Gradbeni vestnik • letnik 69 • marec 2020 73 PROBLEMATIKA NAČRTOVANJA SONARAVNIH UKREPOV ZA CELOVITO UPRAVLJANJE PADAVINSKIH VODA NA URBANIH OBMOČJIH•Kristina Klemen, Petra Pergar, Marko Fatur, dr. Bernarda Bevc Šekoranja, mag. Katarina Konda PROBLEMATIKA NAČRTOVANJA SONARAVNIH UKREPOV ZA CELOVITO UPRAVLJANJE PADAVINSKIH VODA NA URBANIH OBMOČJIH THE ISSUES OF PLANNING NATURE- BASED SOLUTIONS FOR INTEGRATED STORMWATER MANAGEMENT IN URBAN AREAS Kristina Klemen, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž. kristina.klemen@luz.si Petra Pergar, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž. petra.pergar@luz.si Marko Fatur, univ. dipl. inž. grad. marko.fatur@luz.si dr. Bernarda Bevc Šekoranja, univ. dipl. inž. arh. bernarda.bevc@luz.si LUZ, d. d., Verovškova ulica 64, 1000 Ljubljana mag. Katarina Konda, univ. dipl. inž. arh. katarina.konda@ljubljana.si Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana Strokovni članek UDK 502/504:556.12 Povzetek l Obvladovanje poplavne ogroženosti urbanih območij s pada- vinskimi vodami zaradi svoje velike občutljivosti potrebuje celovito obravnavo z rešitvami, ki so zanesljive, enostavne, stroškovno učinkovite in trajnostne ter hkrati prispevajo h kakovosti bivanja, so privlačne in usklajene s potrebami prebivalcev. Prav sonaravne rešitve so take, saj omogočajo naravno kroženje vode v mestu in dajejo priložnost za vrnitev k naravnim izhodiščem rabe in urejanja voda. Z zago- tavljanjem večnamenskosti in povezanosti urbanega prostora so v podporo rav- notežju med družbenimi, gospodarskimi in okoljskimi koristmi. Ker sta pravočasna rezervacija primernega prostora in ustrezna razmestitev dejavnosti prvi pogoj za umeščanje sonaravnih ureditev, je ključnega pomena obravnavanje in upoštevanje problematike že v zgodnjih fazah načrtovanja prostora. V ta namen je treba izdelati ustrezne strokovne podlage, ki slonijo na realno razpoložljivih in ustreznih podatkih ter interdisciplinarnem dopolnjevanju strokovnih izhodišč in znanj. Ob vedno večji javni dostopnosti prostorskih podatkov se namreč odpirajo nove možnosti na ravni strateškega in izvedbenega načrtovanja celovitega upravljanja padavinskih voda na urbanih območjih. Prispevek podaja pregled do sedaj identificiranih ključnih tematik, ki lahko pripomorejo k načrtovanju sonaravnih ukrepov v prihodnje: 1) interdiscipli- narni pristop, 2) vključevanje zainteresiranih deležnikov, 3) razpoložljivost podatkov, 4) vključevanje v proces izdelave prostorskih aktov in 5) ustrezne strokovne podlage v zgodnjih fazah načrtovanja. Ključne besede: urbana padavinska voda, sonaravne rešitve, trajnostno načrtovanje prostora, vključevanje zainteresiranih deležnikov, prostorski podatki Gradbeni vestnik • letnik 69 • marec 2020 74 Summary l Due to its high sensitivity, flood risk management of urban areas with stormwaters requires comprehensive treatment with solutions that are reliable, simple, cost-effective, while contributing to the quality of life, are attractive and meet the needs of the population. It is these sustainable solutions that allow natural circulation of water in the city and provide the opportunity to return to the natural bases of water use and man- agement. By ensuring the multifunctionality and connectivity of urban space, they support the balance between social, economic and environmental benefits. Since the timely reservation of suitable space and proper placement of activities is a pre- requisite for the placement of sustainable projects, it is crucial to address and take into account the issues at the earliest stages of spatial planning. To this end, it is necessary to establish appropriate assessment methods based on available and relevant data and the interdisciplinary complementarity of professional backgrounds and knowledge. The increasing public availability of spatial data is opening up new possibilities on the level of strategic and implementation planning of integrated stormwater management in urban areas. This paper provides an overview of key issues identified so far that can help in planning sustainable actions in the future: 1) interdisciplinary approach, 2) participation of interested stakeholders, 3) availability of data, 4) involvement in the spatial planning process, and 5) development of an appropriate assessment method from the earliest planning stages. Key words: urban stormwater, nature-based solutions, sustainable urban planning, stake- holders participation, spatial data 1•UVOD Urbani prostor je zaradi omejitev razpolož- ljivega prostora posebej občutljiv. Poplavljanje urbaniziranih območij z urbanimi in zalednimi padavinskimi vodami je v Sloveniji v zadnjih letih ob obilnih padavinah pereč problem in hkrati tudi razvojni izziv. Pomanjkanje celo- vitega načrtovanja odvodnega sistema ter njegova pomanjkljiva urejenost in vzdrževanje se še posebej kažejo ob močnih nalivih, ki jih zaradi trenda podnebnih sprememb v pri- hodnosti lahko pričakujemo še več [ARSO, 2018]. Obvladovanje poplavne