Glasilo .Slovenske Kmetske Stranke' Zborovanje delegatov SKS. Na zborovanju skoro sami mladi kmečki gospodarji. - Delegati so prišli iz najbolj oddaljenih krajev Slovenije. — Sijajni govori. — Moč in volja za politično delo. — Vsestranska temeljita razprava o vseh vprašanjih. — Smernice za bodoče delo. V nedeljo 11. t. m. se je zbralo v Ljubljani okoli 300 zastopnikov naših organizacij iz cele Slovenije na strankin kongres, da pregledajo in ocenijo delo preteklega leta in določijo potrebne ukrepe in smernice za bodočnost Bilo je naravnost veselje, pogledati zbor krepkih in zavednih mož in fantov, samih kmečkih gospodarjev in opazovati, s kakšno pazljivostjo slede izvajanjem glavnih govornikov in kako svobodno in moško govore svojo kritiko. Nikjer nobenega strahu pred zamero na desno ali levo, ampak povsod razboritost in ostrost, povsod neomejena svoboda in možata beseda, ki ne pozna strahu. Stranka, ki se opira na tako zavedne fante in neustrašene može, ne more propasti, pač pa bo njeno krepko zdravje z lahkoto preneslo vse početne težave in se razvila počasi v mogočno drevo, ki bo zrastlo nad vso Slovenijo. S smelim ponosom lahko trdimo, da raste v Slovenski Kmečki Stranki nov rod, ne rod bojazljivih plaš-Jjivcev, ki s strahom v srcu čakajo, kaj bodo rekli »oni tam zgoraj«, ampak rod, ki sam iz sebe ustvarja in drži to, kar smatra za dobro in prav. Ni več tistega ogabnega priklanjanja in kimanja drugim, ampak samostojno mišljenje gospoduje med nami — in to je po naših mislih največja pridobitev za kmečko ljudstvo v Sloveniji. Ne več na vrvici mogočne in vplivne gospode, ampak sam si delaj slovenski kmet svojo politiko s svojo nepokvarjeno pametjo in s svojo prirodno bistrostjol Poročilo predsednika Pipana. Ko so navzoči zastopniki organizacij oddali svoje poverilnice, otvo-ri predsednik stranke tov. Pipan zborovanje z letnim poročilom o delovanju stranke v preteklem letu. Predsednik naglaša v svojem poročilu veliko važnost lanskega občnega zbora v Celju, na katerem je prišlo do ujedinjenja dveh dotedanjih samostojnih strank, SKS in pa SRS, potem pa do najožjega sodelovanja z bratsko hrvaško kmečko stranko, in to v prepričanju, da je najožje sodelovanje s Hrvati za slovenske kmete neob- hodno potrebno. Ta zveza se je v praksi izkazala kot nujna politična potreba, ki je tudi že rodila lepe sadove in jih bo še. Predlaga zatorej, da se pošlje pozdravni brzo-jav velikemu voditelju organiziranih hrvaških in slovenskih kmetov Stjepanu Radiču. (Burno odobrava-nje.) Med političnimi prireditvami SKS je bila najvažnejša kmečki praznik v Krškem, ko so vstopili v načelstvo SKS tudi štirje duhovniki, ki so pravi prijatelji slovenskega kmeta in iskreni pristaši velike kmečke ideje. Druga pomembna politična prireditev je bilo zborovanje v Vitanju, kamor je priš' 1 tudi Stjepan Radič. To zborovanje je sicer dobro uspelo, odkrilo nam pa je tudi razne nedostatke v naši organizaciji na Štajerskem, kar pa ima to dobro posledico, da sedaj te nedostatke vsaj poznamo. Spoznanje napak pa je prvi korak do ozdravljenja in tudi mi bomo prihodnje leto posvetili vso skrb izpopolnitvi naše kmečke organizacije na Štajerskem. Nato preide predsednik na volitve v preteklem letu. Občinske volitve so v ljubljanski oblasti izpadle za SKS tako ugodno, da ima stranka z malimi izjemami v vseh občinah vsaj enega ali več svojih zastopnikov, ki delo v občinskih odborih kontrolirajo, ako nima občine popolnoma v svojih rokah. Popolnoma naših je v ljubljanski oblasti nad 80 občin, kar je razveseljiv napredek. (Burno ploskanje.) V mariborski oblasti žalibog še ni takega napredka, toda z vztrajnim organi-j zatoričnim delom bomo tudi tam počasi dosegli lepše uspehe. Pri volitvah v oblastne skupščine je bilo izvoljenih v ljubljanski oblasti 5, v mariborski pa 11 naših zastopnikov. Pri državnozborskih volitvah smo odrezali slabše zaradi znanih neprilik s še bolj znanimi osebami, ki so zapustile naše vrste in stopile na stran samostojnih demokratov. Koncem poročila je predsednik še omenil, da sta praznovala lansko leto dva odlična tovariša lepe jubileje: Tov. Zupančič, soustanovitelj stranke, je praznoval svojo 70-letnico, tov. Pucelj pa svojo 50-letnico. (Živijo-klici obema.) Ob spominu na umrle tovariše se zborovalci dvignejo s sedežev. Poročilo predsednika tov. Pipana sprejmejo zborovalci z odobravanjem na znanje. Programatlčen govor dr. Marušiča. Po poročilu predsednika je govoril tov. dr. Marušič, glavni tajnik SKS. V kratkih, jedrnatih stavkih je razložil idejni program Slovenske kmečke stranke in rekel: »Kakor pove že ime naše stranke, je SKS slovenska stranka. SKS korenini po svojem programu na strogo slovenskih tJeh, iz katerih je vzrastla. Ona spoštuje in goji vse, kar je našega, kar je domačega, kar je slovenskega. Če pa pravimo, da smo slovenska stranka, s tem še ni rečeno, da smo separatisti, t. j. da se hočemo od Hrvatov in Srbov politično odcepiti. Ravno nasprotno je res: Mi sodelujemo in hočemo tudi še dalje sodelovati s Hrvati in Srbi in če bo tako prišlo, tudi z Bolgari. Naš slovenski program ni negacija jugoslovanstva. Danes ve pri nas pač vsako dete, da hočejo Srbi ostati, kar so, namreč Srbi. Tudi Hrvati hočejo ostati to, kar so — a tudi mi hočemo ostati, kar smo. Nihče ne bo zavrgel tega, kar je njegovo. Ako pa hočemo obdržati to, kar imamo, in če hočemo ostati to, kar smo, s teip še zdavnaj ni rečeno, da ne bi mogli Slovenci, Srbi in Hrvati živeti skupaj kot bratje v eni državi in politično tvoriti en sam državni narod, ki ima skupno državljansko pravo. To je tako priprost način rešitve takozva-nega »jugoslovanstva«, da ga mora vsak količkaj pameten človek razumeti. Logična posledica tega našega naziranja je, da smo in bomo vedno za kar najbolj široke samouprave, v katerih bo mogel Slovenec, Hrvat in Srb popolnoma razviti svoje lastno življenje na korist sebi in državni skupnosti. V afirmaciji enakopravnosti vseh je velik del našega programa. Mi pa smo tudi kmečka stranka. V teh besedah je za-popaden naš gospodarski in socialni program. Nasprotniki nam radi očitajo, da smo razredna stranka, ki vsem drugim stanovom nasprotuje. Ta očitek pa ne drži. Kmet ni razred, ampak je narod, iz katerega vse raste! Narod je bil prvotno kmet, ki si je sam izdeloval svoje orodje, svojo obleko in svoje obuvalo in se je tudi sam branil. To mogočno deblo raste še danes, iz tega debla pa so zrastle polagoma veje obrti, trgovine in tudi znanosti in umetnosti. Tudi podlaga socialnega življenja je kmet, ker je kmet podlaga družine in nositelj življenja človeške družbe. Kmet pridobiva še danes živež za vse ljudi, kmet proizvaja večino surovin za vse ljudi. Kmet je torej prvotni in zato tudi prvi stan, in vse drugo je odvisno od kmeta. Zato je kmet narod sam. Dolga stoletja se kmet ni zavedal važnosti svojega stanu. Svetovna vojna pa je tudi kmetom vsega sveta odprla oči, da so spoznali, da je brez njihovega dela človeška družba nemogoča. Iz izkušenj, ki jih je rodila svetovna vojna, je vzklil po vseh državah mogočen kmečki pokret: V Rusiji, na Češkem, na Poljskem, v Nemčiji itd. Naš kmečki pokret v Sloveniji je samo en del velikega kmečkega gibanja po vsem svetu. Kar mi hočemo, je to, da se naj kmetu dobro godi in da imej tudi kmet svoj prostor na solncu. S tem pa nočemo reči, da hočemo imeti povsod same kmete od pluga in motike, pač pa hočemo, da vladajo povsod tisti, ki imajo srce za kmeta in razum za njegove potrebe Y voljo, da kmečkim potrebam za-doste. Mi in druge stranke. Govornik nadaljuje: »S tem, kar sem povedal doslej, je dano že tudi naše razmerje do drugih političnih strank. Rekel sem pravkar, da je kmet nositelj družinskega življenja. Družinsko življenje brez morale pa ni mogoče. Morala je pri nas vera. Kot moralna sila ima vera svojo ogromno veljavo. Zato tudi mi vero spoštujemo in visoko cenimo. Grem celo tako daleč, da trdim: Ker smo slovenska in kmečka stranka, smo tudi verska stranka. Nikakor pa nočemo, da se ta ogromna verska sila izkorišča za politične namene in zato smo nasprotniki klerikalizma. bo list! (Odobravs- liki, da smo tudi Slovenci in Hrva- dosedanja velika nasprotnika spri' ti krivi, da je do tistega sistema jaznila in pobotala i ozirom m Smo pa tudi nasprotniki libera- boljši in večji lizma. Priznavamo pač princip pri- nje). vatne lastnine, kajti na tem prin- j Po poročilu tajnika je poročal o prišlo, ker smo bili takoj ob začet- J ogromno nevarnost, ki preti žepo Stanje ku našega skupnega življenja vse njihovih volilcev. cipu temelji ves človeški napre-' stanju blagajne tov. Černe dek. Toda kakor zlorablja in izko- blagajne ni posebno razveseljivo, preveč popustljivi proti Srbijan rišča klerikalizem vero, tako zlo- ker so letošnje volitve silno mnogo cem. Prečani smo bili takrat pre-rablja in izkorišča velekapital veljale. Govornik poziva vse navzo- dobri in premehki in takrat smo princip privatne lastnine. Zato smo j če, naj po svojih močeh vplivajo \ zamudili pridobiti in zagotoviti si proti gospodarskemu liberalizmu, j vsaj na premožnejše pristaše, da ne; enakopravnost. Ko pa smo, kakor ml Mi zahtevamo, naj uživata kmet in! pozabijo, da je za vojskovanje po-j rečeno, skupaj s Hrvati vstopili v delavec sadove svojega dela v pol- j treben denar, posebno pa je potre-j vlado, se je položaj bistveno izpre- T11 m on iT» n nn n o rl /->V>iTTn4-r> «-,«-»m n ■ Kn"n no fi.nlr i . 