremenskim razmeram je blagovna proizvodnja v družbenem sektorju obeh GG bila ugodna, saj se je povečala pri GG Bled za 30 odstotkov in pri GG Kranj za 28 odstot- Začetki izmenjav letovanj delavcev v počitniških domovih članic »GLG« sodijo v lansko leto, ko je posebni delovni grupi v okviru sindikata SOZD uspelo, da je prišlo do prvih izmenjav letovanj delavcev v počitniških domovih. Letos je delovna grupa k načrtovanemu čimvečjemu številu izmenjav pristopila bolj kov. Še posebno GG Bled beleži zelo ugodne ekonomske rezultate v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Ne koliko težje je bilo pri GG Kranj, ki so zaradi neugodnih gospodarskih dosežkov sprejeli vrsto ukrepov, s katerimi nameravajo odpraviti vzroke dosedanjih težav. Vrednost proizvodnje tovarne celuloze Medvode je porasla, obseg prodaje pa se je zaradi nižje dosežene proizvodnje gibal izpod doseženih količin v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Tudi doseženi dohodek je po vrednosti višji, povsem drugačna pa je struktura njegove delitve, zaradi priprav za obratovanje novega papirnega stroja in energetskih naprav, ob katerem so nastajale nove obveznosti in problemi. Izvoz Zelo se je povečal izvoz v okviru SOZD GLG zaradi večjega izvoza predvsem LIP Bled in ZLIT Tržič. Vsekakor bo treba v prihodnje strmeti po tem, da bi bila v okvim SOZD GLG izvozna prizadevanja bolj povezana in načrtna, da bi tako izkoristili vse možnosti, ki po predlogih novih sistemskih rešitev lahko nastopijo glede na visok učinek aktivne devizne bilance, ki ga izkazujejo organizacije lesne industrije. Likvidnost Z uveljavljanjem novih zakonskih predpisov o zavarovanju plačil je bila že v prvem polletju problematika likvidnosti skoraj v celoti rešena, saj se je stanje terjatev do kupcev od 15 milijard 125 milijonov starih dinarjev ob koncu lanskega prvega polletja pri vseh članicah SOZD znižalo na 6 milijard 549 milijonov starih dinarjev ob koncu letošnjega prvega polletja, torej za več kot za 56 odstotkov. Prav tako je stanje obveznosti do dobaviteljev padlo od lanskih 12 milijard 400 milijonov na okoIi 7 milijard z danimi menicami vred. Tako stanje vpliva na povečano rentabilnost poslovanja glede na uporabljena sredstva, manj pa že na znižanje poslovnih stroškov, ker stroški za bančne obresti še rastejo, čeprav gre ta porast v največji meri tudi na račun povečanih bančnih kreditov za potrošniška posojila in na nove finančne kredite za zagotovitev plasmana izdelkov lesne industrije prek trgovskih organizacij. J. načrtno in pravočasneje kot prejšnje leto. Tiste članice »GLG«, ki razpolagajo s počitniškimi domovi ali karnp-prikolicami, so se obvezale, da bodo za SOZD v toku cele sezone rezervirale določeno število postelj. V kolikor bi se tega dogovora vse članice držale, bi gotovo uspeh (Nadaljevanje na 6. str.) Gospodarjenje v prvem polletju V prihodnje še več izmenjav novosti iz SOZD - novos (Nadaljevanje s 5. str.) izmenjav bil še večji, kot je sicer prav gotovo letos bil. Na delovni grupi je bilo ugotovljeno, da so bili delavci po kolektivih ponekod še premalo informiram o možnostih letovanj, kljub pravočasnosti in dosti dolgo postavljenemu roku za prijave. Ob tem se je pokazala naša stara slabost, namreč ta, da se ne-zavzeto in nedosledno lotimo določene akcije, saj so vse prijave morale biti realizirane izven rokov, ki so bili postavljeni. Kljub tem letošnjim slabostim se je za izmenjavo kraja in počitniškega doma letos odločilo 32 delavcev, ki so preživeli dopust v enem izmed domov članic »GLG«. To število bo lahko vsako leto večje ob odpravi vseh slabosti, ki so se letos pojavile, večji zavzetosti vseh članov delovne grupe in ob spoštovanju sprejetih dogovorov. Omeniti je še možnost letovanja na Češkoslovaškem, za katero pa letos ni bilo nobe- nega zanimanja, kar je pripisati predvsem visoki ceni ter 14-dnevnemu roku letovanj. V prihodnje bo potrebno razmisliti .tudi o uskladitvi terminov kolektivnih dopustov pri posameznih članicah ali celo po