ogroženosti urbanih območij s padavinskimi vodami zato potrebuje celovite rešitve, ki upoštevajo vse ele- mente prostora oz. okolja. To so rešitve, ki so zanesljive, stroškovno učinkovite in praviloma enostavne tako za vzpostavitev kot vzdrževan- je, hkrati pa prispevajo h kakovosti bivanja v mestu. Rešitve morajo biti tudi privlačne in usklajene s potrebami prebivalcev. Sonaravni ukrepi sledijo konceptu trajnostne padavinske verige [Dunnett, 2007], ki zagotav- lja zajem in trajnostno obravnavo padavinske vode na celotnem poteku od trenutka, ko pade na grajeno površino (streha, tlakovana površi- na), do trenutka njene odvodnje ali ponikanja. Osnovno načelo trajnostne padavinske verige temelji na zajemu presežne vode in uporabi le-te za zalivanje rastlin ali ponovno uporabo v objektih, s čimer zmanjšamo tudi porabo pitne Slika 1• Nabor primerov urbanih sonaravnih ukrepov za upravljanje padavinskih voda (prirejeno po [Kofinas, 2019]). vode. Trajnostna padavinska veriga je lahko sestavljena iz vrste členov, znotraj nje pa se lahko tvorijo tudi sekundarne verige. Sestavni Kristina Klemen, Petra Pergar, Marko Fatur, dr. Bernarda Bevc Šekoranja, mag. Katarina Konda•PROBLEMATIKA NAČRTOVANJA SONARAVNIH UKREPOV ZA CELOVITO UPRAVLJANJE PADAVINSKIH VODA NA URBANIH OBMOČJIH Gradbeni vestnik • letnik 69 • marec 2020 75 3•VKLJUČEVANJE ZAINTERESIRANIH DELEŽNIKOV 2•INTERDISCIPLINARNI PRISTOP Upravljanje padavinske vode ni več osre- dotočeno zgolj na odgovornost javnih služb, zato je za uveljavitev uporabe sonaravnih ukrepov in zagotovitev dolgoročnega uspeha treba vključiti najširši spekter zainteresiranih strani in jih vključiti v postopek zagona siste- ma upravljanja kot tudi odločanja o končnih predlogih, ukrepih in rešitvah. Meek in Rhodes [Meek, 2014] v svojem prispevku definirata štiri ključne dimenzije, ki vplivajo na kompleksnost odločanja pri realizaciji projektov na področju javnih storitev: 1) negotovost financiranja, 2) sposobnosti vključenih javnih odločevalcev, 3) različno število vključenih deležnikov (angl. stakeholder variation) in 4) časovno načr- tovanje izvedbe projekta (ang. project timeline). Definicija ključnih deležnikov in predvsem nji- Da smo lahko deležni številnih prepoznanih koristi, ki jih nudijo sonaravni ukrepi, jih mo- ramo načrtovati v urbanem prostoru že v najzgodnejših oziroma strateških fazah načr- tovanja prostora, ko se v prostoru še uskla- jujejo razni uporabniki oz. deležniki, saj je v izvedbenih fazah, ko so rešitve dokončne, pogosto že prepozno [Pitts, 2004]. Hkrati je deli verige v urbanih območjih so ilustrativno prikazani na sliki 1: zelene in rjave strehe, prepustni tlaki, zasajeni zabojniki, odprti (tla- kovani) ali zasajeni kanali oziroma jarki ter suhi (večnamenske površine) in mokri zadrževalniki (bazeni). Sonaravne rešitve na ta način omo- gočajo naravno kroženje vode v mestu in daje- jo priložnost za vrnitev k naravnim izhodiščem rabe in urejanja voda ter z zagotavljanjem večnamenskosti in povezanosti urbanega prostora podpirajo ravnotežje med družbenimi, gospodarskimi in okoljskimi koristmi. treba že v začetnih fazah planiranja razvoja poselitve upoštevati tudi faze, ki se nanašajo na obratovanje, vzdrževanje, obnove in nadalj- nji razvoj tako vzpostavljenih infrastrukturnih sistemov ([Klemenčič, 1997], [Pitts, 2004]). Vsekakor je to velik izziv, saj je prihodnost kompleksna in negotova [Bernini 2013], k negotovosti pa še dodatno prispevajo napove- Slika 2• Interdisciplinarno dopolnjevanje strokovnih izhodišč in znanj pri načrtovanju sonaravnih rešitev urbane odvodnje. dane podnebne spremembe [Seto, 2014]. Poleg tehničnega načrtovanja urbane infra- strukture je nujno treba pretehtati učinkovitost posamezne rešitve z vseh vidikov (okoljski, mikroklimatski, družbeni in ekonomski). To zahteva interdisciplinarni pristop, ki z inženir- skim znanjem združuje vedo o oblikovanju objektov in prostora, prostorsko planiranje, ekologijo, informacijska znanja, ekonomijo in družbene vede. Interdisciplinarno dopolnjevanje strokovnih izhodišč in znanj mora biti pri interdisciplinar- nem načrtovanju sonaravnih rešitev urbane odvodnje vključeno od začetne faze prostor- skega načrtovanja, pri tehničnem projektiranju in oblikovanju objektov sonaravne odvodnje in vse do gradnje in vzdrževanja. Pri vključevanju novih rešitev v prakso je posebnega pome- na spremljanje dejanskih učinkov izvedenih rešitev, s čimer se lahko utemeljijo dejanski učinki ali po potrebi prilagodi praksa projekti- ranja. Šele na ta način bodo zagotovljene celovite rešitve. V celotnem procesu moramo biti pozorni tudi na stroškovno učinkovitost rešitev, ki jo poleg celovitega načrtovanja zagotavljata primerno vzdrževanje in monitoring po končani grad- nji. Analiza stroškovne učinkovitosti je poleg navedenega seveda tudi ključni element, na podlagi katerega se investitorji sploh odločijo za predlagane rešitve. hovih zahtev po funkcionalnosti orodij/mode- lov/spletnih aplikacij/platform je izhodiščna naloga vseh raziskav na