71/T I___ _ ~'_______J i 1__1__ rovalci vzeli na znanje z zahvalo vsem, ki so po svojih močeh prispevali za strankin fond. Govor posl. tov. Puclja. Burno pozdravljen povzame za ni meri, ne pa da dobivata samo siratko, smetano pa posnema velekapital. To nas loči tudi od marksistov, ki ne priznavajo privatne lastnine. V gospodarskem in socialnem oziru smo si izbrali zlato sredino in ni dvoma, da bo ta naš program zmagal. Poročilo tajnika in blagajnika. — Važnost krajevnih organizacij. — Za strankin tisk. Po govoru tov. dr. Marušiča je poročal o notranjih strankinih zadevah tajnik tov. Mravlje. Iz njegovega poročila naj omenimo le dve najvažnejši točki, ki se tičeta krajevnih organizacij in strankinega tiska. I »Pri zadnjih volitvah,« je rekel točkah nekam nejasno. To smo potov. Mravlje, »se je pokazalo, da pravili in postali smo 1. slovenska, smo povsod tam lepo odrezali in tu- 2- kmečka in zato 3. narodna stran- ben za tisk. | menil: Mi smo šli sicer z radikalno Tudi poročilo blagajnika so zbo-j stranko skupaj, toda mi smo pošte- no rušili tedanji vladni sistem! Mi smo bili tisti, ki smo začeli boj proti korupciji, in mi smo bili tisti, ki smo vrgli samega Pašiča! In korupcijo bi bili mi do korenin zatrli, če ne bi bila v odločilnem tre-besedo poslanec tov. Pucelj, ki po-!nutku priskočila korupcijonistom jasni v daljšem govoru današnji med radikali na pomoč naša SLS! politični položaj. Rekel je: »Po žalostnem poročilu blagajnika bom povedal nekaj bolj veselega, ker vidim, da je pot, na katero smo krenili, prava pot, ki ni ostala brez vpliva na naše notranje kopravnosti in pravi državljanski politično življenje. Brez naše poli- svobodi! Pred radikali je SLS da- tike namreč v naši državi ne pojde nes omahnila, zapustila je svoj pro-naprej. | gram in začela je novo politiko kot Ko smo se pred dvemi leti pri- žalosten privesek ožje okolice g. pravljali na novo pot, smo spoznali, da je bilo naše držanje v nekih Skupna nevarnost in skupni teresi volilcev so rodili današ' njo kmečko-demokratsk« zvezo, ki je zadela radikale kol strela z jasnega! Sporazum, ki sta ga sklenila Radič in Pribičevič, pomeni za državno j>olitiko velik korak naprej, Nekaj časa je vlada grozila z novimi volitvami, ki naj bi današnji nazadnjaški večini pomagale do popolne zmage. Teh groženj danes ni več, ker vlada ve, da 600.000 glasov v prečanskih krajih ne more uničiti. Za Hrvatsko pa pomeni ta sporazum še mnogo več, kajti ta sporazum ni samo navadna politična kombinacija, ampak je ideja, ki gre za tem, da se 1. vzpostavi Ponižno liže radikalom enakopravnost prečanov s Srbijan-ziniti se ne upa, da bi [ ci, 2. da se očuvajo vse državljanske svobode, zlasti pa svobodne volitve, in 3. da se ohrani parlamentarizem. Brez svobode se moderna država ne da vladati. Danes sedi v vladi skupaj z radikali Slov. ljudska stranka. A kaj dela ta? roke. Niti napravila le en korak v korist ena- di znatno napredovali, koder imamo delavne in agilne krajevne organizacije. Takih občin, kjer ne bi imeli prav ničesar, v ljubljanski oblasti nimamo. Povsod imamo vsaj svojega zaupnika, če že nimamo krajevne organizacije. Na Štajerskem smo v tem oziru nekoliko na slabšem, toda tudi te težave bomo z vztrajnim delom premagali. Kar je občina za državo, to so krajevne organizacije za stranko. Krajevne organizacije so najtrdnejša in najbolj zanesljiva opora stranke. V krajevnih organizacijah se ljudje med seboj poznajo, člani krajevnih organizacij pa poznajo tudi svoje sosede in se ž njimi pogovarjajo. Izkušnja uči, da kmet kmetu najbolj zaupa, in zato so krajev- ka. Če hočemo svojo politiko, jo moremo voditi le tako. Ako pa hočemo uspehe, se moramo vezati. Toda s kom? Naše kulturne, gospodarske, verske in socialne razmere so nas pripeljale čisto naravno v Zagreb, ki je bil enako zapo-stavljan od Beograda kakor mi. Samo skupaj s hrvaškimi in tudi s srbskimi kmeti moremo kaj doseči. To smo spoznali na podlagi sedemletnih političnih izkušenj. »Hrvaški hlapci.« Takoj po shodu naše stranke Celju sem vstopil kot poslanec Vukičeviča! Boj proti Radiču in Pribi-čeviču. Ko smo bili mi v vladi in ko so radikali spoznali naše delo, so videli, da je nadvlada Srbijancev nad prečani v veliki nevarnosti. Zato so začeli proti nam intrigirati in so rekli: Radič — ja, to je nevaren človek! On je nevaren naši nadvladi, ker organizira kmete. Taka Neenakopravnost in Slovenci. Zaradi neenakopravnosti trpimo zlasti mi Slovenci. To vidimo najbolj pri davkih. Mi plačujemo 1036 dinarjev letno davka na glavo, a kaj dobimo? Malenkost! V Srbiji gradijo ceste, pri nas nič. V Srbiji gradijo železnice, mi pa čakamo že 5 let na uzakonjeno zvezo z morjem. V ministrstvih sede na visokih mestih sami Srbijancj._Tako je povsod — Slovenca pa skoro nikjer nobenega! Mi sicer privoščimo Sr- organizacija je pa za »cincarje«.v ,bijancem, če kaj dobe, toda tudi mi Beogradu silno nevarna! Radie hočemo za svoja plačevanja mora torej iz vlade ven! Toda, kaj delež! svoj potem?« Mi vsi vemo, kaj je bilo potem. Da nadomeste Radiča v vladi, so se začeli dogovarjati z muslimani in z našimi klerikalci. Ti naj bi nadomestili Radiča v vladi in ti naj hrvaški kmečki poslanski klub.1 ^ omogočili velesrbskim radika- Takrat so zagnali naši nasprotniki v Sloveniji divje vpitje: »Poglejte ga — poglejte jih — Hrvatom so ne organizacije najbolj prikladne se prodali! Pucelj je hrvaški hla za pridobivanje novih članov. Kra-jpec!« Kaj pa so pokazala dejanja? jevne organizacije so kakor mala Tisti Hrvati, ki so nas vzeli bojda žarišča, od koder se širi med ljudi toplota in svetloba naše velike ideje. Zato mora biti glavna skrb vseh, da krajevne organizacije povsod^ čim živahnejše delujejo, kjer pa jih še ni, jih moramo za vsako ceno ustanoviti. Druga važna zadeva je naš tisk. Mi nimamo žalibog tako močnega časopisja kakor ga imajo SLS ali SDS. Mi imamo samo skromen tednik. Toda naš tednik mora pač imeti vsak naš pristaš. Mi vemo, da je dandanes težko za denar. Toda naročnina na naš list je tako nizka, da jo pač vsak lahko utrpi. List pa mora imeti vsak naš pristaš, da se iz njega uči, iz našega lista izve vse najvažnejše politične dogodke, iz lista zajema vsak teden bodrilo na novo delo. Danes ne bi smelo biti več slovenske kmečke hiše, v kateri ne bi bilo našega lista. Mi moramo Ko smo mi lansko leto skupaj s Hrvati vstopili v vlado, smo šli v vlado, ne da podpiramo radikale, ampak da iz vlade ven rušimo do-zastaviti vse sile, da se list ne bo tedanji vladni sistem, da stremo za »hlapce«, so dali Slovencem — meni — jako važno ministrstvo, pa niso nikdar rekli, da moram denar iz tega ministrstva dajati samo za Hrvatsko! Zato vas vprašam: Kakšni »hlapci« smo torej bili pri Hrvatih? Ta plemeniti narod je dal, ni pa za sebe zahteval prav nič! Hrvati so postopali z nami — »hlapci« — pač drugače kakor so postopali sedaj radikali z našimi klerikalci, katerim so dale eno celo okradeno ministrstvo, ker so vse fonde tega ministrstva porabili za — volitve ... Razlika med nami SLS. in lom, da še nadalje izvajajo nadvlado nad nami. Žalostno, a resnično je: Nadvlado Srbijancev nad nami so omogočili tudi Slovenci — slovenski klerikalci — ki so se prodali Velesrbom za pičlo skledo leče. Da nismo niti danes ravnoprav-ni, je »zasluga« SLS ... Skoraj še hujše kot proti Radiču so nastopili radikali proti Pribiče-viču. Priznati je treba, da ima Pribičevič mnogo pristašev zlasti med prečanskimi Srbi. Ti Srbi čutijo beogradske dobrote ravno tako ka Kaj pa v Sloveniji? Sporazum med Radičem in Pri-bičevičem je pripeljal obe stranki na Hrvaškem do tega, da se pristaši ene in druge stranke danes bratijo, ker razumejo skupno nevarnost, ki obema grozi od zgoraj. V Sloveniji še nismo tako daleč in ugotoviti moram, da je razpoloženje pri nas še jako hladno! Moram pa obenem ugotoviti, da krivica ni na naši strani! Mi smo se že pri zadnjih volitvah pogajali za skupen nastop. Tokrat pa so samostojni demokrati zagrešili veliko napako, da so se pogajali brez nas s posameznimi osebami iz naših vrst. To je bila velika napaka. A kljub temu smo mi pripravljeni podati roko v spra- kor hrvaški kmetje Če bi se Se ti, "seveda ob popolnem spoštova-zaceli upirati, bi bilo nevarno. Za-j, - to je bilo treba vreči tudi Pribičeviča. Tako so si gospodje, ki so sklepali blejski sporazum, naredili tak načrt: Udarimo Radiča, udarimo Pribičeviča. Ta dva se bosta kregala dalje med seboj, mi bomo pa mirno vladali! Odpor in prsokret. Oba, Radič in Pribičevič, pa sta nju naše stranke in našega programa in naših ljudi. Današnji položaj. Končno naj se dotaknem še današnjega položaja. Reči moram, da opozicija še nikdar ni bila tako močna in vlada še nikdar tako slabotna kakor je danes. Dr. Korošec se danes že kesa za svoj korak. On ne doseže nič, razun par ugodnosti za posamezne osebe, no- kmalu spoznala skupno nevarnost, siti pa mora vso odgovornost sku-ki preti volilcem obeh od najnovej- paj s svojimi gospodarji. Posebne tiskal le v 7000 ali 10 tisoč izvodih, i korupcijo in da rešimo državo od še belgrajske politike. Eni kot dru- težave dela vladi slab finančni po-ampak v 20 ali pa v 30 tisoč izvodih, izsesavanja znanih beogradskih gi so prečani, so izžemani in za- ložaj. Ta neprilika je toliko večja. Kolikor več bo naročnikov, toliko cincarjev. Naj omenim pri tej pri- postavljani. V tem spoznanju sta se ker je rekel finančnik Bark, ko je >il v Beogradu, da ameriški in an-;leški kapital ni na razpolago, do-der ni Hrvatov v vladi. 