odpravi le-teh, saj so počitniški domovi polno izkoriščeni le na vrhu poletne sezone, vso pred in posezono pa so več ali manj neizkoriščeni. Te dni teče med člani kolektivov »GLG« izpolnjevanje ankete, ki jo je pripravila grupa za rekreacijo z namenom, dobiti večinska mnenja o sedanjih oblikah letovanja ter o željah v prihodnje. Posebna vprašanja so postavljena glede pripravljenosti za združevanje sredstev v »GLG« za pridobitev nekaj novih združenih kapacitet, ki bi bila na razpolago in v uporabo vsem zaposlenim. Zaradi pri-čakovnih rezultatov ankete naj le-to vsi zaposleni vestno izpolnijo. O rezultatih ankete bomo vse podrobno obvestili. —es Pozornosl predvsem vsebini zakone Na Bledu se je sestala komisija za spremljanje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu ter za uresničevanje organiziranosti v GLG. Člani komisije so po daljši in temeljiti razpravi sprejeli nekaj sklepov ter se domenili, da bodo še naprej spremljali potek uresničevanja samoupravne organiziranosti, kakor jo predvideva osnutek novega zakona. Člani komisije so ugotovili — medtem ko so proučili stanje v vseh temeljnih organizacijah s področja gozdarstva in lesne industrije — da so ponekod z razpravo v zaostanku, ponekod pa se pojavljajo predvsem vprašanja organiziranosti ter dohodkovnih odnosov. Zelo dobro so javno razpravo organizirali v nekaterih organizacijah, med drugim v GG Bled, kjer so se odločili za vsebinsko obravnavo in so po vseh temeljnih organizacijah pripravili analize stanja organiziranosti. Niso le primerjali sedanjega stanja in zahtev novega osnutka zakona, temveč so se odločili tudi za področje medsebojnih odnosov med temeljnimi organizacijami ter dohodkovnih odnosov. Člani komisije so v razpravi ugotavljali, da bi morali biti marsikje delavci bolj informirani ter pravočasno in kompleksno obveščeni o problemih in o stanju v organizaciji. Strinjali so se tudi v tem, da so bile do zdaj or ganizirane razprave le bolj informativne, da so se delavci sicer seznanili z osnutkom novega zakona, vendar pa še vse premalo s pravo vsebino novega zakona; da so bile analize, ki so jih napravili, le bolj analize samoupravne or- ganiziranosti kot analiza resničnih dohodkovnih odnosov ter vloge in položaja delavca v teh družbenih odnosih. Domenili so se, da morajo posamezne organizacije v prihodnje znatno več pozornosti posvetiti sami vsebini, zlasti prvemu delu osnutka zakona, ki obravnava ustvarjanje dohodka, njegovo delitev, dohodkovne odnose. Pomembno pri vsem tem pa je nedvomno to, 'kako bo organizirana sestavljena organizacija združenega dela, saj bi z ustrezno organiziranostjo SOZD lahko pomagali temeljnim organizacijam in drugim, kako bi se v prihodnje najbolje organizirali. Velika pozornost, ki jo v okviru sestavljene organizacije združenega dela gorenjskega gozdarstva in lesne industrije posvečajo samemu os- nutku zakona o združenem delu in resničnemu uveljavljanju samoupravnega položaja slehernega delavca bo tudi nadalje pričujoča, člani komisije so se namreč domenili, da bodo sedanje in nove ugotovitve strnili v predlog nove organiziranosti v GLG. Na gorenjskem sejmu je bila prvič razstavljena brunarica, ki je bila narejena v TOZD Montažni objekti, čeprav ste jo številni videli, nekaj podatkov o njej, saj kaže, da bo šla dobro v prodajo. V pritličju ima 25 m2, prav toliko pa v podstrehi. Njena groba cena, torej brez montaže, je 93.000 dinarjev. Kupec torej mora sam zagotoviti montažo, Jelovica bo dala na razpolago le monterja, ki bi svetoval. Načrtovano je bilo, da se bo delala že letos, vendar pa zaradi velike prodaje in povpraševanja po ostalih izdelkih njena izdelava ne bo prej kot spomladi. Rezervacij zanjo je že precej, še posebej pa se zanimata zanjo konstruktivni podjetji, ki izgle-da, da bi radi s to brunarico dosegli v urbanizirano in stilizirano »vikendaštvo«. To sta Loka-invest in Domplan iz Kranja, (u. r.) Izlet v Pu/o Oblačno jutro nas je sprejelo na zbirnem mestu v Gorenji vasi. Iz vseh strani so prišli udeleženci