trenutno aktualnem področju razvoja različnih informacijsko-ko- munikacijskih rešitev za podporo odločanju. V evropski raziskavi Water4Cities* je v sloven- skem pilotnem primeru obravnavano celovito upravljanje padavinske vode v mestu z upora- bo sonaravnih ukrepov odvodnje v ljubljanski urbani regiji. V raziskavi so bili identificirani ključni deležniki: predstavniki lokalnih skupno- sti, prebivalci (tako potencialno ogroženi zaradi delovanja voda kot tudi siceršnja zainteresi- rana javnost), prostorski načrtovalci, krajinski arhitekti in projektanti konkretnih rešitev, ki le skupaj z ostalimi deležniki lahko sooblikujejo relevantne informacijske rešitve [Pergar, 2017]. Poseben pomen pri izzivu vključevanja zainte- resiranih deležnikov ima vključevanje javnosti. Ker je eno od načel prostorske zakonodaje tudi vključevanje javnosti v postopke urejanja prostora, to predstavlja poseben izziv in obse- ga različne načine vključevanja zainteresiranih strani in javnosti: od aktivnega vključevanja in oblikovanja partnerstva z javnostjo pri skupnem iskanju ciljev, načrtovanju in iz- vajanju ukrepov do ozaveščanja in učenja javnosti. Sonaravni ukrepi so namreč pogosto umeščeni na zasebnih zemljiščih in vključujejo avtohtono rastlinje, zbiralnike za deževnico in prepustno tlakovanje, kar pogojuje, da prebi- valci, poslovne osebe in drugi člani skupnosti prevzamejo odgovornost za eno ali več faz up- ravljanja sonaravnih ukrepov [WEF, 2014]. Pri vključevanju javnosti za kompleksna strokov- na področja lahko veliko pripomorejo novejše tehnike zbiranja, obdelave in vizualizacije podatkov [Rizou, 2018]. * European Union’s Horizon 2020 Research and Innovation Staff Exchange programme under grant agreement number 734409. PROBLEMATIKA NAČRTOVANJA SONARAVNIH UKREPOV ZA CELOVITO UPRAVLJANJE PADAVINSKIH VODA NA URBANIH OBMOČJIH•Kristina Klemen, Petra Pergar, Marko Fatur, dr. Bernarda Bevc Šekoranja, mag. Katarina Konda Gradbeni vestnik • letnik 69 • marec 2020 76 4•RAZPOLOŽLJIVOST PODATKOV Učinkovit sistem upravljanja voda je eden od pomembnejših ciljev urbane skupnosti. Izhajati mora iz lokalnih potreb in problemov ter fizično-geografskih raznolikih značilnosti lokalnega okolja. Na učinkovito uporabo koncepta celovite- ga upravljanja padavinskih voda na urbanih območjih vplivajo številne spremenljivke, kot so lokacija, izbira tehnike, oblikovanje, izgrad- nja in vzdrževanje sonaravnih ukrepov. Naj- pomembnejši dejavnik, ki določa stroškovno učinkovitost, pa je umestitev ukrepa znotraj porečja, saj ta določa količino odtoka in tako neposredno vpliva na pridobljene koristi ob danih stroških [Martin-Mikle, 2015]. Zato sta pomembna koraka k učinkovitemu upravljanju urbanih padavinskih voda analiza stanja okolja s prostorsko analizo značilnosti, Podatek Informacija Opis uporabnosti Vir DMR višinske točke terena, naklon izračun naklona in površine ob- močij, ki so predmet odvodnje in uporabljene za umestitev ukrepov javni podatek Raba mreža tipov površin izločitev neprimernih mest za umestitev ukrepov javni podatek tla (zemljina) hidrološka klasifikacija tal opredelitev sposobnosti ponikan- ja prisotne zemljine ocena na osnovi javnih podatkov (urbana) raba površin trenutna raba, predvidena raba določitev obodov objektov in ne- prepustnih površin za oprede- litev primernih lokacij sonaravnih ukrepov javni podatek ceste vrsta ceste, širina ceste opredelitev primernih lokacij za nekatere sonaravne ukrepe, ki so vezani na območje ob cestah javni podatek površinska vodna telesa rečna mreža določitev varovalnega pasu, zu- naj katerega so vezani nekateri sonaravni ukrepi z namenom zmanjšati medsebojen vpliv s površinskimi vodnimi telesi javni podatek javna gospodarska infra. za upravljanje voda dimenzija, starost opredelitev območij, kjer je potreb- no večanje kapacitet infrastruk- ture za upravljanje padavinske vode javni podatek nivo podtalnice globina podtalnice opredelitev primernih umestitev sonaravnih ukrepov s ponikanjem ocena na osnovi javnih podatkov lastništvo zemljišč javna površina, zasebna površina opredelitev umestitve na zaseb- nem ali javnem zemljišču javni podatek meteorološki temperatura zraka, vlažnost zraka, količina naliva določitev vrste zasaditve, ocena pričakovanih nalivov javni podatek karte poplavne ogroženosti obseg verjetnih poplav določitev območij, ki so ogrože- na s poplavami 500-, 100- in 10-letne povratne dobe javni podatek za nekatera območja poplavni dogodki evidenca poplavnih dogodkov evidentiranje območij, ki so že bila poplavljena javni podatki, zbrani z opazovan- jem Zemlje Preglednica 1• Razpoložljivi javno dostopni prostorski podatki, ki v Sloveniji podpirajo načrtovanje sonaravnih ukrepov za celovito upravljanje padavinskih voda na urbanih območjih [Pergar, 2017]. ki vplivajo na stanje obravnavanega območja, in modeliranje, ki pokaže učinkovitost načr- tovanih rešitev. Oba koraka izvedemo tudi s pomočjo analize razpoložljivih prostorskih podatkov. V zadnjih nekaj letih se je razpoložljivost javno dostopnih