1 Vlada dela danes brez programa in dela le od danes do jutri. To pa se ne pravi vladati. Tak sistem mora pasti. Ali se to zgodi prej ali pozneje, je končno vseeno. In zato vam pravim: »Bodite delavni in bodite prepričani, da bo zmaga naša!« (Burno odobravanje.) Poročilo obl. poslanca tov. Zupančiča. Ko se je odobravanje govora posl. Puclja poleglo, je poročal oblastni poslanec tov. inž. Zupančič o delu naših zastopnikov v oblastni skupščini ljubljanski. Poročilo tov. Lor-berja je izostalo, ker je posl. Lorber obolel. Tov. Zupančič je izvajal: Mi smo prišli v oblastno skupščino s trdno voljo, da pomagamo ustvariti naš slovenski gospodarski parlament. V oblastni skupščini ni mesta za politiko, ampak samo za gospodarsko delo. Mi vsi se spominjamo jako dobro, kakšne važnosti so bili nekdanji deželni zbori, zlasti za naše kmetsko gospodarstvo. Od nekdanjih deželnih zborov pa smo dandanes še jako daleč, delati pa moramo na to, in mi vsi delamo na to, da dobimo vsaj to nazaj, kar smo enkrat že imeli. Žalibog se naše prizadevanje, da ustvarimo iz oblastnih skupščin naš slovenski gospodarski parlament, ni uresničilo. Ne po naši krivdi, ampak po zaslugi večinske stranke, SLS, prevladuje v oblastni skupščini politika, na pametno gospodarstvo pa se ozira večina precej manj. To se je pokazalo zlasti pri določanju nagrad. Oblastna skupščina ima jako skromna sredstva in začasno vsaj, tudi še ozek delokrog. Kljub temu pa »dela« vseh pet odbornikov, čeprav bi vse delo lahko opravil en sam. Mi smo hoteli, da bi odborniki polagoma začeli nastopati svoja mesta, kakor bi pač nanesla potreba. Večina pa je sklenila drugače. Tako gospodarstvo ni pametno in je tudi predrago. Samo odborniki stanejo okoli 400 tisoč dinarjev na leto! Ta denar bi se lahko bolje in koristnejše obrnil. Mi smo v oblastni skupščini podpirali vse predloge za zboljšanje našega gospodarstva in tudi sami smo jih stavili celo vrsto, posebno take, ki merijo na dvig kmečke produkcije. Ne moremo pa vedeti, kakšen bo uspeh,, dokler ne dobimo potrebnega denarja od države. Rečem lahko samo to, da bomo poskusili vse, da dobimo od države nazaj, kar je našega, potem pa bomo gledali, da bo vsak krajcar obrnjen tako, kakor to zahteva korist dežele in zlasti korist kmečkega prebivalstva. (Burno odobravanje). Nato je bila sprejeta sledeča Trpežni pleš" 4°0-—, 3W—, 265 — Mod rni velour >>00-—, 6-0' 6SO-— Otoman in p iS 1420'-, 1^10"—, 9SO-— Krila, bluze, kostume, obleke in razni jum-perji. Nudi se samo prvovrstno blago, za kar jamči sloves tvrdke. Veletrgovina 9. Sfsrmecki Celje Velika in en»urna prodaja. Poravnajte naročnino! 31ed naročniki »Kmetskega lista« so nekateri, ki kljnb večkratnemu opominu še do danes niso lista plačali za letošnje leto. Kdor je prizadet, ga prosimo, da stori svojo dolžnost! Popisi, Kranjska. Rosalnice pri Metliki. Malokdaj se sliši kaj novega iz naše občine. Zato pa sedaj malo več v javnost, kako se je gospodarilo v občini pred letošnjimi obč. volitvami, ko je občino zastopala samo izrazita SLS. Dosedaj nam ni nihče pojasnil, zakaj smo plačali toliko obč. doklade, dasi se ni v prid občine ničesar storilo. Sedaj po obč. volitvah smo šele zvedeli, zakaj so vsi bivši stari obč. odb. vsak predlog g. župana enoglasno odobrili. Kakor je razvidno iz dokumentov, so se dajale dnevnice, katere so znašale vsakemu po 30 Din. Prejšnji odborniki so se proračunske seje veselili, toda občina se je bridko jokala. In v tem smislu je šlo naprej občinsko gospodarstva do volitev, ki so se vršile v naši občini 3. julija 1927. RESOLUCIJA. Kongres Slovenske kmetske stranke v Ljubljani dne 11. decembra 1927: 1. Odobrava poročila narodnega poslanca ter člana slovenskih poslanskih skupščin ter jim izraža svoje zaupanje. Ugotavlja, da v sodelovanju klubov NSK in SDS v beograjski narodni skupščini ne vidi samo običajne parlamentarne kombinacije s politično špekulativ-nimi svrhami, temveč resno politično zamisel, porojeno iz potreb in skušenj devetletnega skupnega državnega življenja s Hrvati in Srbi. Namen tega parlamentarnega sodelovanja bodi ne samo sprememba režima in vodilnih oseh, temveč korenita preobrazitev vladnega sistema v duhu široke ljudske samouprave, upoštevanje narodne suverenosti, to je popolne državljanske svobode in očuvanje čistega nar-lamentarizma ter modernega pojmovanja socialno - gospodarskih in kulturnih nalog države, v kateri mora končno nehati sistematično zapostavljanje prečanov. Kongres izjavlja odločno, da Slov. Kmetska Stranka v ničemer ne odstopa od svojega na praktičnem in znanstvenem programu zgrajenega programa. Kongres obžaluje, da parlamentarno sodelovanje kmetsko demokratskih skupin v narodni skupščini ni našlo v Sloveniji tistega odmeva, kakor pa v ostali državi. Vzrok temu je iskati v načinu zastarele strankarske borbe, ki še vedno temelji na preživelih predsodkih med takozvanim liberalizmom in klerikalizmom. Klerikalizem tudi v narodni državi zlorablja verska čustva ljudstva v nesocialne, politične in osebne namene. Takozvani, še iz Avstrije podedovani liberalizem pa zavaja večino slovenskega razumništva in meščanstva, da trdovratno vztraja pri metodah dosedanje aktivne politike slovenskega dela SDS, ne umevajoč socialnih, gospodarskih in kulturnih nalog slovenskega naroda v novi državi. 2. Povdarja, da je bila Slov. Kmetska stranka edina v Sloveniji, ki je spoznala potrebo tesnega sodelovanja slovenskega kmetsko-de-lavskega ljudstva s hrvatskim in srbskim ter s tem izvajala resnično državno edinstvo. Takšno pojmovanje edinstva izključuje medsebojno izigravanje Slovencev in Hrvatov. 3. Poziva vse delavstvo v Sloveniji na politično in gospodarsko sodelovanje z našim kmetskim ljudstvom, ker smo prepričani, da samo iskreno sodelovanje vseh delavnih stanov in mirni vzajemni sporazum med njimi more doseči učinkovite uspehe v obrambi proti razornemu velekapitalu. P Kot stranka kmetskodelavskega ljudstva zahtevamo takšno politiko, ki uvažuje ne le temeljno zahtevo po zemlji za kmeta, temveč tudi {enakovredno zahtevo našega bajtarja po priložnosti za delo. Bajtarska gospodarstva so že danes najštevilnejša v Sloveniji in se vsled zmanjšane prilike za izseljevanje še množe. 4. Pozdravlja obnovitev samouprav, za katere zahteva zadostna denarna sredstva brez novega obdavčenja delovnega ljudstva. Izjavlja, da se bo Slov. Kmetska Stranka vedno borila za izpopolnitev samouprav in njih finančno neodvisnost brez ozira na politične razmere. 5. Zahteva: a) Nujno izvedbo izenačenja davkov, b) Kmetijske zbornice za Slovenijo, c) zakon o nošenju orožja brez taks in orožnih listov za kmetske domove, č) znižanje vojaške službe in sicer pri polnem roku od 18 na 12 mesecev, pri skrajšanem roku pa največ na 6 mesecev, d) da se omogoči kmetijstvu vir dohodkov s takšnimi trgovskimi pogodbami, pri katerih se ne bo enostransko podpiral meščanski sloj nasproti kmetskemu. Ugotavljamo, da se z nestrokov-njaškim določanjem carin in tarifov uničuje vse naše narodno gospodarstvo, čigar temelj je zemljedelska produkcija, e) da bodi novi državni zakon o občinah le okvirni zakon, ki naj poda samo splošna načela o ustrojstvu občin, prepusti pa, uvažujoč dejstvo, da je svobodna občina podlaga svobodne države, posameznim oblastnim skupščinam izvedbo tega zakona po krajevnih potrebah, I) da se na predlog Slov. Kmetske Stranke uzakonjena železniška zveza Slovenije z morjem začne graditi že v letu 1928, g) da se čimprej izglasuje zakon o državljanstvu, da se pri-bavi državljanstvo zlasti Slovencem, ki so se priselili iz Primor-ja in iz Koroške. 6. Protestira proti kakršnikoli okrnitvi obstoječega šolstva v Sloveniji, zlasti pa slovenske univerze v Ljubljani, katero smatramo za najbolj viden znak narodne svobode v novi državi. Istotako protestiramo proti odpravi strokovnih šol v Sloveniji in proti premestitvi upravnega sodišča iz Celja. Čistost sodišč nam je svetinja. Zato povodom imenovanja sodnega predstojnika v Radovljici protestiramo, da se uvaja pri imenovanju sodnikov strankarstvo. 7. Rak-rana našega narodnega gospodarstva je korupcija. Zato zahtevamo, da se preiskavanje korupcijski afer, ki je zaspalo, znova energično pokrene in krivci kaznujejo. 