izleta, nekateri peš, drugi pa z motornimi vozili. Ozirali smo se v nebo, ki je bilo precej oblačno, in se spraševali, le kakšno vreme bo v Pulju. Pulj je bil naš cilj izleta. Ko smo bili vsi zbrani, smo se odpeljali do ljubljanskega letališča, kjer smo nestrpno pričakovali letalo. Ura je šla zelo počasi, zdelo se nam je, da čakamo že celo večnost. Da smo se manj dolgočasili, smo si ogledovali letala, najbolj Žejni pa so se razgubili po restavraciji in si s kapljico pravezali dušo. Končno smo po zvočniku zaslišali glas napovedovalke, ki je napovedovala odlete letal. Njen žameten glas se je razširil po prostoru. Potniki za Pulj, vstopite. Hitro smo se vkrcali v letalo in čakali na vzlet. Za tiste, ki so se prvič peljali z letalom, je bil to pravi užitek, za nekatere pa tudi majhen strah, ki se je kmalu polegel, ko smo s hitrostjo 900 km na uro poleteli proti Pulju. Leteli smo na višini 4000 m. Po- let je bil miren, le dve lepi stevardesi sta precej vznemirili moška srca, saj sta se vabljivo sprehajali po letalu. Samo polet je bil prekratek, je zatrjevala večina. V Pulju smo se natrpali na avtobus, ki nas je odpeljal do Stoje. Po kosilu smo si ogledali Stojo in njeno okolico in se malo namočili v morski vodi. Vreme ni bilo najboljše, toda dobra volja je bila na višku. Odlično kosilo je pripomoglo, da je družba uživala, tudi pri mizah, ki so bile zunaj na terasi. Strežba je bila ženskega spola. Lepa in mlada dekleta so z naglico napolnile naše mize z dobrotami, da se nisi mogel odločiti, kaj bi jedel. Veliko udeležencev izleta je priznalo, da so dekleta, ki so pripravile kosilo, res očarljiva, in da tudi to pripomore k dobremu apetitu. Moram priznati, da je strežba v počitniškem domu Jelovice v Stoji zelo dobra, in da dekleta zelo dobro opravljajo svoj težaven posel. Po kosilu smo se poslovili od prijaznih deklet in se od- peljali v Pulj. Tam smo si ogledali areno in druge muzeje, ladjedelnico in še veliko zanimivega. Ura se je hitro bližala osmi in odpeljali smo se na puljsko letališče. Ko smo čakali na avion, smo obujali lepe trenutke, ki smo jih doživeli v Stoji in Pulju. Lep let iz puljskega na ljubljansko letališče je zaključil izlet, ki se je končal uspešno kljub slabemu vremenu. Tudi Z organizacijo smo bili zadovoljni, in se tako lepih izletov, kot je bil ta, še želimo. Rudi Frelih JELOVICA — glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna industrija Škofja Loka Ureja: odbor za obveščanje organizacije združenega deda: Ziherl Franc, Zupan Anton, Drnovšek Marjan, Kosem Maliči, Kustec Lidija, Žabkar Jože, Pečenko Vera, Žakelj Valerija Odgovorni urednik: Pavlin Franc Udeleženci LESARIADE pri otvoritvi športnih iger V športnem parku na Kodeljevem so bile dne 10. in 11. septembra 7. športne igre delavcev lesne industrije in gozdarstva. Na tej veliki športni prireditvi je sodelovalo 1700 športnic in športnikov iz 44 delovnih organizacij. Športniki so sc pomerili v 7 panogah, naši so sicer sodelovali v vseh panogah, niso pa imeli športnih predstavnic v odbojki, šahu in namiznem tenisu. Športniki so nas na letošnji Lesariadi dostojno zastopali in so v skupni uvrstitvi v zelo močni konkurenci zasedli 9. mesto (lansko leto 15.). Za seboj so pustili več znanih delovnih organizacij, medtem ko so med članicami SOZD prvi. Pri otvoritvi iger je sodelovala tudi folklorna skupina »Tine Rožanc« Vinko Marušič in Peter Mravlja v paru. Precej znanja, še več pa borbenosti Pa naj kdo reče, da je puška samo za moške Izkušena tekmovalca kapetana ekip Tatjana in Vinko v razgovoru pred nastopom — zadnji napotki Na Lesariadi so bili kakor lansko leto tudi letos prvi športniki MEBLO Nova Gorica pred STOL Kamnik in Slovenija LES Brest Cerknica. Rezultati po panogah, v katerih so nastopali naši športniki, pa so naslednji: MALI NOGOMET, 40 ekip — zmagovalec Lesna Ljubljana, Jelovica 12. mesto (33) ODBOJKA, 19 ekip — zmagovalec GG Bled, Jelovica 14. mesto (15) KEGLJANJE — MOŠKI, 40 ekip — zmagovalec ZK GP Kočevje, Jelovica 