podatkov, zbranih z opazovanjem Zemlje, in javno dostopnih državnih podatkov na splošno bistveno povečala [Klein, 2017]. V Sloveniji se je poleg podatkov o obstoječih om- režjih, zbranih v okviru Zbirnega katastra gosp- odarske javne infrastrukture (GURS), z vklju- Kristina Klemen, Petra Pergar, Marko Fatur, dr. Bernarda Bevc Šekoranja, mag. Katarina Konda•PROBLEMATIKA NAČRTOVANJA SONARAVNIH UKREPOV ZA CELOVITO UPRAVLJANJE PADAVINSKIH VODA NA URBANIH OBMOČJIH Gradbeni vestnik • letnik 69 • marec 2020 77 čitvijo podatkov hidrografije in vodnih zemljišč v portal eVode občutno okrepila baza javno razpoložljivih podatkov za potrebe celovitega up- ravljanja voda nasploh kot tudi za potrebe načr- tovanja sonaravnih ukrepov urbane odvodnje. Že razpoložljivi prostorski podatki (pregled- nica 1) so še posebej dragoceni v začetku procesa načrtovanja sonaravnih ukrepov, saj brez dodatnih stroškov in zamudnega zbiranja podatkov že omogočajo izdelavo nekaterih strokovnih podlag oziroma določitev ključnih manjkajočih podatkov, ki so lahko zbrani znotraj razumnih stroškov in časovnih okvirov. 5•VKLJUČEVANJE V PROCES IZDELAVE PROSTORSKIH AKTOV 6•USTREZNE STROKOVNE PODLAGE V dosedanji praksi se potreba po izdelavi strokovnih podlag, ki obravnavajo ravnanje z vodami (urbanimi, zalednimi), običajno izkaže šele v poznih fazah izdelave prostorskih aktov na podlagi usmeritev nosilcev urejanja prosto- ra. Vendar je v tej fazi, ko so namenska raba in razmestitev dejavnosti ter projektne rešitve že določene, prilagodljivost dokumentov že bistveno manjša kot v začetnih fazah. Zakonsko podlago za zgodnejše vključevanje načrtovanja sonaravnih ukrepov za celovi- to upravljanje padavinskih voda na urbanih območjih že podaja Zakon o urejanju pro- stora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17), ki predpostavlja, da je prostorsko načrtovanje kontinuirana interdisciplinarna aktivnost, s katero se na način dogovarjanja in usklaje- vanja med udeleženci urejanja prostora na strateški ravni načrtuje prostorski razvoj, na izvedbeni ravni pa se načrtujejo prostorske ureditve in določa izvedbena regulacija pro- stora. Prostorsko načrtovanje se udejanja z izdelavo in pripravo prostorskih aktov, na izvedbeni ravni pa se načrtujejo prostorske Kot opozarja Radinja s sodelavci [Radinja, 2017], sta načrtovanje in uporaba sonaravnih ukrepov v slovenski državni zakonodaji opre- deljena le na načelni ravni, kar je premalo za njeno sistemsko uvajanje. Za razvoj celovite urbane odvodnje v Sloveniji je potrebno obliko- vanje formalnih in neformalnih dokumentov (pravilnikov, predpisov, dobrih praks), na ka- tere se bodo lahko oprli planerji in projektanti pri načrtovanju prostora. Na nivoju tehničnega projektiranja posameznih ukrepov nam lahko zasilno služijo tudi tuji standardi in priročniki (standardi DWA-A in ATV, priročnik CIRIA), medtem ko zaradi lokalno in nacionalno specifičnih danosti in omejitev pri strateškem načrtovanju v slo- venskem prostoru ni ustreznih mehanizmov za učinkovito in celovito ravnanje z vodo v urbanih območjih. Zato urbana odvod- ureditve in določa izvedbena regulacija pro- stora (prostorski izvedbeni akti). ZUreP-2 tudi določa Občinski prostorski načrt kot prostorski akt, v katerem se skladno z regionalnim in občinskim prostorskim planom na izvedbeni ravni načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določajo namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji za umestitev načrtovanih posegov v prostor. Načrtovanje in umeščanje sonaravnih ureditev se torej začne že v začetnem delu priprave prostorskih aktov. Za pripravo prostorskih ak- tov zakonodaja predpisuje izdelavo ustreznih strokovnih podlag, obenem pa se uporabijo tudi podatki iz prikaza stanja prostora ter drugi podatki, ki so pomembni za pripravo prostorskega akta, vključno s podatki nosil- cev urejanja prostora. Praksa kaže, da se strokovne podlage za ukrepe za upravljanje padavinskih voda praviloma ne izdelujejo, v zadnjih letih zaradi striktnih podzakonskih predpisov beležimo le bistven porast izdelave hidravlično-hidroloških študij glede določitve razredov poplavno ogroženih območij. Strokovne podlage, ki bi opredelile karak- teristike območij primernih za ponikanje ali zadrževanje padavinskih voda, npr. rezultati modelov pričakovanih količin efektivnih pa- davin, zmogljivost obstoječih kanalizacijskih sistemov za odvajanje padavinske vode, zelene urbane površine, raščeni teren ipd., bi predstavljale pomemben vhodni podatek za izdelavo prostorskih aktov. Na podlagi ustreznih strokovnih podlag bi namreč lahko prostorski razvoj načrtovali skladno z ome- jitvami in temu primerno načrtovali razpore- ditev dejavnosti (namenska raba prostora) in dodatne pogoje (prostorski izvedbeni pogoji, zelena infrastruktura itd.). Če se strokovne podlage ne izdelajo, lahko pride do situacije, ko prostorski izvedbeni akti dopuščajo več, kot to dopušča prostor, oz. je investitor soočen z dodatnimi stroški svoje investicije, ko začne pripravljati projekt za