8. Sporočamo tople simpatije svojim bratom, ki ječe v črnem suženjstvu v Italiji. Protestiramo proti divjaškemu zatiranju svojih so-rojakov v Italiji in apeliramo na vlado, in ves narod, da posveča nesrečnim bratom pažnjo in nudi pomoč. Izrekamo simpatije velikemu in bratskemu ruskemu narodu ter mu želimo veliko uspehov pri obnovi narodnega gospodarstva in oblikovanju kmetskodelavske države. Skrajni čas je, da naša država naveže prijateljske stike z rusko državo. 9. kongres končno izjavlja, da podpira Slov. Kmetska Stranka, stoječ na slovenskih tleh, vsako prizadevanje, ki more dvigniti in utrditi Slovence sploh ter slovenskega kmeta posebej. Zato poziva vse slovensko delovno ljudstvo, da se oklene Slovenske Kmetske Stranke, ki stoji neomajno na braniku slovenskih pravic, prebujenega člove-čanstva ter socialne vzajemnosti delovnih stanov. Poziva nadalje slovensko razumništvo, zlasti učiteljstvo na kmetih, da se pridruži našemu delu za popolno gospodarsko in kulturno osvoboditev našega kmetskega naroda. • • • O poročilih in o resoluciji se je razvila živahna razprava, o kateri bomo poročali prihodnjič. Izpadle so sledeče: SKS 4, SLS 5. Kmalu za tem, ko se je novi obč. odbor sestal, pričelo se je drugače gospodariti, in to na predlog naših tovarišev, kar nam najlepše dokazuje letošnji obč. proračun, kateri ]e znižan od lanskega za 100 odstotkov. Sedaj pa pozivamo vse tovariše kmečke misli, da si na-roče Kmetski list in želimo tovarišem bralcem in bralkam našega lista vesele Božične praznike in srečno Novo leto. — Kmetje iz Rosalnic. Dane pri Ribnici. Kakor po drugih krajih tako je bilo tudi pri nas precej zanimanja za občinske volitve, ki so se vršile na dan 27. nov. Lista SLS, katera je imela prvo skrinjico, je dobila 51 glasov in 5 odbornikov, lista SKS (druga skrinjica (je pa dobila 27 glasov in dva odbornika. Volilo je 78 voliicev. Ker je pa en naš pristaš kandidiral na listi SLS zaradi nekakih zahrbtnih govoric od nasprotnih ljudi naših krščanskih klerikalcev, ga je pa tako razjezilo, da se je podpisal na listo SLS pod pogojem, da ostane mož na mestu in še vedno pristaš SKS kakor do sedaj, bil je tudi izvoljen, tako da imamo sedaj tri odbornike SKS v občinskem odboru, dočim je bil prejšnji odbor samo v klerikalnih rokah, razen g. župana Puclja, pristaša SKS. Za v nedeljo dne 4. t. m. smo bili povabljeni, da si izvolimo novega župana, kateri naj bi nam županoval za dobo treh let, ampak že ob prvi priliki se je videlo v novem občinskem odboru, da ni zastopan samo od SLS, ampak tudi od naše SKS, katera mu bo stala vedno na strani in gledala, da se bo delalo v obč. odboru za korist in dobrobit občine. Za župana je bil izvoljen od 4 klerikalnih glasov Anton Pakiž iz Dan, za podžupana pa Ivan Sile iz Sajevca, oba SLS. Od novega župana želimo samo tisto delo za dobrobit občine, kakor smo je imeli od bivšega župana, našega tovariša g. Ivana Puclja. Lesce. Zgodba uprave vodovoda za Radovljico in okolico. »Kmetski list« je že poročal, da je uprava vodovoda, to je radovljiški občinski odbor zaprl poleg izvanredne porabe vode tudi pitno vodo parni žagi v Lescah. Župan občine Lesce tov. Ažman je radi tega sklical javno sejo občinskega odbora, ki je-njegov predlog, ki smo ga zadnjič priobčili, v celoti enoglasno odobrila. Ne bi nosili stvari v javnost, ako bi občinski odbor radovljiški to naredil za mesto Radovljico., Ker pa to postopanje zadene občine Lesce, Begunje, Predtrg, Ljubno in Mošnje, Rateče, ki ne posedujejo takih magnatov, ki bi lahko vrgli od sebe 12.000 Din, kakor Radovljica, zato smo se namenili, da vprašamo občinski odbor kot upravo vodovoda* Kdo izmed bogatih radovljiških gospodov bo nadomestil letno vodovodni upravi, ki je last vseh občin, 12.000 Din? Hvaležni bomo, če jih plača radovljiški župan. — Na predlog župana mesta Radovljice je dovolil občinski odbor kot uprava vodovoda okrog 1500 Din iz fonda vodovodne uprave g. Hrvatu za napravo še ene cevi v njegovo hišo, takp da »ta tedaj dve, Ena cev je sedaj nepotrebna. Veliko je reve-; Bivši krajni šolski svet je vnesel v žev, ki še ene ne morejo napraviti, j proračun aa dozidavo, (ne no-tukaj pa dve. Zato vprašamo, ali je vo) Šolskega poslopja znesek 25.000 občinski odbor kot uprava vodovoda pripravljen iz blagajne radovljiškega županstva ali kakšnega drugega žepa povrniti ta po nepotrebnem izdani denar? Da je vode dosti in da je ni bilo treba ovirati, če se je plačalo 1000 Din za njo, je najlepši dokaz to, da v Hrašah iz počene cevi teče že tri tedne voda po vaškem grabnu, kakor studenec, to je videl g. vodovodni monter na svoje oči in do danes še ni popravljeno. Ali je to dobro gospodarstvo? Primorani smo govoriti v javnosti na ta način. Na seji 18. novembra se je napravila opazka županu občine Lesce, da nima ničesar za oporekati, ker ima itak le posvetovalen glas. Zato smo se poslužili razprave v javnosti. — Opazovalec. Iz Metlike. Pri nas smo imeli volitve v mestni gospodarski odbor. Imeli smo dve listi, eno SKS z Dako Makarjem na čelu in drugo na kateri je bil kandidat SDS in 2 SLS. Vsaka lista je dobila po 67 glasov. Združeni esdeesarji in klerikalci pa so glasove, oddane za listo Makarja, enostavno, popolno protizakonito razveljavili in proglasili klerodemokratsko listo za izvoljeno. Proti tej nesramnosti so se seveda pritožili, ker je stvar ravno nasprotna, da so klerodemokratski glasovi neveljavni, čudimo se, da je »Jutro« nasedlo svojemu poročevalcu, ki je poročal baš obratno, proglasilo je listo SKS za klerikalno, klerikalce pa nazvalo »naši na-prednjaki«. Dako Makarja je »Jutro« napadlo dokaj neokusno, kakor čujemo bo proti »Jutru« vložena tožba, ker nikdo ni dolžan trpeti škodo na ugledu. Zastavili bomo vse sile, da dopisnika »Jutra«, ki ga najbrže poznamo, spravimo iz Metlike, da bo mir enkrat tudi v Metliki. Iz Tržišča na Dolenjskem. (Odgovor na dopis v »Domoljubu« št. 49.) »Pri nas so za 18. decembra razpisane občinske volitve!« Klerikalcem trda prede za glasove, zato si morajo pomagati z lažjo. Kako tudi ne! Slučajno so dobili v roke trži-ško občino in se jim zelo lepo zdi gospodariti. Zelo hudo jim je, ker so »samostojneži«, ki upajo, da bodo v prihodnje imeli svojega župana, ker so bili slučajno v večini, brisali iz proračuna za 1. 1928 plačo za župana in ono za tajnika znižali na primerno svoto. Župan Kobal je že menda ponujal tajništvo g. naduči-telju. »Domoljub« pravi, da ima občina še nad 100.000 kron preostanka, po katerem se samostojnežem sline cede, »kot mačku za klobaso« (imenitno). Kaj pa če bi bilo ravno nasprotno! SLS bi menda rada po-basala kronice in jih dala za nerentabilno zadružno poslopje, ki nikakor ne odgovarja namenu občinske ubožnice? »Domoljub« dalje govori, češ, kako so proti dokladam, so pokazali tudi letos, ko so v kraj-nem šolskem svetu sklenili zidati novo šolo v Tržišču in so sklenili izdatke za šolo v znesku 164.000 K, naši možje pa so, ko so prišli v krajni šolski odbor, to preprečili in izdatke za šolo znižali za 64.000 K.« Gospodje »vež voKlc*v«. To ni res! dinarjev, t. j. 100.000 K (ne 164.000 kron!), kar je bilo ukazano! Da ste proračun za šolo znižali, Vam priznamo, a prosimo Vas, da poveste koncem leta 1928, če boste na sedanjem mestu, koliko znaša primanjkljaj! Koga bomo mi volili, Vas »več voliicev« popolnoma nič ne briga, ampak le pridni bodite, da ne ostanete v manjšini. Če kdo izmed tržiških voliicev, Vašega kova, razen posvečenih in župana, sestavi podoben dopis v št. 49. »Do- pri »eji kraj. šol. sveta zahteval dvo-razrednico na Gibim? Mi, kaj? Povejte! Vam, gospod župnik pa še tudi eno! Ne mučite se po blatu za agitacijo, rajši pazite da cerkveni pevci ne bodo v adventnem času plesali! Vam zavednim Andražev-čanom pa kličemo: prave skrinjice so druga in tretja, ki hočejo tudi blagor občini! Sv. Andraž r Slor. Gor. Šele sedaj so se pokazali naši klerikalci v pravi luči. Že celega pol leta so nas vabili, da napravimo kompromisno listo. Mi smo pristali na štiri odbornike in naredili pismeno po- molljuda«, dobi nagrado. — En sam:godbo. Kandidatno listo v župnišču volilec. pred preko dvajsetimi možmi in Sv. Katarina pri Rogaški Slatini, j župnikom podpisali. In ti možje so Pri občinskih volitvah ima občina j listo raztrgali in ponoči drugo sesta-samo eno kandidatno listo in sicer vili, seveda brez nas. Vpisali so tu- listo Slovenske kmečke stranke. Brivni aparat Brivna garnitura Manikir garnitura 170- 48--, 18" Britve, Gillete - noži, žepni noži, škarje. Jamči se, da se prodaja blago samo najboljše kakovosti. Veletrgovina R. STERMECKI, CELJE. Nakupu primerno se povrne vožnja. di nekega orožnika in nekega sedlarja in večina takih, ki malo ali nič doklad ne plačujejo. Mi od kmečke stranke smo za stvar zvedeli 24 ur pred rokom za vlaganje list. Takoj smo šli na delo in lista je bila vložena in potrjena. Sedaj pa joj onim, ki so podpisali listo. Vabila v župnišče, brezversko listo ste podpisali, izjavite, da ne veste, kaj ste podpisali, otroke se šunta proti starišem, žene proti možem. In še nekaj: To leto se je volil nov šolski odbor, seveda po žel ji župnika sami pristni klerikalci. Ti možje so dovolili zidanje nove šole v teh kritičnih časih in je proračun že odobren. Sedaj se pa agitira, da če naša lista zmaga, da bomo mi hoteli šolo vstaviti. Ali ni to hudobija! Dragi volilci, ako hočete, da se napravi red v občini in se zavoženo gospodarstvo dvigne, volite tretjo skrinjico, kjer so možje, da bodo to storili. — Volilec. P. štajerska. 