12. mesto (25) KEGLJANJE — ŽENSKE, 24 ekip — zmagovalec Novo-les Novo mesto, Jelovica 15. mesto (9) (Nadaljevanje na 8. str.) > | • žžLij : 'TV' "'X. i % 1 <1 1 ' ;;j SMšMki ženska ekipa Jelovice je bila skoraj polnoštevilna. Lepe nove trenirke so seveda najbolj pristajale dekletom. Smeh pa za koncentracijo Mimo roko bo treba imeti, zato trenutek namenjen samemu sebi — Mojca Bohlnjc Hmm, ne kaže najbolje. No, pa kljub temu, končen rezultat je bil dober Skovalo se je prijateljstvo med republiškimi namiznoteniškimi sodniki in našimi športniki čakanje naslednjega srečanja je najboljša priložnost, da spoznaš prihodnje nasprotnike (Nadaljevanje s 7. str.) Med posameznimi kegljači pa se je Umnik Janez s svojimi 232 keglji med 240 kegljači uvrstil na odlično 11. mesto. Med 72 kegljačicami pa je Filipovič Joža s svojimi 190 podrtimi keglji zasedla 16. mesto. BALINANJE, 20 ekip — zmagovalec Javor Pivka, Jelovica 16. mesto (13) STRELJANJE — MOŠKI, 35 ekip —■ zmagovalec GG Postojna, Jelovica 12. mesto (19) STRELJANJE — ŽENSKE, 20 ekip — zmagovalec LIP Slovenske Konjice, Jelovica 6. mesto (11) Med strelci nismo imeli uvrstitve posamezno do 30. mesta, dočim so se vse 3 strelke uvrstile med trideseterico in sicer Likar Tatjana na 6. mesto, Bohinc Mojca na 29. in Pirc Stanka na 30. ŠAH, 25 ekip — zmagovalec STOL Kamnik, Jelovica 7. mesto (7) NAMIZNI TENIS, 22 ekip zmagovalec LIKO Vrhnika, Jelovica 6. mesto Namiznoteniška ekipa — Peter Mravlja, Vinko Marušič in Peter Hafner, zadovoljni s svojim uspehom Vodja ekip Franc Pavlin in strelke Tatjana, Mojca in Stanka so zadovoljni z uvrstitvijo Brane je pridno zapisoval rezultate. Njegova beležka bo zagotovo služila analizi tekmovanj. Precej se bo še dalo popraviti Številke v oklepaju pomeni, jo doseženo mesto na lanski Lesariadi. če napravimo zaključek, lahko ugotovimo, da je bil uspeh na Lesariadi več kot zadovoljiv in gre športnicam in športnikom vsa zahvala. Seveda pa pri tem ne smemo prezreti vodij panog, ki imajo dosti zaslug za tak uspeh. Posebna zahvala gre tudi vodstvu sindikata in še nekaterim v podjetju. Opozorilo pa tistim članom kolektiva in članom samoupravnih organov, ki smatrajo športne igre za privilegij posameznikov, odnosno ne bodi ga treba. Zato si upam trditi, da je v naši delovni organizaciji vse premalo rekreativnega športa, da je premalo tudi zanimanja zanj. Zato naj bi bila naloga družbenopolitičnih organiza- cij, tudi samoupravnih organov, da se športu še bolj posvetijo in da se slehernemu članu kolektiva omogoči, da krepi svoje telo — ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU! Pavlin Franc Prvenstvo v streljanju V okviru priprav in za sestavo ekipe, ki bo tekmovala v streljanju z zračno puško na lesariadi v Ljubljani, smo izvedli v nedeljo 11. 7. 197b v obratu Gorenja vas sindikalno prvenstvo za vse člane »Jelovice«. Tekmovanje organiziramo vsako leto v drugem obratu, da bi s tem dosegli večje zanimanje za to zvrst športa. Člane obrata Gorenja vas pa moram pohvaliti, ker so že vrsto let najaktivnejši por,trnki — strelci v Jelovici. «Prispevajo» največ tekmovalcev za ekipo, ki nastopa na raznih tekmovanjih. Pripomniti moram, da to udejstvovanje velja le za člane. O uvrstitvi naših ekip na lesariadi je trenutno še nemogoče pisati. V prejšnjih letih smo se uvrščali solidno med prvo polovico sodelujočih ekip. Uspe- hi ženske strelske ekipe v preteklih letih so vsej športni javnosti v »Jelovici« dobro poznani. Prav ta ekipa nam je vedno prinašala največ točk pri končni uvrstitvi na lesariadi. Visekaikor pa je bila udeležba na tem prvenstvu preskromna. Skupaj se je tekmovanja udeležilo le deset (10) strelcov, kar je za podjetje kot je »Jelovica« res nerazumljivo. Delno opravičilo je velika oddaljenost med obrati in poletni čas. Zato bomo skušali prihodnje leto tekmovanje organizirati v spomladanskem času. Na prvenstvu smo se dogovorili, da bomo v drogi polovici avgusta izvedli še nekaj treningov, da bi lahko potem določili ekipo, ki nas bo zastopala v