gradnjo. Prostorski izvedbeni akti bi se morali nagibati tudi k temu, da podajajo verodostojno informacijo o stanju o prostoru, saj lahko v nasprotnem primeru uporabnik ne dobi vseh informacij, kar pomeni, da ne more pravilno oceniti tveganja. nja za zdaj ostaja brez celovite in strateške obravnave. Za potrebe določitve ukrepov za trajnostno upravljanje voda je pomembna pravočasnost rezervacije primernega prostora in porazde- litve dejavnosti, ki bo omogočala umestitev sonaravnih ukrepov v prostor že v zgodnejših fazah načrtovanja prostora. Načrtovalci sona- ravnih rešitev urbane odvodnje prepoznavamo naslednje prioritetne vsebine strokovnih pod- lag v fazi prostorskega načrtovanja: 1) določitev območij, ki so na podlagi geološke strukture tal določena kot primerna za pon- ikanje padavinskih voda; pri tem so glavni kriteriji za conacijo primernosti naslednji: nagib, lokacije prepustnih/neprepustnih površin, oddaljenost od temeljev objektov, oddaljenost od površinskih vodnih teles in gladina podzemne vode; 2) vzpostavitev posplošenega modela na državni ravni, ki nas opozori na potrebnost ukrepov urbane odvodnje in s pomočjo ka- terega lahko na grobo ocenimo učinke so- naravnih ukrepov razpršenega zadrževanja in ponikanja padavinskih voda; 3) oblikovanje metode za določitev ustrezne stopnje izkoriščenosti zemljišč, namenjenih gradnji (faktor zelenih površin, faktor odprtih bivalnih površin, faktor pozidanosti in delež raščenega terena), ki bo lahko rezervirala zadostno površino primerne oblike za umes- titev sonaravnih ukrepov; za smiselno umes- titev in načrtovanje ukrepa, ki celovito rešuje urbano odvodnjo, je namreč potrebna dovolj velika neprekinjena površina na primernem delu obravnavanega območja, kar pa z dosedanjo prakso pogosto ni zagotovljeno; 4) tehnična priporočila za izvedbo sonarav- nih rešitev na mikro- in makroravni pro- storskega načrtovanja, ki se jih vključuje kot PIP v izvedbene prostorske akte. Tako podrobna priporočila narekujejo izdelavo PROBLEMATIKA NAČRTOVANJA SONARAVNIH UKREPOV ZA CELOVITO UPRAVLJANJE PADAVINSKIH VODA NA URBANIH OBMOČJIH•Kristina Klemen, Petra Pergar, Marko Fatur, dr. Bernarda Bevc Šekoranja, mag. Katarina Konda Gradbeni vestnik • letnik 69 • marec 2020 78 hidrološko-hidravličnih modelov obstoječih in načrtovanih sistemov odvodnje na nivoju mest. Takšne podlage bi pomenile pomemben korak razvoja prostorskega načrtovanja v smeri ce- lovitega načrtovanja prostora. Pri oblikovanju modelov je treba upoštevati številne prakse izdelave tovrstnih modelov v tujini [Kofinas, Laspidou, Mellios, Klemen, 2018], ob največji možni meri upoštevati že razpoložljive pro- storske podatke (preglednica 1) in rezultate modelov na enostaven in razumljiv način pred- staviti tudi zainteresirani javnosti, investitorjem in lastnikom zemljišč. 7•PRIMERI DOBRE PRAKSE V nadaljevanju podajamo tri primere dobre prakse. Prvi je iz tujine in zajema coniranje mesta Pariz za potrebe ponikanja in za- drževanja padavinskih voda. Druga dva pri- mera temeljita na izvedenih projektih avtorjev tega prispevka, kjer so bili na podlagi obsto- ječih in novo pridobljenih prostorskih podat- kov ter z združevanjem interdisciplinarnega strokovnega znanja v kombinacijami s tujimi priporočili in standardi v prostor umeščeni sonaravni ukrepi za potrebe urbane odvod- nje na strateški in izvedbeni ravni. Z Občine Log - Dragomer imamo primer strateškega programskega dokumenta, ki je na osnovi poplavnih razmer, opredeljenih v Poplavni študiji, s prostorsko analizo podal predloge optimalnih umestitev sonaravnih gradbenih ukrepov glede na stanje v prostoru in s tem izhodišča za soočanje s problematiko upravljanja voda in za izvajanje ukrepov v pristojnosti lokalne skupnosti ter hkrati tudi dokument za usklajevanje nalog in pristojno- sti z državno ravnjo upravljanja voda. Primer projektiranja podajamo za Mestno občino Ljubljana, kako na izvedbeni ravni načrtuje sonaravne ukrepe za odvodnjo novih urbanih prometnih površin. 7.1 Primer dobre prakse strateškega načrtovanja: Pariz Podobno kot številna mesta po svetu se tudi v Parizu spoprijemajo s težavami v primeru obilnejših padavin, ki poleg preobremenitev obstoječega sistema kanalizacijskega siste- ma predstavlja tudi močno onesnaženje reke Sene zaradi prelivanja iz mešanega kana- lizacijskega sistema. Zato so za širše mestno območje sprejeli predpis [Zonage, 2018], ki zajema določitev območij, znotraj katerih je treba ponikati oziroma zadržati predpisano količino padavin. Določitev območij temelji na hidravlični študiji, ki je zajemala analizo povečanih pretokov v sistemu v primeru večjih nalivov ter zmanjšanje volumnov začetnega naliva. Poleg določitve območij predpis zaje- ma tudi referenčno količino padavin, ki naj jo projektanti upoštevajo, ter enostavna navodila za upoštevanje pravil v primeru novogradenj ali širitev obstoječe pozidave. Na podlagi tako določenega in formalnopravno spre- jetega dokumenta se sedaj od izdelovalcev prostorskih aktov in projektantov lahko tudi zahteva