0d Sv. Andraža v Slov. gor. Dragi urednik! Od našega kraja malokdaj kaj slišite, da bi Vam donašal novic, katerih pa je tukaj zmiraj dosti. Zdaj ko smo poglavitna dela od zunaj opravili, sem vendar pri-moran, da Vam, dragi urednik, najvažnejše poročam. — 18. t. m. bomo imeli v naši občini občinske volitve. Zato smo že tudi 2 nedelji slišali lepo pridigo, da se moramo »apostolstvo mož in mladeničev« združiti, ker se gre zdaj za vero, da nasprotniki kujejo vragove načrte, so njih načela slaba itd. V okolici pa ti sveti ljudje trosijo laž, da hočemo zidati šolo. Dobro in pametno misleči Andraževčani! Ali Vi tej Stanje vlog okroglo 15,000.000 Din. Denar naložite najboljše ia najvarnejše pri domačem zavoda Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani rsglstrovana ladruga i neomejeno aavei« Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1. Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6 % ; na trimesečno odpoved po 8%; vloge v tekočem (žiro) računu po dogovoru. laži verjamete? Ali se gre zdaj za vero in smo mi, ki smo kandidati na drugi in tretji listi, neverniki? na prvi pa svetniki? Poglejte nekoliko mož iz prve liste in poglejte Jamstvo nad 50 milijonov dinarjev. Lepe denarne nagrade njih življenje! — Dalje, ali mi ku-! so razpisane za nabiralce novih na- jemo vragove načrte zato, ker ho-j rožnikov »Kmetskemu listu«. Kdor cemo blatne in zanemarjene slap-' . ^ , , , . .. . ške, dobetinske, vitomske itd. ceste )bl želel sodelovati m nabirati, naj popraviti in pogledati v občinsko' javi samo svoj naslov, da mu pošlje potrebno nabiralno polo. Naročniki, blagajno ter občinske dolgove? Ko bi bili do sedaj res kaj naredili, bi morala voditi stkoz Slapšino in Hvaletince velika cesta, toda klerikalna politika vidi samo sebe, ob-jki dolgujej0 še kak znesek »Kmet-cmsko gospodarstvo ji je deveta : o o a . briga. Po okolici govorite, da ho-jskemQ listu« na zaostali naročnini mi zidati novo šolo. Zmiraj za letošnje leto, naj blagovolijo nakazati poleg naročnine za leto 1928 cemo mi zidati novo smo bili na tem stališču, da še ne potrebujemo razširiave šole. Kdo pa je že podpisal 10.000 Din za zidanje šole, kdo je zadnjo nedeljo tudi zaostanek iz letošjega leta, radi reda pri upravi. politične vesti. Klerikalci in izenačenje davkov. V »Domoljubu« razlaga učeni g. Pušenjak načrt davčnega zakona. Ker so njegova modrovanja zanimiva z več strani, je treba stvar pogledati od bližje. Pušenjak imenuje zadnji načrt peti po redu ter ga hvali, da je mnogo boljši, nego je bil četrti, katerega imenuje radičevskega. Med vrsticami pa mora priznati, da ni boljši, nego mnogo slabši. Priznava tudi, da so davčne lestvice viš je, nego so bile v dosedanjih načrtih. V teh člankih se ironično obrača tudi na tov. Puclja, da naj vpliva v nar. selj. klubu na svoje poslanske tovariše, da bi skrajšali kritiko in govore o tem slabem klerikalnem načrtu. Zakaj bi učeni Pušenjak rad, da bi se njegov načrt ne kritiziral, dobro razumemo. Še veliko bolj kot je PuŠenjakova hvala tega nesrečnega davčnega načrta, pa so zanimive vesti beograjskih listov od nedelje, kjer poročajo, da je »ta dobri in odlični PuŠenjakov načrt davčnega'zakona« v nevarnosti, da tudi ta ne bo sprejet in ne bo postal zakon. Kakor poroča io imenovani listi, se srbijanski radikali in demokrati upirajo oddelku, ki predpisuje dohodninski davek. Tam čitamo kratke, a jasne besede, da ie ta način obdavčevanja že pri prečanih strašno nepriljubljen, srbijanci pa da ga nikoli niso ne poznali in ne plačevali. Od Pušenjak a tako hvaljeni načrt torej ne predvi deva odprave dosedanje strašne dohodnine, zlasti v Sloveniji, ki nas je do krvi izmolzla. pač pa bi jo radi naprtili še Srbijancem. Seveda ne bodo Srbijanci tega kar tako sprejeli in plačevali, nego bodo rekli: jok! In tudi peti Pušenjakov, ki menda nič davkov ne plačuje, tako priljubljeni načrt bo romal v koš, od Pušenjakove hvale bo ostalo samo nekaj smradu, od naukov, ki jih daje tov. Puclju, da naj vpliva in skrajša govore radičevskih poslancev, pa tudi samo to. da se bo sam lahko ravnal po njih, ko bo prej ali slej kot opozicijonalec mlatil prazno slamo v finančnem odboru z svojimi dolgočasnimi govori, kakor je to doslej počenjal dolgih šest let. Koliko plače ima v Jugoslaviji en minister? Redne mesečne plače ima minister 8000 Din, draginjske doklade 6300 Din, za avtomobil dobi 8000 Din, za cigarete 4500 Din, ako je poslanec dobiva po 9000 di-nariev, torej skupna plača mesečno znaša 36.000 Din. Ko odstopi kot minister, je na razpoloženju, pa dobiva mesečno 11.000 Din. čez tri leta pa vsak minister pride v pokoj in prejema mesečno po 6000 Din. Zadnji čas ie, da se število ministrov zmanjša. Ce bodo le kaj delali in ne bodo hodili na lov, kadar je v vladi največ dela! Adventna pridiga hrvatskih katoličanov Jugoslovanskemu klubu. Dr. Josip Andric je spisal o novem državnem proračunu v klerikalne Seljačke Novine« članek, v katerem pravi: »V proračunu ni govora o kakem znižanju bremen. Bel-grajski oblastniki so zopet skovali tak državni proračun, ki ni za mr-' vo manji, kakor dosedanji,, ampak je celo za 115 milijonov dinarjev večji. Strahota je na kaj takega misliti, kaj še-le slišati! Človek res mora misliti, da oni, ki so na vladi, nimajo duše za narod. Kaj njim mar, da narod umira pod tolikimi bremeni. Kaj njim mar, da ljudstvo nima od česa živeti in da plačuje tolike davke! Kaj njim mar, da gospodarska kriza že stiska goltanec kmetu in siromaku! Naj crkne, kdor ne more prenesti! Tako misli-jo oni, ki so na vladi, pa bi je jo, kakor so sklenili. Predloženi proračun znaša jednajst in pol milijard dinarjev. Da od groze ne okameniš! Ali nam to pripravljajo za deseto . obletnico belgrajski vlastodržci? V : duši ti kipi, ko vidiš, kakšni brezdušni kremplji so zgrabili našo že i golo narodno kožo. Jednajst in pol milijard! Mi smo pa vedno slišali in pričakovali, da jih ne bo niti deset! Pa še devet milijard bi bilo preveč. Nismo kapital isti ška zemlja, marveč uboge kmetske sirote! Čemu ste navalili na ta revna kmečka ledja toliko tisoč uradnikov? Čemu krmite s kmečkimi žulji toliko korupcijonističnih postopa-čev? Čemu trošite toliko za vojsko? Tu varčujte! Tu malo pritegnite! Niso ministri, generali, uradniki in vojska država, ampak narod je država! In ta narod ima pravico zahtevati od vlade, da ga ne mrcvari in ga pusti živeti. Da, tak proračun ni drugega kot mrcvare-nje naroda. Narod bo moral od žalosti poginiti zaradi tega, kar se dela iz njegove kože.« — Na koncu članka dr. Andric opozarja Štefana Bariča, jedinega zastopnika hrvatskih pučanov, da naj povzdigne svoj glas proti takemu proračunu in naj ne pozabi na to, kako hrvatski pučani mislijo in sodijo. — Nam pa se zdi dr. Andric »glas vpijočega | v puščavi«. Vsa njegova pridiga ne i bo imela prav nič uspeha, kajti j člani Jugoslovanskega kluba in njihov hrvatski privesek Štefan Barič ; imajo jezik pod verigo blejskega I pakta. Proti strašnemu proračunu , lahko povzdigne glas le svobodni | hrvatski Štefan. In ta mož je Štefan i Radič, ki v polni meri izpolnjuje svojo dolžnost. Za poštenje. Klerikalni časopisi vedno trdijo, da se bore samo za pravico in poštenje v javnem življenju. Kako izgleda njihov »boj za poštenje« v praksi, pa dokazuje najbolj klerikalni boj proti dr. Din-ko Pucu ki je bil nedavno izvoljen za ljubljanskega župana, a še ni potrjen. Da bi preprečili njegovo potrditev za ljubljanskega župa-jna, so klerikalni poslanci vložili v Beogradu interpelacijo na ministrskega predsednika, v kateri mu očitajo dr. Pucu razne umazanije denarne vrste. »Slovenec« je tisto [interpelacijo tudi objavil! Dan kasneje pa je dr. Puc celo zadevo temeljito pojasnil in dokazal, da se mu ne more očitati nobene nepravilnosti. Tega mnenja je bilo tudi sodišče, ki je nekega človeka, ki je klerikalne obdolžitve ponavljal, at>- sodilo, Čeprav ga j«s zagovarjal sam podpredsednik SLS dr. Natlačen, ker lii mogel doprinesti dokaza resnice! Vsak pošten človek bi sedaj mislil, da bodo klbrikalci svoje obdolžitve javno preklicali, da ne bodo še nadalje romali pred sodišče nedolžni ljudje, ki so še tako bedasti, da verjamejo, kar piše klerikalno časopisje. Zgodilo pa se ni prav nič: Klerikalci trdovratno molče! Tako izgleda klerikalni »boj za poštenje« v resnici! To pa gorečih in vnetih pristašev SLS med duhovniki ne bo oviralo, da ne bi za božič in za novo leto s prižnic agitirali