septembru na lesariadi v Ljubljani. Rezultati na sindikalnem prvenstvu so podpoprečni m je opaziti, da vsem sodelujočim manjka treninga in še posebej kvalitetnega orožja. V prihodnje bo nujno nabaviti nekaj zračnih pušk in jih razdeliti po obratih, ker le na ta način bomo dobili več dobrih športnikov — strelcev. Uvrstitve in rezultati: mesto krogi 1. Janez Umnik, Preddvor 229 2. Milan Strel, Trgovina 227 3. Rudi Frelih, Gor. vas 224 4. Alojz Frelih, Gor. vas 217 5. Franc Poljane, Gor. vas 216 6. Janez Bozovičar, G. vas 201 7. Drago Črmelj, Kranj 183 8. Ivan Pavšar, Kranj 178 9.0—10. Brane Medja, Skupne sl. 168 Matevž Ušeničnik, G. vas 168 Janez Umnik Že tekmujejo V začetku septembra se je začelo tekmovanje v II. zvezni rokometni ligi, v kateri letos prvič sodeluje loški rokometni klub »Jelovica«. Po prvem porazu je takoj naslednjo nedeljo sledila zmaga, vendar več kot to ohrabruje dobra igra, ki da slutiti, da Jelovica ne bo lahek nasprotnik za nobenega ligaša. V moštvu nastopajo v glavnem igralci, ki so si priborili vstop v zvezno ligo, novinec je le Peternel, ki je prestopil iz jeseniškega rokometnega kluba. Počitnice so hitro minevale in kmalu je prišel dan, ko sem morala na delo, za teden dni. Opisala bom, kako sem se počutila na delu. Zelo zgodaj zjutraj sem vstala in se morala odpraviti na delo v Jelovico. V tovarno sem prišla še vsa zaspana. Kar takoj so nas razdelili in Morda še ena zanimivost oziroma bolje rečeno obvestilo. Kot so rokometaši obljubili svojemu pokrovitelju — kolektivu Jelovice —■ je bilo že za prvo srečanje na domačem igrišču moč dobiti proste vstopnice v podjetju. Tako bo po vsej verjetnosti tudi v prihodnje, zato imate ljubitelji rokometa iz podjetja priložnost prisostvovati zanimivim ligaškim tekmam. In seveda tudi bodriti igralce! jaz sem pripadala drugi skupini, za obrat, kjer so delali montažne hiše. Javili smo se pri obratovodji Tomažu Peternelu. Tovariš Peternel nas je prepustil nekemu delavcu Femiču. Takoj smo pričeli z delom. Zlagali smo deske in jih zlagali v tri dimenzije. Bilo je zelo prijetno delo in hiteli smo, kolikor se je dalo; vendar naslednje dni nismo tako hiteli. Čas malice, to je bilo najbolj prijetno. Prvi dan sem zelo hitro pojedla, nato sem si šla pa obrat ogledat malo pobliie. Spoznala sem tudi več delavcev in delavk, ki delajo v Jelovici. Delali smo resno, včasih smo pa tudi rekli katero veselo. Škoda, ker je bil teden tako hitro naokrog. Bilo mi je zelo všeč in bi želela, da bi še kdaj delala v tej tovarni, pri veselih delavcih, ki so bili prijazni z mano in mojimi sošolci. Vera Rupar 8. c OŠ Trata Delala sem v Jelovici Prodaja januar — avgust 1976 Plan prodaje stavbnega pohištva je bil v mesecu avgustu presežen v celoti za 15 %, vendar izključno zaradi izredne prodaje preko naših poslovalnic, ki so presegle mesečni plan za 46 %. Ce smo v juliju še lahko zadovoljevali s potrebnim sortimentom naše pogodbene partnerej pri grosistični prodaji in tako presegli mesečni plan, je v avgustu slika spet po starem. Zaradi velikih potreb lastnih trgovin, grosistom ne moremo več izpolnjevati naročil. Tudi prodaja z montažo na domačem trgu zaostaja, ker zadovoljujemo potrebe po iz-ventipski proizvodnij v poslovalnicah in izvozu. Grosistična prodaja z doseganjem mesečnega plana 66 odst. nakazuje padec, ki se po tekočih podatkih še povečuje v mesecu septembru in ne kaže realne možnosti za izpolnitev letnega plana. Kljub večjim potrebam in naročilom torej tega dela prodaje ne realiziramo, ker primanjkuje določenih artiklov. Mesečni plan presegajo poslovalnice Stara Pazova s predstavništvom Valjevo, Zadar in Nova Gradiška preko 200 %, Šibenik, Niš, Skopje, Osijek preko 150 %, presegajo pa ga tudi Crikvenica, Sarajevo Split in Škofja Loka. Pu-la je skoraj na izpolnjevanju plana, medtem ko Zagreb spet zaostaja, zaradi nesprejemljivo slabe realizacije pa izstopata poslovalnici Duvno in Kragujevac. Izpolnjevanje kumulativnega plana prodaje se po izrednem prometu v poslovalnicah iz meseca