oblikovanje rešitev za upravljanje padavinskih voda. Priporočila za oblikovanje rešitev so veza- na tako na zelene strehe in deževne vrtove kot tudi na ureditve za zmanjšanje odtoka iz vozišč s ponikanjem, zadrževanjem in čiščenjem padavinske vode. Zavedajo pa se [Nezeys, 2013], da je treba nujno tudi ves čas spremljati in preverjati dejansko učinkovi- tost predlaganih ukrepov znotraj posameznih območij. Šele s tako oblikovano strokovno podlago in ustreznim predpisom, ki jasno definira usme- ritve in pravila načrtovanja odvodnje, ponikan- ja in zadrževanju padavinskih voda v mestih lahko pričakujemo večje premike v smeri realizacije večjega števila ukrepov zelene in- frastrukture. Takšnih predpisov trenutno v Sloveniji nimamo. Pri oblikovanju predpisa je treba poleg izsledkov hidravlične študije upo- števati ostale značilnosti prostora in poselitve Slika 3• Izsek iz strokovne podlage, ki je bila osnova za določitev območij z različnimi zahtevami glede ponikanja (prirejeno po: [Nezeys, 2013]). Slika 4• Izsek iz grafičnega dela usmeritev za izdelovalce prostorskih aktov in projektante (prirejeno po: [Zonage, 2018]). Kristina Klemen, Petra Pergar, Marko Fatur, dr. Bernarda Bevc Šekoranja, mag. Katarina Konda•PROBLEMATIKA NAČRTOVANJA SONARAVNIH UKREPOV ZA CELOVITO UPRAVLJANJE PADAVINSKIH VODA NA URBANIH OBMOČJIH Gradbeni vestnik • letnik 69 • marec 2020 79 na obravnavanem območju. Za slednje pa je nujna vključitev interdisciplinarne skupine strokovnjakov. Opisani primer lahko štejemo za nujno potrebno strokovno podlago (po- glavje 6), in sicer določitev tehničnih priporočil za izvedbo sonaravnih rešitev na mikro- in makroravni prostorskega načrtovanja, ki je podprta s hidrološko-hidravličnem modelom. 7.2 Primer dobre prakse strateškega načrtovanja: občina Log - Dragomer Občina Log - Dragomer se je odločila za oblikovanje Programa celovitega lokalnega upravljanja voda in vodnega prostora občine Log - Dragomer (LUZ, 2017b), saj so njene potrebe presegale obseg varstva pred škod- ljivim delovanjem voda v načrtih upravljanja voda na državnem nivoju in iz njega izhaja- jočih ukrepov. Na podlagi rezultatov poplavne študije in opozoril občanov se je lokalna skupnost zavzela, da celovito in vključevalno pristopi k pripravi strateškega programskega dokumenta, ki bo podal izhodišča za soočanje s problematiko upravljanja voda in za izva- janje ukrepov v pristojnosti lokalne skupnosti. Skladno z dejstvom, da je za upravljanje voda pristojna država z načrti upravljanja povodij, se program za celovito upravljanje voda osre- dotoča na lokalno raven in svoje občinske pristojnosti. Za potrebe prostorske analize ustreznosti različnih sonaravnih gradbenih ukrepov uprav- ljanja padavinskih voda je bil najprej vzpostav- ljen podatkovni model celotne infrastrukture, na katero je vezano upravljanje padavinskih voda [LUZ, 2016], ter sloji GIS-podatkov, ki so bili uporabljeni v prostorski analizi: DMR (LIDAR e-vode, Ministrstvo za okolje in prostor, 2015), tipi površin (OPN občine Log - Dra- gomer – predlog, Domplan, d. d., Kaliopa, d. o. o., 2012), tla (Poročilo o izdelavi kart nevarnosti pred plazovi, podori ter erozijo za celotno občino Log - Dragomer, GECKO, d. o. o., 2015), raba površin (Kataster stavb, GIS Občina Log - Dragomer, 2016), ceste (Cestno omrežje z Banko cestnih podatkov, GIS Obči- na Log - Dragomer, 2016), vodotoki (Atlas voda, Ministrstvo za okolje in prostor, 2016; Zbirni kataster vodotokov, vodne infrastruk- ture ter infrastrukture za odvajanje odpadnih padavinskih in komunalnih voda, 2016), nivo podtalnice (Karte ogroženosti, GECKO, d. o. o., 2016), lastništvo zemljišč (Lastništvo, GIS Občina Log - Dragomer, 2016). V prostorsko analizo so bili vključeni tudi predlogi javnosti, ki so bili pridobljeni z vključitvijo javnosti preko organizacije dveh delavnic z občani ter teren- skega ogleda. Prostorska analiza je podala predloge op- timalne umestitve sonaravnih gradbenih ukrepov glede na stanje v prostoru. Sonaravni gradbeni (npr. izvedba usedalnikov oz. zaščit- nih objektov na koritih, gradnja prelivnega zadrževalnega bazena, vzpostavitev odprtega obcestnega jarka) in negradbeni ukrepi (npr. izdelava izobraževalnega materiala, vključitev vsebine Programa v Občinski prostorski načrt in Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Log - Dragomer, izboljšanje in do- polnitev javnih državnih evidenc hidrologije) so namenjeni izvajanju na več ravneh – od posameznika oziroma posameznega objekta prek ulice oziroma soseske do območja ce- lotne občine s potencialnim vplivom prek meja občine. Program je bil oblikovan v zavedanju, da je uspešnost ukrepov na lokalni ravni v veliki meri vezana na predhodne postopke izobraževanja javnosti in vključevanja vseh deležnikov oziroma udeležencev v postopke priprave dokumenta. Predlogi optimalnih umestitev sonaravnih gradbenih ukrepov dajejo oprijemljivo osnovo na strateški ravni za načrtovanje učinkovite urbane odvodnje na izvedbeni ravni. Naslednji koraki zahtevajo modeliranje