za »dobro in pošteno časopisje SLS«, ki pač krivico napravi, a je noče nikdar popraviti, ker tako zahteva baje »klerikalno poštenje«! Pri tej priliki svarimo svoje pristaše, naj klerikalnih laži o dr. Pucu nikar ne ponavljajo, zlasti ne javno, da ne bodo imeli nepotrebnih sitnosti pred sodiščem, ker je samostojnim "demokratom naročeno, naj povsod pazijo! Vidite, toliko je vredno »klerikalno poštenje«, da mo-iTajo drugi ljudje pred njim svariti, i da' nepoučeni ali pa lahkoverni lju-j dje ne padejo v nesrečo! j Boji v klerikalni stranki. V klerikalni stranki se pojavlja že dalja časa hud boj med kranjskimi in štajerskimi poslanci. Če govore kranjski eselesarji o svojih štajerskih pristaših, jim ne pravijo drugače kakor »toti« in z nobeno reč-jo pa se ne moreš kranjskim po-' slancem SLS bolj prikupiti kakor če dobro udariš in zabavljaš na »totec. Gospodje »toti« seveda vračajo milo za drago in nočejo o »Kranjcih« nič slišati Posebno imajo v želodcu dr. Kulovca, ker se »totim« noče pokoriti, kakor bi oni radi. V Ljubljani pa se bi je jo klerikalni veljaki na žive in mrtve za razne »stolčke« in se spodkopavajo kar se morejo. Posebno huda je vojska za županski oziroma komi-sarski »stolček« v Ljubljani, ker nekaj nese. Tu so najbolj hudi na prof. Jarca, ki res nekaj zna iti je zato raznim »stricem« najbolj na potu. Drugi zopet kolnejo na nenasitne advokate«, ki bi »radi vse sami požrli«, obrtniki in trgovci pa zabavljajo vsevprek, češ zakaj tudi ' obrtnik v SLS ne bi mogel priti do veljave. Tako molijo klerikalni veljaki vedno: 0 Bog, reši nas zlega — v srcu pa pravijo: A udari tega in tega! Zanimiva ugotovitev. Ker smo že pri razredni loteriji, naj povemo še eno. Za razredno loterijo so izdelali za naslednje srečkanje nov načrt, po katerem bo vsaka srečka brez izjeme »dobila« in sicer najmanj 50 dinarjev (za četrtinko). Kaj se to pravi? To se pravi sledeče: Kdor je danes kupil četrtinko srečke, ga je veljala 5X25=125 dinarjev za vseh pet razredov (vsak razred po 25 dinarjev). V najslabšem slučaju je prej igralec dobil nazaj vsaj 125 dinarjev (500 kron), torej svoj denar, polovica srečk pa ni dobila nič. S tem, da nameravajo po novem vsaki srečki (četrtinski) povrniti vsaj 50 dinarjev, se ni zgodilo nič drugega, kakor da so ceno srečke pravzaprav znižali in 25 na 15 dinarjev (za eno četrtinko, mesečno). Je namreč čisto vseeno, ali plačam 5X25=125 dinarjev in dobim, 50 dinarjfev .nazaj, ali pa če plačam 5X15=75 dinarjev in ne dobim nič nazaj! Ta korak loterijske uprave nam pa pove obenem, da med ljudmi ni več toliko denarja, kakor ga je bilo, sicer ne bi znižali cene srečk. Ceno pa so morali znižati, sicer bi srečke ostale neprodane. Celo pri razredni loteriji se torej vidi, kako slaba in zanikrna je naša državna finančna uprava! Davki so »podbacili«. Kadar sestavljajo občinski očetje svoj proračun, takrat računajo povsod, kjer so pametni, s kolikor mogoče majhnimi dohodki in z velikimi stroški, da se ja ne zmotijo v dohodkih in da ne ostane blagajna lepega dne prazna. Naša državna finančna uprava pa je računala lansko leto s silno velikimi dohodki — in se je pri svojih računih seveda temeljito urezala. V Beogradu so namreč računali, da v prečanskih krajih leti denar ljudem z neba v naročje in so mislili, da se bodo iz prečanskih krajev leto za letom valile milijarde v Beograd. Ker pa tudi pre-čanski žakelj ni brez dna, so se letos gospodje silno zmotili: Iz prečanskih krajev so dobili za prvih letošnjih deset mesecev že skoro pol milijarde dinarjev manj davka kakor pa prejšnja leta. Ker Srbi-jaci ne plačujejo skoro nič, prečan-ska molzna krava pa se je posušila, si vsak lahko izračuna, da bomo imeli prihodnje leto silen primanjkljaj v državnem proračunu, ker bo prihodnje leto še manj davka prišlo v beograjsko blagajno iz prečanskih krajev kakor letos. Tako državno gospodarstvo pa mora pripeljati prej ali slej do poloma. Sr-bijanske baharije na naše stroške bo torej kmalu konec in gosoodie se bodo morali počasi navaditi, da bodo ali sami plačevali ali pa da bodo nekoliko manj bahaški in širo-koustni. Srezko glavarstvo v Krškem hoče razveljaviti obč. kandidatno listo SKS za Tržišče, akoprav ni moglo ugotoviti potvorjenega podpisa. Ker je že upravno sodišče v Celju prineslo več razsodb o sličnih primerih, si ne moremo misliti, da bi se še vedno različno ukrepalo od okr. glavarstev. Poziv vsem naročnikom! V predzadnji številki na-šega lista smo priložili poštne položnice. Prosimo vse naročnike, zlasti one, ki naročnine še niso poravnali, da čimprej pošljejo naročnino, ker moramo ob sklepu leta tudi mi spraviti račune v red in svoje obveznosti poravnati. Zastonj nam nihče lista ne ^nore tiskati, zato ga tudi mi ne moremo nikomur pošiljati zastonj. Upamo, da naš poziv ne bo ostal brez uspeha in da bodo zlasti zamudniki storili svojo dolžnost. Uprava »Kmetskega lista« Velika izbera raznega perila, modnih blnz, nogavic, kravat itd. se dobi po nizkih cenah pri IG N. ŽARGI, Ljubljana. IZ STRANKE. Somišljenike in prijatelje SKS v Ljubljani vabimo na prihodnji di-skusijski sestanek, ki bo v petek dne 16. decembra ob 8. uri zvečer na Miklošičevi cesti Št. 4. — Nadaljevanje poročila tov. Prepeluha o slovenski politiki po vojni. Tajnik. Stari trg. V nedeljo dne 4. decembra je imela naša krajevna organizacija sestanek, na katerem je bil izvoljen delegat za strankin občni zbor in je bila soglasno sklenjena zahvala vsem, ki so delali na uzakonjenju naše železniške zveze Slovenije z morjem. Tržišče. Naša krajevna organizacija je sestavila kandidatno listo za občinske volitve. Klerikalci so ovadili okrajnemu glavarju, češ da Janez Zupančič ni sam podpisal liste. In čeprav je Zupančič pred župa- KMETI-JSKA MATICA, je treba seveda odračunati režijske stroške Najlepše darilo, ki ga zamoreš Dobra ka v razredni lote_ poklomti o Bozicu svojim dragim, I riji je zadel neki krojač na Bledu je dobra knjiga. Zato naročite svoji 2|>0.000 dinarjev. Zagrebški »Ju-druzim knjige »Kmetijske MŠticfe«, tarnji list« je tej novici dodal sle-svojim sinovom m hčeram pa me- ^ ko. >>To je edini d sečnik »Grudo«! Vsak dober kmec-jki ;/e }z Beograda v Slovenijo.« ki gospodar m skrbe oce bo privo- , . . ,. ...... ščil za novo leto to koristno darilo L. ^venski lantje mornarji ki siu-svoji družini, posebno pa svojim z>™° P" rečnem brodovju v Novem otrokom. Naročite pri Kmetijski fadu: ^lirno vsem slovenskim fan-tiskovni zadrugi v Ljubljani, Kolo- tom in dekletom ter prijateljem in dvorska ulica 7 znancem vesele božične praznike: Mornarji: Bauman Ivan, Lončarič Gospode poverjenike »Kmetijske Vinko, Središče ob Dr.; Naglič Fra-Matice« vljudno obveščamo, da se njo, Podgorica pri Ljubljani; Črne bodo tekom tega tedna začele raz-, Ivan, Hrastar Stane, Ljubljana; pošiljati knjige »Kmetijske Matice«, j Jenčič Ivan, Križ pri Kamniku; Ce-Obenem bodo dobili gg. poverjeni- rar Franc, Blagovica pri Lukovici; Špec Vinko, Brezje pri Slov. Bistrici; Vabič Bogoljub, Cirkovci; Rožič Ivan, Retnje pri Hrastniku. Podturen v Medjimurju. Pri-rodno č u d o. Tu je kobila kmeta ki nabiralne pole za nabiranje na ročnikov za prihodnie leto, da lah _ ko poberejo naročnino, ko oddajo nom in" pred okrajnTm^glavarjem letošnje knjige ter si s tem prihra-kred pričami izjavil, da je sam pod- nno mn°g° nepotrebnega dela. — pisal listo, kljub temu jo hoče okraj- Dolžnost nas Yseh je, da število na-1 L. Strahije skotila v devetem meni glavar v Krškem razveljaviti, robnikov v prihodnjem letu podvo- secu brejosti žrebe, koje je imelo Ako se to zgodi, bo to jasen in ne- iimo- Na delo. — Z ozirom na za- dve glavi in dva zadnja konca, dvoumen protizakonit korak, proti T^o^ele naročnike »Kmetijske Ma- Boljše rečeno predstavlja ta ne-čemur se bomo takoj pritožili. In tices» ki jih ne mo- rijin praznik so zasačili v mrtvaš-rejo razpečati. naj blagovolijo takoj niči v Trbovljah nekoliko slaboum-vrniti. ker so nam koledarji že sko- nega delavca Franceta Lavriča, ki ro popolnoma pošli in ne bomo ga uporablja lastnik pogrebnega uvoz iz naše države. Štedi naj se mogli ustreči vsem naročnikom, ki zavoda večkrat tudi za grobokopa, drugod, tam kjer ne bo na škodo si bodo v naslednjih dneh koledar- ko je kuhal ponoči v mrtvašnici v naroda. I ček naročili. Novicc in razno. loncu, pokritem z lopato, človeško glavo. Lavrič je bil ovaden zaradi groboskrunstva. Zakaj je mrtvaško glavo rabil, bo ugotovila preiskava. Pretepi med rudarji. Na sv. Barbare dan, ko praznujejo rudarji svoj praznik, so se dogodili razni neredi in pretepi po gostilnah. Tako Načrt uredbe o ribolovu. V polje- j Eksplozija v kamniški smodniš-delskem ministrstvu je izdelan že niči. Iz neznanega vzroka se je preža časa ministrovanja tov. Puclja tekli torek vnel smodnik v poslop- je v Senovem pri Rajhenburgu čev-načrt uredbe o ribolovu. Načrt ju, kjer sta nameščena dva stroja ljar Josip Zorko skoraj smrtno ra-predvideva izenačenje ribarskih za drobljenje. Eksplozija je napra- nil dva rudarja z dolgim