v meseca izboljšuje in dosega v razdobju januar — avgust 78 % (januar — julij je bilo doseganje 71 %). Da plan ne presegamo še v večji meri, je vzrok v tem, da proizvodnja ne more zaradi zasedenih kapacitet nadomeščati manjkajočih artiklov določenih dimenzij pravočasno in se tako odrekamo zadovoljitvi povpraševanja predvsem pri grosistih, vse bolj pa tudi v naših trgovinah. Izredni ukrepi v prihodnjih dveh mesecih za realizacijo obveznosti na potresnem območju (150 stanovanjskih hiš) veljajo prav tako za proizvodnjo stavbnega pohištva. Delna zaposlitev kapacitet v ta namen zmanjušje možnosti prodaje, predvsem pa kom-pletnost ponudbe. Kumulativno presegajo plan poslovalnice Stara Pazova, Valjevo, Niš, Skopje Nova, Gradiška, Osijek in Sarajevo. Vendar promet teh poslovalnic, kljub močnim preseganjem, ne more nadomestiti prometa tistih poslovalnic, ki so doslej premočno zaostajale in še ne izpolnjujejo mesečnih planov. Možnosti za izpolnitev letnega plana imata morda še poslovalnici Šibenik in Zadar, zaostanek ostalih pa je zelo velik. Če bodo poslovalnice v celoti presegale ali vsaj 100 % dosegale plan do konca leta, bomo v doseganju letnega plana poslovalnic na nivoju 95 — 100 %. To pa ne pomeni nadomestitev za grosistično prodajo in izvoz. Z možnostmi, ki so še odprte, se letni plan izvoza lahko realizira v višini 70 %. Smiljana Oblak Zap. št. Poslovalnica Doseganje plana avgust % Doseganje plana januar-avgust % 1. Škofja Loka 123 59 2. Zagreb 80 61 3. Pula 98 70 4. Crikvenica 126 56 5. Zadar 215 89 6. Šibenik 185 95 7. Niš 173 132 8. Kragujevac 48 55 9. Skopje 166 113 10. Stara Pazova 230 135 11. Valjevo 333 158 12. Nova Gradiška 208 110 13. Osijek 197 103 14. Sarajevo 139 106 15. Duvno 48 65 16. Split 138 64 Skupaj poslovalnice 146 89 Grosistična prodaja 66 54 Izvoz 2 6 SKUPAJ TOZD TRGOVINA 115 78 Vesti iz Krajevne skupnosti Škofja Loka TV pretvornik letos? Svet Krajevne skupnosti Škofja Loka je na svoji 17. redni seji imenoval gradbeni odbor iz sredstev samoprispevka. Doslej je imel 3 seje na katerih je predvsem obravnaval finačno evidenco v zvezi z dotokom in porabo sredstev, strokovno sodelovanje z Lo-kainvestom pri načrtih, pogodbah in gradbenem nadzoru, ter obravnaval možnosti za izvedbo prvih dveh objek- za gradnjo družbenih objektov tov — TV pretvornika na Lubniku in tržnice. Vsa sredstva iz referenduma se stekajo na poseben proračun pri SDK Škofja Loka — nastavljena finančna evidenca pa omogoča točen pregled nad pritokom in porabo sredstev. Zahvala Toplo se zahvaljujem vašemu podjetju za iskreno pomoč ob smrti moža, očeta, sina in brata PAVLA MRAKA Hvala za cvetje, vence in tople poslovilne besede tovariša direktorja Tineta Koklja in tovariša Franca Pavlina, s katerimi sta se na njegovi zadnji poti za vedno poslovila od njega. Posebna zahvala sindikalni organizaciji, tovarišu Stražarju, tovarišu Brezniku in tovarišu Rozmanu in v imenu ZB tovarišu Milošu Zakotniku za organiziranje pogreba. Hvala vam monterji na terenu v Italiji in neznanemu zdravniku za veliko skrb in trud, ker ste storili vse, da bi mu rešili življenje. Vaše podjetje je prevzelo prevoz Pavleta v domovino, kjer ste ga na domu položili k zadnjemu počitku. Vsem monterjem, vsem delavcem in vodilnemu kadru podjetja in vsem družbeno-političnim organizacijam, ker ste nam pomagali in lajšali bolečino, še enkrat iskrena hvala. žena Milka, hčerka Jelena, matj in sestre Marica, Danica In Magda Skupni mesečni priliv naj bi po predvidevanjih znašal 524.072 din ali v 6 mesecih letošnjega leta 3,644.432.— din. Pritok sredstev v prvih dveh mesecih je znašal 726,245.75 din, kar je precej za predvidevanji. Razlogov za to je več. Prvič ni bilo mogoče urediti z republiškim zavodom socialnega zavarovanja odtegljaje upokojencev. Ti prično plačevati obveznost s 1. 9. 