vpliva načrtovanih ukrepov na poplavne razmere in dimenzioniran- je ukrepov. Opisani primer lahko štejemo za nuj- no potrebno strokovno podlago (poglavje 6), in sicer določitev območij, primernih za različne ukrepe zelene infrastrukture na strateški ravni. Slika 5• Izsek iz tekstualnega dela usmeritev za izdelovalce prostorskih aktov in projektante (prire- jeno po: [Zonage, 2018]). Slika 6• Primer predloga gradbenih ukrepov na enem od območij, določenih na podlagi rezultatov Programa (levo), priprava katerega je temeljila na vključitvi javnosti (desno zgoraj) in ukrepih, ki izhajajo iz lokalnih značilnosti, npr. barjanski jarek (desno spodaj), [LUZ, 2017b]. PROBLEMATIKA NAČRTOVANJA SONARAVNIH UKREPOV ZA CELOVITO UPRAVLJANJE PADAVINSKIH VODA NA URBANIH OBMOČJIH•Kristina Klemen, Petra Pergar, Marko Fatur, dr. Bernarda Bevc Šekoranja, mag. Katarina Konda Gradbeni vestnik • letnik 69 • marec 2020 80 7.3 Primer dobre prakse projektiranja: parkirišče P+R Stanežiče V Ljubljani se na območju opuščene gramoznice v Stanežičah pri projektu za pri- dobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo Slika 7• Načrtovane rešitve sonaravne odvodnje preko dveh travnatih suhih zadrževalnikov pri projektu Parkirišče P+R Stanežiče [LUZ, 2017a]. [LUZ, 2017a] načrtuje izgradnja zbirnega središča P+R, namenjenega parkiranju vozil, preusmerjanju voznikov osebnih avtomobilov na javni potniški promet ter celostni oskrbi potnikov. Poleg drevesne in grmovne zasa- Slika 8• Prereza načrtovane izvedbe travnatih suhih zadrževalnikov Laguna S in Laguna J v projektu Parkirišče P+R Stanežiče [LUZ, 2017a]. ditve zelenih površin zbirnega središča smo zeleno infrastrukturo vzpostavili tudi za namen odvodnje novih tlakovanih prometnih površin. Na osnovi dobrih ponikovalnih sposobnosti prisotnega peščenega proda in globokega nivoja podtalnice smo odvodnjo, namesto z izgradnjo novega javnega odvodnega kanala z izlivom v vodotok, predvideli s sonaravno rešitvijo dveh travnatih suhih zadrževalnikov (ponikovalnih lagun). Tako bosta kljub novim urbanim neprepustnim površinam še vedno omogočeni vračanje vode v vodni krog in napajanje podtalnice. Osnovne lastnosti ponikanja so bile za idejno fazo načrtovanja ocenjene na podlagi javno dostopnih podatkov, za fazo projektiranja pa so bili natančni podatki o kapaciteti ponikanja pridobljeni z nalivalnim preizkusom v okviru geomehanskih raziskav. Severna laguna (Laguna S) površine Ap = 1050 m 2 je z upoštevanim faktorjem ponikan- ja k f = 5,3*10 -8 m/s dimenzionirana za za- drževanje in ponikanje pretoka Q = 334,6 l/s s celotnega parkirišča površine A = 1,4 ha. Juž- na laguna (Laguna J) površine A p = 600 m 2 je z upoštevanim faktorjem ponikanja k f = 2,1*10 -4 m/s dimenzionirana za zadrževanje in ponikanje pretoka Q = 566,9 l/s s celotnih prispevnih površin cest in parkirišča za bival- na vozila v skupni površini A = 2,24 ha. Pred ponikanjem se voda s parkirnih površin očisti v peskolovu in lovilcu olj, voda s cestnih površin pa pri njihovi majhni obremenjenosti samo preko peskolova. Zaradi občutljivosti podtalnice za onesnaženje z olji pa je tudi po izvedbi potrebna posebna pozornost pri vzdrževanju in obratovanju lovilca olj. Projekt- na rešitev je nastala ob želji in znanju pro- jektantov po drugačni rešitvi, ob zadostnem razpoložljivem prostoru in ob razumevanju naročnika. Brez zgoraj navedenih pogojev realizacija ne bi bila možna. 8•SKLEP V zadnjih 20 letih so bili izvedeni mnogi projekti, ki so veliko prispevali k razvoju in uveljavitvi celovitega upravljanja padavinske vode s sonaravnimi ukrepi po svetu in v Evropi (npr. [Matos Silva, 2016]), nekateri pristopi in ukrepi so bili izvedeni tudi v Sloveniji. Te izkušnje in praksa nakazujejo, da lahko tudi v sedanjih razmerah v času prenove sistema upravljanja voda na državnem oz. regional- nem nivoju presežemo slabosti zatečenega slovenskega sistema upravljanja voda s celo- vitim pristopom pri upravljanju voda, ki mora postati obveza in ne samo dobra volja inves- titorjev. Pri tem igra pomembno vlogo prav pravočasnost rezervacije primernega prostora in porazdelitve dejavnosti, ki bo omogočala umestitev sonaravnih ukrepov v prostor že v začetnih fazah načrtovanja prostora. S celovitim upravljanjem padavinske vode z načrtovanjem sonaravnih rešitev na urbanih območjih se odpira pot naprej v smeri načel trajnosti, vključenosti in usklajenosti. Kristina Klemen, Petra Pergar, Marko Fatur, dr. Bernarda Bevc Šekoranja, mag. Katarina Konda•PROBLEMATIKA NAČRTOVANJA SONARAVNIH UKREPOV ZA CELOVITO UPRAVLJANJE PADAVINSKIH VODA NA URBANIH OBMOČJIH Gradbeni vestnik • letnik 69 • marec 2020 81 9•SKLEP 10•LITERATURA Prispevek je bil prvotno objavljen v zborniku Mišičevi vodarski dnevi 2018. Prispevek smo nekoliko preoblikovali in dodali primer dobre prakse iz Pariza. Pri prevodu vsebin iz francoščine nam je pomagala študentka Jade-Kalinja Poret iz Francije, ki je bila v našem podjetju na strokovni praksi. ARSO, Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja: sintezno poročilo - del 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, avtorji besedila Renato Bertalanič et al., urednica Mojca Dolinar, Ljubljana, 2018. ATV-A 128E, Standards for the Dimensioning and Design of Stormwater Structures in Combined Sewers, 1992. Bernini, A., Franchini, M., A rapid model for delimiting flooded areas. Water Resour, Manage 27 (10), 3825–3846, 2013. CIRIA, The SuDS Manual., Construction Industry Research and Information Association, Department of Environment Food and Rural Affairs, 888 str., London, 2015. Dunnett, N., Clayden, A., Rain gardens: managing water sustainably in the garden and designed landscape. Timber, Portland, Or., London, 2007. DWA-A 100E, Guidelines of Integrated Urban Drainage (IUD), 2006. DWA-A 138E, Planning, construction and operation of facilities for the percolation of precipitation water, 2005. DWA-A 153E, Recommended Actions for Dealing with Stormwater, 2007. Klein, T., Nilsson, M., Persson, A., HÀkansson, B., From Open Data to Open Analyses - New Opportunities for Environmental Applications? Environ- ments 2017, 4, 32, 2017. Klemenčič, T., Komunalno gospodarstvo. Ljubljana, Svetovalni center, 51 1 str., 1997. Kofinas, D., Laspidou, C., Mellios, N., Klemen, K., D3.1: Best practices on urban water management systems, Holistic Surface Water and Groundwater Management for Sustainable Cities (Water4Cities), Project no. 734409, nepubliciran - interni dokument projekta, 2018. Kofinas, D., Pergar, P ., Klemen, K., Rizou, S., Spiliotopoulos, M., Papadopoulou, C., Ritsos, P ., Mellios, N., Datsika, E., Polajnar, A., Kenda, K., Senozetnik, M., Laspidou, C. D3.2: Urban water optimization methodological framework, Holistic Surface Water and Groundwater Management for Sustainable Cities (Water4Cities), Project no. 734409, nepubliciran - interni dokument projekta, 2019. LUZ, Ljubljanski urbanistični zavod, d. d., Parkirišče P+R Stanežiče, PGD, št. proj. 7989. naročnik Mestna občina Ljubljana, 2017a. LUZ, Ljubljanski urbanistični zavod, d. d., Program celovitega lokalnega upravljanja z vodo in vodnim prostorom Občine Log – Dragomer, št. proj. 8010, naročnik Občina Log – Dragomer, http://log-dragomer.si/strokovne-podlage.html, 2017b. LUZ, Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Zbirni kataster vodotokov, vodne infrastrukture ter infrastrukture za odvajanje odpadnih padavinskih in komunalnih voda za potrebe oblikovanja programa celovitega lokalnega upravljanja z vodo in vodnim prostorom v občini Log – Dragomer, št. proj. 8010, naročnik Občina Log – Dragomer, 2016. Martin-Mikle, C. J., de Beurs, K. M., Julian, J. P ., Mayer, P . M., Identifying priority sites for low impact development (LID) in a mixed-use watershed, Landscape and Urban Planning, Volume 140, str. 29-41, 2015. Matos Silva, M., Pedro Costa, J., Flood Adaptation Measures Applicable in the Design of Urban Public Spaces: Proposal for a Conceptual Frame- work, Water, 8(7), 284, 2016. Meek, J., Rhodes, M. L., Decision making in complex public service systems: Features and dynamics, E:CO 16:1, 24-41, 2014. Nezeys, A., Un zonage pluvial pour Paris: reintegrer les eaux pluviales dans le grand cycle l'eau (A Rainwater Zoning for Paris: reinstate urban stormwater into the great water cycle). Novatech. 2013. Pergar, P ., Klemen, K., Kofinas D., Mellios, N. D2.1: Analysis of stakeholder requirements. Holistic Surface Water and Groundwater Management for Sustainable Cities (Water4Cities), Project no. 734409. nepubliciran - interni dokument projekta, 2017. Pitts, A., Planning and Design Strategies for Sustainability and Profit: Pragmatic sustainable design on building and urban scales, Great Britan, Architectural Press, 244 str., 2004. Radinja, M., Banovec, P ., Atanasova, N., Standardi na področju razpršenih ukrepov zadrževanja in ponikanja padavinskih voda na urbanih območjih, Ekolist, december 2017. Rizou, S., Kofinas, D., Kenda, K., Senožetnik, M., Ramantas, K., Ritsos, P ., Pergar, P ., Melios. N. D2.3: technical specifications and system architecture, Holis- tic Surface Water and Groundwater Management for Sustainable Cities (Water4Cities), Project no. 734409. nepubliciran - interni dokument projekta, 2018. Seto, K. C., Dhakal, S., Bigio, A., Blanco, H., Delgado, G. C., Dewar, D., Huang, L., Inaba, A., Kansal, A., Lwasa, S., McMahon, J. E., Müller, D. B., Murakami, J., Nagendra, H. and Ramaswami, A., Human Settlements, Infrastructure and Spatial Planning, Climate Change 2014: Mitigation of Climate Change, Contribution of Working Group III to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change, Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom and New York, NY, USA 923-1000 str., 2014. Zonage d'assainissement de la ville de Paris, Reglement, https://www.paris.fr/pages/le-plan-parispluie-5618, 2018. PROBLEMATIKA NAČRTOVANJA SONARAVNIH UKREPOV ZA CELOVITO UPRAVLJANJE PADAVINSKIH VODA NA URBANIH OBMOČJIH•Kristina Klemen, Petra Pergar, Marko Fatur, dr. Bernarda Bevc Šekoranja, mag. Katarina Konda