čevljar-zakonov za vso državo. Naslanja se vila precejšno škodo. Človeških žr- skim nožem in se vrgel nato še na v g1 a vnem na sedaj veljavni avstrij-, tev ni bilo. | restavrater ja ter ga ranil na levi ski zakon. Načrt je bil razposlan; Velike Lašče. Vse tovariše vabi- roki. — Enak pretep so povzročili vsem ribarskim društvom in gospo-'mo na veliko kmečko veselico, ka- tudi rudarji v Šmartnem pri Litiji, darskim organizacijam, da izjavijo tero prirede krajevne organizaciie Orožniki so večina pretepačev are-o njem svoje mnenje. | Slovenske kmetske stranke za obči- tirali. To so žalostni dogodki, ki ne Županstvo občine Stari trg ob ne: Sv. Gregor, Lužarje. Rob, Tur- dajo ravno lepega spričevala o na-Kolpi izreka javno zahvalo gosp. jak in Velike Lašče dne 26. decem- ših ljudeh. inž. Klodiču. da je s svojim načrtom bra (na Štefanji dan) v Velikih La-1 Grozovit roparski nmor v Dolini bistveno pripomogel, da bo dobila ščah (Sokolski dom). Začetek po li- pri Št. Janžu. Pretekli teden sta Slovenija zvezo z morjem. itaniiah (ob 2. uri popoldne). Na spo- izvršila dva rudarja iz Krmelja gro- Gospodarska enakopravnost po-:redu je pozdravni govor, srečolov,|zen roparski umor nad zakoncema krajin v državi. Iz zaključnih ra- petje, amerikanska ženitev in dru- Pucelj. ki sta živela v samotni hi-čunov finančnega ministrstva je go.'Vojaška godba Dravske divi- j šici v Dolini pri Št. Janžu. Eden od razvidno, da ni v letu 1925 dala Sr- ziiske oblasti. i roparskih morilcev je bil celo ne- bi ja v državno blagajno niti 26%! Koliko zasluži država pri vsakem čak pokojne Pucljeve, njegov po-od vseh državnih dohodkov, dobila žrebanju razredne loterije? Vseh magač pa je bil že večkrat kazno-pa je nad 60% vseh državnih do- srečk državne loterije je 250.000 ;vani Slapšak. Po noči sta vdrla v hodkov. i (dvakrat po 125.000, ker je vsaka ' samotno hišo ter z motiko pobila in Število ministrstev bodo zmanj- številka dvojna). Vsaka cela sreč-1 strašno razmesarila moža in ženo, šali. Vsaj ob!jubujejo tako. Imeli ka stane 500 Din za vseh pet raz-j nakar sta premetala pohištvo, po-bomo pozneje baje samo 12 mini- j redov igre. Če proda država vseh kradla denar in pobegnila. Orožni-strov in ministrskega predsednika,; 250,000 srečk, prejme 125.000 di- ki so bili storilcema takoj za peta-tako da bo vseh skupaj 13 (nesreč- narjev. Po igralnem načrtu pa zna- mi in nečaka Skamino blizu Zagre-na številka). To. kar sedanja vlada ša vsota vseh dobitkov 82,000X100 ba aretirali. Slapšak se še skriva, obljublja, se pa še ne bo tako kma- dinarjev, torej ostane državi še toda oblasti upajo, da ne bo ušel lu zgodilo. I vedno 43,000.000 Din, od katerih pa roki pravice, Enega so že sodili. Zadnjič smo poročali, da so ušli trije na smrt obsojeni roparji iz bihaških zaporov. Najopasnejšega zločinca so orožniki te dni ustrelili, ko je pri nekem kmetu v Bosni prenočeval. Ropar ustrelil roparja. Okrajni glavar Pečic v Podgorici je dobil pismo od znanega roparja Andjeli-ča, na čigar glavo je razpisana nagrada 30.000 Din, v katerem sporoča. da je ustrelil svojega tovariša Rastoderja, ki je bil v vojaški ob-razpisana nagrada 50.000 Din. — Okrajni glavar se je podal na označeno mesto in je res našel mrtvega Rastoderja,, ki je bil v vojaški obleki, ni pa imel nobenega orožja. Rastoder je ubil nekega oroffiniV® in kmeta Uroša Ostojiča, nato pa pobegnil. Okrajni glavar je po celem okraju razglasil, naj se dotični. ki je pisal pismo, izroči oblastem, ker mu bo to olajševalno pri sodbi. Z nožem v trebuh. Kmetica Angela Kovač iz Sv. Mihajla pri Vel. Bečkereku je prišla z dela domov in našla svojega moža še vedno spečega v postelji. Angela je brez besede pograbila dolg kuhinjski nož in ga porinila možu v trebuh, ki se ni več prebudil. Žena je odšla sama na policijo in pripovedovala strašne stvari o svojem možu, kako jo je pretepal, za noge obešal ter tepel itd. Sosedje so njene izjave potrdili. Policija je ženo izročila državnemu nr^vdnistvu. _ Srajca pique Srajca ccfir Hlače gradi 90 —, 68'—, S8--120--, 100.—, SO-— 60"—, BO*—, 45-— Kravate, ovratnike, naramnice, nogavice in žepni robci. Prodaja se samo izbrano dobro blago po zelo nizki ceni. Veletrgovina" Celje Celje leii centralno, dohod vlakov zelo ugoden. Poravnajte »arodniao! Veliki po gromi proti Židom v Ru-nuniji. V rumunskem mestu Velikem Varadinu so vprizorili študentje in druga mladina velikanske pogrome proti Židom. Ustavili so vlade, razbijali trgovine in požgali židovske cerkve. Študentje so plenili po židovskih trgovinah in stanovanjih ter pretepli vsakega Žida na čudne načine. Vojaštvo in orož-uištvo je po večdnevnem divjanju vzpostavilo mir in red. Ogromen požar v Rumuniji. V mestu Oravici v rumunskem Bana-tu je pretekil teden nastal požar in se z bliskovito naglico razširil po vsem mestu. Med drugimi je pogorela tudi židovska cerkev. Pri požaru so se štiri osebe smrtno ponesrečile, a 360 je bilo težje ranjenih. Grčiji dovoljeno posojilo. Svet Društva narodov je dovolil Grčiji posojilo v znesku šest in pol milijona funtov šterlingov v svrho utrditve grške valute. Povodnji v Italiji. V Napoliju je divjal silen naliv. Ker se je zemlja na nekaterih krajih udala, se je porušilo več hiš. Mnogo ljudi je ranjenih. Zrušil se je tudi stolp neke tvornice. V pokrajini Brescia so reke prestopile bregove ter napravile veliko škodo. Ker se je reka Pad dvignila preko nasipov, je nastala med prebivalstvom panika. Silen mraz v Ameriki. V Zedi-njenih državah je nastopil strahovit mraz. Posebno so težko prizadete pokrajine na severu in severoza-padu. Dosedaj je zmrznilo več kot 100 oseb. V dobi razoroževanja. Angleški admiralni štab je odločil, da bo prihodnje leto prodal 36 vojnih ladij za staro železo, ker niso več moderne, čeprav so še v popolnoma dobrem stanju. Mesto njih bodo pa zgradili enako število najmodernejših bojnih edinic. Težke posledice ognja. V nekem skladišču sladkorja v Kalkuti je izbruhnil te dni ogromen požar, ki se je razširil na bližnjo barako, v kateri je spalo 18 ljudi. Vse ponesrečence so izvlekli izpod ruševin popolnoma zogljenele. 276 mil. dolarjev za zaščitna dela ob Mississipiju. Ameriški prezident Coolidge je predložil kongresu načrt velikopoteznih zgradb v svrho preprečenja poplav ob Mississipiju. Stroški so preračunjeni na 276 milijonov dolarjev. Zadnje besede angleškega kralja Henrika VIII. Kakor znano, je bil angleški kralj Henrik VIII. (1509 do 1!U7> silovit tiran in okruten človek. Vsa grozodejstva, ki so mu vznemirjala vest, je pa izdatno zalivaj z vinom. Celo na smrtno posteljo je poklical vina, pil in pil in s pojemajočim glasom rekel okoli stoječim: »Tako, gospodje, zdaj naj pa vse vrag vzame: mojo krono, moje življenje in mojo dušo.« Rezultat ameriške prohibicije. — Ameriške prohibicijske oblasti objavljajo, da je bilo minulo leto aretiranih 70.555 oseb radi kršitve alkoholne prepovedi. Oblasti so kon-fiscirale 2.8 milijona alkoholnih pijač v vrednosti 28 milijonov dolarjev (nad 2 milijardi dinarjev). Potopljena ladja. Grški parobrod za petrolej -»Kyrikcs« se je te dni potopil za časa hudega viharja na morju. Del posadke so rešile na pomoč došle ladje. Velikanski gozdni požari v Kaliforniji. V velikanskih kalifornijskih pragozdih je nastal pred nekaj tedni ogromen požar, ki je uničil nad 6000 ha starega zaraščenega gozda. Pri gašenju je sodelovalo preko pet tisoč ljudi, vendar še niso mogli popolnoma omejiti ogenj. Škoda se že do sedaj ceni nad deset milijonov dolarjev. Zborovanje gorenjskega pasem-skega okrožja, ki je bilo sklicano za dan 8. nov. t. 1., pa potem radi nepredvidene zapreke odpovedano, se sedaj nepreklicno vrši dne 19. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani Ljudskega doma v Kranju s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnikov; 2. poročilo tajništva; 3. sprememba pravilnika; 4. volitve; 5. referat g. srez. km. ref. Sustiča: Rejska središča in 6. slučajnosti. Vsem živinorejcem priporočamo, da se tega zelo važnega zborovanja gorenjskih žiivnorejskih organizacij v čim največjem številu udeleže, posebno živinorejci v okolici Kranja naj ne zamudijo prilike, ki se jim nudi. da se pouče o važnem delovanju živinorejskih zadrug in okraj, živ. odborov, ki so združeni v enotni organizaciji G. P. O. — Tajništvo G. P. O. Živinski sejem v Ljubljani dne 7. decembra 1927. Prignanih je bilo: 232 konj (prodanih 40). 