1976 — razliko za prva dva meseca pa bo odtegnjena pri prvi povišici pokojnine. Prav tako ugotavljamo in obveščamo delovne organizacije izven škofje Loke, ki zaposlujejo naše občane, da jim odtegujejo samoprispevek. V dogovoru z davčno upravo pa se vrši obremenjevanje obrtnikov in kmetov. Vsekakor bo potrebno priliv sredstev čimprej razčistiti in v kolikor so bila predvidevanja nerealna, podvzeti tudi potrebne korake pri izvedbi programa. Odbor je na dveh sejah razpravljal o ponudbi LOKAIN-VESTA, da prevzame kompleten inženiring. Pridobitev ponudb — zemljišč, sodelovanje pri izdelavi investicijskega programa, idejnih in glavnih projektov, pridobivanje soglasij, lokacijskih in gradbenih dovoljenj, priprave razpisov ponudb in kompleten nadzor z sodelovanjem pri finančnem obračunu objektov in pregledom istih pred iztekom garancijske dobe je zahtevno strokovno delo. Lo-kainvest naj bi zato dobil 3,5 odst. od predračunske vrednosti objektov. Da se dela na določenem objektu sploh lahko izvajajo je potrebno predhodno pri SDK zagotoviti sredstva. Vsled tega in še ne sprejetega zazidalnega programa novega mestnega centra se je odbor odločil, da v letošnjem letu vloži ves trud v realizacijo TV pretvornika, za Tržnico pa zagotovi dokumentacijo in prične z deli spomladi. TV PRETVORNIK — EDINA LETOŠNJA GRADNJA Pri TV pretvorniku so podpisane pogodbe za izdelavo aparature za II. program ter aparatura za I. program, kar investira RTV Ljubljana. S programom referenduma je bila za pretvornik predvidena vsota 1,000.000 din od katere bi zagotovili: — referendum 700.000.— — RTV Ljubljana 160.000.— — Lokainvest 140.000.— Ob zbiranju ponudb in pre- program Koper in Zagreb, nadalje z Elektro Kranj za izgradnjo Transformatorja v Sopotnici in daljnovoda do Lubnika v delu je stolp in gledu stroškov je gradbeni odbor ugotovil, da so bila predvidevanja nerealna. Po obstoječih pogodbah bo pretvornik veljal: — gradbena dela 151.596,04 — elektrika — daljnovod 205.805,95 — oprema in montaža 1.116.960,00 I. program 357.920.— II. program 307.920.— III./IV. prog. 451.120,— — dokumentacija, nadzor, 48.942,00 transport 50.000,00 — rezerva 1.573.303,99 Sredstva so zagotovili: — RTV Ljubljana 357.920,00 — Lokainvest 140.000,00 —• referendum 1.175.383,99 Vsega 1.573,303,99 Gradbeni odbor bo vložil vse napore v to, da TV pre- stvi, za to investicijo po programu referenduma in stvar- tvorik letos usposobi. Raziskal bo tudi razloge odstopanja med predvidenimi sred- nim stanjem, ter o tem obvestil javnost. Pesem o kolektivnem dopustu Naš kolektivni dopust v vročih julijskih dnevih se je radostil, a v pustem obdobju začetkom avgusta je minil. Koncem kolektivnega dopusta na roko leve dlani po neprevidnosti dobil veliko vreznino, težko opisati je tako bolečino. Tako mi bolniški dopust ni bil prav nič v prid, vsaj v deževnem vremenu koncem jujlija že — kolektivnega dopusta bil do grla pač sem sit... Le to zapišem vsem na znanje, da kot gobar strasten sem že imel povsem priznaje. Zato zaradi onemogle roke zdaj v staležu bolniške hodil na žirovske gričke nabirat sem šel lisičke. Vsaj to ve že vsak bedak, da to posel je lahak. Med nabiranjem lisičkov v gozdu nekaj nabiralcev bilo pač izkušenih zdaj starih stričkov. Oni nabirali so tudi gobe, vsako vrsto pač za »probe«. Vsaj po gozdovih videl navadnih sem strupenic, zato misliti na »užitna« goba, zdaj za »proba«, ni navaden vicm Tako mi čas na bolniškem dopustu je še nekam hitro mineval, da ravno v gozdu pri nabiranju lisičk sem pač sameval. Spomnil dosti našega kolektivnega dopusta, kako je koncem julija narava bila pusta. Spominjal pa sem se tudi na kolektiv, saj po toliki deževni dobi med kolektivnim dopustom mora vsaki od domačega divana, ali postelje biti vse bolj živ. V upanju bilo mi je lepo, da le zaradi vreznine na roki, bolniške kmalu konec bo, kar edina tolažba pri nabiranju lisičk ugajala mi je zelo. Tako gobar vsaki odkriva nova zdaj območja, v gozdu je dobro, da ti je lastna ura točna. Hodiš po dolgem in v širine, včasih pri nabiranju gob prav vse te mine. Zato dobro je, da zaradi roke si na bolovanju, ako na nogi nekaj imaš, spotakneš se na vsakem kamnu. Misel ena mi le rojeva, da zaradi