4 (3) žrebeta, 94 (44) volov, 86 (42) krav, 21 (14) telet ter 141 (120) prašičkov za rejo. Dogon je bil z ozirom na slabo vreme znaten. Cene so bile: voli 8.25 (vendar jih ni bilo dosti na sejmu), II. 8, III. 7, krave debele 5—6, klobasarice 3 do 4, teleta 10—12 Din za kg žive teže; konji in prašički za rejo po kakovosti. Priglasitev žrebcev k licencovanju. Na podstavi zakonitih predpisov o licencovanju žrebcev razglaša veliko županstvo mariborske oblasti, da morajo lastniki žrebcev, ki nameravajo v prihodnji plemenil-ni dobi spuščati svoje žrebce za plemeni-tev tujih kobil, priglasiti te žrebce najpozneje do 31. decembra 1927 pri onem srezkem poglavarju (mestnemu magistratu) v čigar okolišu se nahaja. Pri priglasitvi, ki se vrši pismeno ali ustmeno, se mr-ra obenem naznaniti: 1. Ime in bivališče lastnika; 2. pasma in rod, starost in barva, kakor tudi kraj, v katerem stoji žrebec. Opcaarjam, da se za žrebce toplokrvnih ipasem pod štirimi leti in za mrzlo-krvne pod tremi leti splošno ne daje dopustilo za spuščanje. Svoječasno bodem razglasil kje in kdaj bo pregledovala komisija priglašene žrebce in dajala dopustila (licenco). — Veliki župan. Opazovanje. Začnimo tudi mi z opazovanjem. Spomladi sejejo vrtnarji na zrahljano zemljo razna semena. Oni sejejo salatno seme, dalje zeljno, kolerabno, karfijolno seme. Seme v nekaj dneh skali in počasi pri-rije nad zemljo nova rastlina. Prvo salatno rastlino imenujemo salato-berivko, ki je prva spomladanska zelenjava. Ko pa zgoraj naštete prve rastline nekoliko dorastejo, jih presajamo na drugo zemljo. Presajati sadike na drugo zemljo se pravi po starem »flancati« (od nemškega »pflanzen« = saditi) in sadike imenujejo stari ljudje še dandanes »flance« (od nemškega »Pflanze« = rastlina, sadika). Presajena rastlina najprej usahne in ovene. Čez nekaj časa pa požene novo listje, ki je mnogo buj-nejše in krepkejše kakor so listi onih rastlin, ki so ostale na svojem prvem mestu. Iz presajenih rastlin se razvijejo močne salatne (zelj-nate itd.) glave, ki jih na nepre-sajenih rastlinah ne vidimo. Opisani prirodni pojav je vsakomur znan, kdor ima količkaj opravka z zemljo in z rastlinami. Malokdo pa se je vprašal: Od kod pa vemo, da zrastejo iz presajenih rastlin krepke glave, iz ne-presajenih rastlin pa ne? Poskusite odgovoriti na to vprašanje! Ta ali ona gospodinja bo rekla: Meni so ranjka mati to pokazali in jaz tudi tako delam. Drugi bo rekel: Jaz sem to bral v neki knjigi, pa sem poskusil. Poskušnja je pokazala, da je stvar res taka. Taki odgovori so reš točni, niso pa še zadostni. Mi gremo še dalje in vprašamo: Kdo pa je materi povedal to skrivnost? Kdo jo je razlagal tistemu, ki je napisal o takih stvareh knjigo? Eden je vendar moral začeti, ker z nebes pač nikomur ni ta reč padla na tla. Točne razlage in točnega vprašanja na to vprašanje ne vemo. Prav lahko pa si mislimo, da so morebiti enkrat zašli kakšni otroci na vrt in so salatne rastline po-ruvali in jih po svoji otročji navadi pustili ležati. Ko pa so prišli na vrt mati in videli otroško razdejanje, so se ustrašili, potem pa so posadili izruvane rastline na drugem kraju. In glej: presajene rastline so se razvijale desetkrat lepše in krepkejše kakor one, ki niso bile presajene! To so mati videli, so si to zapomnili in so to poskusili nalašč še naslednje leto. In ko se je stvar obnesla še naslednje leto in še naprej, so to povedali tudi svojim sosedom in tako se je širilo to iz opazovanja izvirajoče spoznavanje tako dolgo od roda do roda, dokler ni nekdo tega tudi zapisal. Drug primer! Iz opazovanja vemo, da so otroci podobni očetu ali materi. Iz opazovanja vemo, da zraste iz belega fižola zopet bel fižol. Iz krompirja, ki ima obliko »kifeljca«, zraste zopet krompir enake oblike. To opazujemo lahko leto za letom. Lastnost, da zraste iz enakega enako, ali vsaj zelo podobno, imenujemo dedičnost — mi pravimo, da se lastnosti podedujejo. . Če pa enkrat to vemo, je treba iti korak dalje in to iz opazovanja izvirajoče opazovanje izkoristiti. Odtrgaj fižolov strok, ki ima pet lepih, krepkih zrn in posadi to zrnje! Drugo leto se boš prepričal, da bo imela velika večina strokov tudi po pet zrn; in ne samo dva ali tri! To je dedičnost. Pametni kmetje dandanes vedo, da je najboljše zrnje za seme ravno dobro dovolj in zato žito za seme odbirajo, da je pridelek večji. Iz slabega zrnja ne more zrasti krepka rastlina! Ravno tako je pri živalih. Za pleme se mora odbrati le najboljše. Vse take in podobne življenske izkušnje smo dosegli z opazovanjem narave. Svoja opazovanja smo povedali drugim, tretji pa so jih zapisali. Vse, kar beremo danes v učenih knjigah, ni prav nič drugega kakor pripovedovanje o tem, kaj je kdo opazoval. Zdravniki opazujejo bolezni in opazujejo učinke zdravil. Kar so opazili, to zapišejo, da si to zapomnijo tudi drugi. Kmetijski strokovnjaki si svojih naukov ne I izmišljujejo, ampak zapišejo v knjige le to, kar so opazovali in o čemur so se s poskusi prepričali, da je to res, kar so opazovali. Zato pa pravimo otrokom, naj imajo odprte oči in odprta ušesa in odprto glavo. Otroci in tudi odrasli ljudje morajo gledati, oni morajo opazovati, kaj se godi okrog njih. Kmečki fant in dekle morata opazovati, kako delajo drugi in če vidijo uspeh, morajo tudi sami poskušati, kar so videli. In če se kaj tudi njim obnese, naj povedo to tudi drugim. Opazovanja in preizkušnja — to je podlaga in izvor vse današnje moderne znanosti in kar je v na-ravoslovskih knjigah napisano, ni nič drugega kakor zbirka opazovanj in izkušenj. Na opazovanju prirode in prirodnih dogodkov temelji vsa naša »učenost«. Volnene nogavice, žepne robce, žemperje, ovratnike, kravate iu naramnice najfinejše kvalitete po solidnih cenah za božična darila pri Franc Pavlin-u, Ljubljana, Gradišče štev. 3. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA UUBUANAJdunajska Delniška glavnica: Din 50,000.000*- Rezervni zakladi ca: Din 10,000.000*- IN AGENCIJE: Novomesto II Rakek Prevalje Sarajevo Ptuj II Slovenjgradec Se priporola za vse v bančno stroko spadafoie posle. Breiice Celje Črnomelj PODRUŽNICE Gorica Kranj Logatec Maribor MetkovK Novi Sad Spili Trst Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefon štev. 2861, 2413, 2502, 2503. Telefon it. 2149, 2968 Prešernova ulica 4 (2iro»ratun pri Narodni banki) sprejema hranilne vloge In Izdaja trg. kredite pod najugodnejiimi pogoji; eskompt In inkaso menic ter trg. cesij. - Nakup vsakovrstnih predvojnih papirjev, prodaja valut In deviz po najugodnejilh teCajih. Isšla Je Blasnllcova za prestopno leto 1928, U lisa 896 dat. »VELIKA. PRATIKA« j« najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoStevan in je še danes najbolj obrajtan. Letoinja obširna iidaja m odlikuj« po bogati vsebini in slikah. »VELIKA PRATIKA« }c najbolj« la aajc«n»jSi družinski koledar. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi J« ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri tiskana in litografični zavod Ljubljana, Breg 12 Ka}uolji>l in nojlrpcSnej£l ŠIVALNI STROJI .o: MGRITZNERM In ^ADLER" >« dom, obrt ln inductrfje, T runih opremah. - fototsn MariU pletilni stroji „DUBIED". Pisalni stroji „1ISAKIA". Ugodni plačilni pogrojL Večletna garancija. Tovarniška zaloga: JOSIP PETELIN C, UUBLJA bSisa Prešernovega s^ome^ka ob vodi. Kadar kupujete v mestu svoje potrebščine, podpirajte v prvi vrsti irgovce, ki v našem listu nudijo svoje blago. Svoji k svojim! IVAM JAK IN SIN LJUBLJANA, OOSPOSVETSKA2. ■V Šivalni stroji Izborna konstrukcija In elegantna IzvrSIter lz lastne tovarne. 15-letna garancija. Vezenje te poučuje pri nakupu brezplačno. Pisalni stroji „ADLER" Kolesa Ii pi-rih tovarn: „BUHKOPP", _ KATSER ,STTK1A", ,WAF-FEMKAB", (Orožno kolo). " Pletilni stroji redno r zalogi. Posamezni deli koles In Šivalnih strojev. - Daje se tudi na obroke 1 Cenike franko In zastonj I DENAR rt prihranite, alte kupite dobre blage i la perllei te pa le zate, ker najdete R. Miklauc »Pri škofu«, Ljubljana nte veflfce ttr*f o?ae odbran« Mtela prverretM-ga kam?«C Mne svileno, relttans In pertlne Mag« za "js^- S«* «ke ebleke, kakor tudi »se ereS« »rti« blaga. — PestraZba zanesljivo polten«. — M«r«J(te pe polti te takoj IzvrMJe. Priporočljivi najlepši nakup pri LJUBLJANA tingarjeva ulica. Posteljne odeje, lastni izdelek, od Din IGO*— naprej. — Posteljne garniture od Din 300'— naprej. Preproge, zavese, porhetasterjuhe 200, 220, 230 cm dolge. — Ogri-nalke kocke, plett. — Vellnr, plif, iamet za mantelne. — Ogrski koci, dolgodlaki. — Konjski koci, plahte. — Perje kg od Din 45"— naprej. Poravnajte naročnino! Banaško] In T domačo pienično moko za praznike, koruzo novo in umetno sušeno, koruzno krmilno moko ter drobne in debele pšenične otrobe nudi po najnižjih cenah wEK;ON O M", o^eanmgospodar^ v Ljubljani, Kolodvorska uliea štev. 7. -rstffW TSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM MmCvm p o Itn« HraidlnlM It 14MT , reg. Midi. M n«Om«J. «OT. •raojcrrte* .Kmftel dom*. T«l«fon «. »S4T v Ljubljani^ Tavčarjeva (Sodna) uliea St. 1, pritličje Obrestuj« | Preskrbuje: Kavcij«, inkate, sreCke dfZ. O/ bre« Od- | in vrednostna papirje ter Čeke ln nakaznic« ^J* /o no vedi H . (nakazila) na druga mesta. Daje: Posojila aa vknjižbo, proti poroStvu ter zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuj« kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. vloge na knjižic« Čistih V«C)a ataln« vicj« ln »lego t takoCam raSraitu po dogovoru. Pooblaiton! procieialec sreSN drSma rasr®«!«® loterija. Uradne ure: Vsak delavnik od 8.-12.'/, ia od * Podružnica v KAMNIKU na 6lavnem trgu. vtHaecforvfTKKvassmi