vreznine na roki še nisem reva. To najhujša je bolezen, da človek povsod premalo je oprezen. Zato naj velja tudi to pravilo: bodi previden, da se ti v prelepi letni naravi ne bo nekaj dogodilo. Mesec kot je zdaj avgust je pač v navadi neprijetno z nevihtami, kar pomeni, da je dosti zoprn in pust. Zato upam, da ta čas kolektivni naš ne bo dopust. Blodim zdaj v obširne gmajne, le eno dobro mi je pač spoznanje, da skoraj minilo je to nepričakovano bolovanje. Tako v snu vračam v naše delovne se vrste, zazdi se mi, da močne zdrave na roki levi imam vse prste. Ločim od gozdne se narave, prehodim travnik, prelepe zdaj otave, pridem pod domači krov, saj doma človeku zmeraj najbolje vse je prav. Gledaš na televizijski ekran, pa v celem svetu z gotovimi napovedi si vpoznan' Spomini obujajo se mi na lisičke in nabiralce le-teh že starostne gotove stričke. Saj danes penzionist vsaki pravi, da čas najbolj hitro mine pač v naravi. Zazdi se mi, da povsem odporen, da v našem kolektivu delati si morem, zato si zadnje dneve bolniške, baš dosti misli hitijo na kolektiv, zdaj naš, ker štiri letu tu delam, zato se nadejam, da sem povsem vaš. Primožič Rajko — Pravico odločanja podrediti sodobnim konceptom družbenega odločanja. — Resnično občutno znižanje stroškov lahko zagotovi le sodelovanje med gozdarstvom in lesno predelavo. To pa narekuje pripravljenost za sodelovanje in na oživljanje kooperacije med panogama. Dobri primeri kažejo že na uspehe, vendar je tega še vse premalo. — Gozdarstvo, kakor vse družbeno gospodarstvo, potrebuje dobro in močno lesno gospodarstvo. — želja po napredku in moč za čiščenje trenutnih težav naj bosta skupna sila gozdarstva in lesarstva. ^Mpl NatWI - * BOjj ■ % .-ir.®. Ir- E g Gradnjo pokopališča Da je izgradnja novega pokopališča v Škofji Laki nujno potrebna, nam je jasno. Prav ta potreba je pripeljala do podpisa sporazuma med vsemi delovnimi organizacijami Škofije Loke in krajevno skupnostjo o financiranju in izgradnji pokopališča. Po tem sporazumu morajo plačati za vsakega zaposlenega, bivajočega v KS Škofja Loka, Godešič, Reteče, Sv. Duh, Zmi-nec. Log po 800 din. S skupno vsoto 4,500.000 din, ki bi sc tako zbrala, ki KS Škofja Loka zagotovila izgradnjo I. etape pokopališča. KS je doslej odkupila potrebna zemljišča, zbrala vso dokumentacijo in končuje zbiranje soglasij, tako da bo do 20. septembra imela vse nared, da se z deli prične. Za to pa so potrebna finančna sredstva, ki morajo predhodno biti položena na poseben račun pri Službi družbenega knjigovodstva. Od skupno 86 organizacij sporazuma niso podpisale le tri — Alpetour, Zdravstveni dom in Knjižnica. 41 organizacij je svoje obveze poravnalo v celoti, 15 organizacij je obveznost izpolnilo le 50 %, preostale pa še niso nakazale ničesar, čeprav je obveznost zapadla v plačilo v letu 1975 in 1976 po 50 %. Med neplačniki so v glavnem večje organizacije in tako KS ni uspela zagotoviti niti polovico potrebnih sredstev za gradnjo. Vsako odlašanje pa pomeni podražitev, za katere pa tudi z dogovorom ni zagotovljenih sredstev. KS bi, v kolikor bo dobila od tistih, ki še niso vplačali sredstev zaradi raznih upravičenih razlogov, izjave o vplačilu po zaključnem računu za leto 1976, iskala kredite in z izgradnjo letos vseeno pričela. Brez teh izjav pa kreditov ni možno dobiti. Kaj bo obsegala prva etapa gradnje? Prva etapa gradnje bo obsegala dostopno cesto in par-karišče na platoju nad Lipico — dostopno pot na pokopa-lični prostor in dostavno cesto po stari trasi proti Lipici, z odcepom do mrliških vežic. Dalje bi se uredila vsa zemeljska dela — ravnanje terena, postavile mrliške vežice, uredile poti, razsvetljava, ograja, napeljava elektrike ‘n vode. Za ta dela potrebujemo 4,000.000 din. Zemljišče je že odkupljeno, treba pa bo še plačati prispevek za spremembo namembnosti zemljišča. Z dograditvijo pokopališča v letu 1977 bi se dogovorih tudi za uvedbo mestnega krožnega prometa, ki bi tekel od naselja Podlubnik prek Škofje Loke in Trate na pokopališče in nazaj.