SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejem an velja: Za celo leto predplačan 16 fld., za pol leta 8 rid., za četrt leta 4 (Id., u jedca meiec 1 fld.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 fld., sa pol leta 6 fld., za detrt leta 3 fld., xa jeden meiec 1 fld. V LJubljani na dom posiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) viprejema upravnlBtvo in ekspedlelja v „Katol. TIskarni", Vodnikove nliee it. 2. Rokopisi te ne vraiajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iiviemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. 140. V Ljubljani, v soboto 20. junija 1896. Letnik: XXI V . Kmetijske zadeve v državnem zboru. (Spisal poslanec Fr. Po v še.) Marsikatero važno in za naše kmetijstvo pre-koristno vprašanje čaka rešitve, oziroma odobrenja v državni zbornici. Kmetijski odsek je svoje storil in pripravil poročila o raznih predlogih za razpravo. Žal, da ni časa našel predsednik zbornice, da bi te zadeve prišle na dnevni red. Obljubljeno je, da se rešijo te zadeve v jesenskem zasedanju. Zanimati pa bi utegnilo mnogo čitateljev našega lista, o teh predlogih kaj vedeti in koristno je tudi za stvar samo, da se o njej razpravlja javno ter se, morda po zgledu kmetovalcev v severnih deželah, tudi naši kmetovalci posvetujejo in izražajo svoje mnenje o posameznih predlogih kmetijskega odseka in tako svojim poslancem dajo priliko, spoznati njih mnenje in želje o teh prevažnih gospodarskih vprašanjih. Predlogov je kmetijski odsek lepo število dogotovil in hočem najprvo kaj povedati o predlogu za osnovanje kmetijskih zadrug. Te je celo presvitli vladar sam v svojem pre-stolnem govoru, s katerim je leta 1891 sedanji državni zbor otvoril, zaznamoval kot neobhodno potrebne v namen zboljšanja odnošajev v kmetijskih delujočih stanovih. Tedanji kmetijski minister je tudi zbornici predložil načrt zakona za kmetijske zadruge. Bivši načelnik kmetijskega odseka, sedanji predsednik zbornice, vedel je zavleči celo zadevo s tem, da ni prišlo do razprave o tem načrtu skozi l1/» leto. Še le po mnogih zahtevah nekaterih članov kmetijskega odseka je prišlo do prve razprave, toda vlekla in zavlačevala se je razprava tako, da je zopet vse obtičalo. Člani levice so odločni nasprotniki in bilo jim je vse na tem, da vržejo zakon. Ko je sedanji kmetijski minister nastopil, skrbel je za to, da se zopet razpravlja o tem zakonu, in govorilo se je zopet mnogo na dolgo in široko in res zvito spretno so se ogibali liberalci, pokazati pravo barvo, oziroma mišljenje svoje o celem zakonu. Minister razvidel je iz te razprave, da ne dobi nikakor večine za ta načrt, osobito ker se je protivila velika večina odseka drugemu delu zakona o rentnih domovih. Minister je umaknil celi predlog in obljubil, da v kratkem predloži drug načrt z ozirom na želje, izražene v kmetijskem odseku. Minister predložil je res v kratkem času nov načrt, ki se razlikuje od prejšnjega osobito v tem, da prepušča deželnim zborom oblast, odločiti se, ali vpelje kmetijske zadruge v deželi ali le v nekaterih delih dežele, ali celo ne. S tem je prenehal upor osobito poljskih poslancev, ki iz avtonomnih razlogov niso hoteli, da bi za vse dežele veljalo isto načelo. Pričela se je razprava o novem načrtu in z jed-nim glasom večine izvoljen je bil kot referent levičarski poslanec profesor Marchet. Sedaj je bila pravim prijateljem kmetijskih zadrug dana dolžnost, zabraniti referentu diploma-tično zasnovano namero vso zadevo zavleči, osobito ker se je bilo nadejati, da se drž. zbor razpusti. Na moj predlog sprejela je večina odseka nasvet, da se ima takoj v prihodnji odsekovi seji razpravljati in konečno glasovati o principu ali načelu: ali imajo kmetijske zadruge biti osnovane na principu prostega pristopa ali postavne obveznosti za vsakega kmetovalca, da pristopi v zadrugo, kajti s tem, da se je deželnim zborom prepustila oblast sploh sklepati, ali se vpeljejo zadruge, je že hud udarec LISTEK Izlet v Pompeje in na Vezuv. (Spisal Fr. Kovačič.) (Dalje.) Ne samo da je postavil lično cerkev, ki vabi tisoče romarjev k sebi, marveč ustanovil je tudi dva preimenitna humanitarna zavoda: „Ospizio pei Ogli dei Carcerati", zavod za otroke (dečke) v ječo obsojenih starišev, in „Orfanotrofio della Vergine di Pompei", zavod za ubožne deklice. 2e ta dva zavoda zaslužita, da cela Italija roma v Valie di Pompei. Kdor je le količkaj potoval po Italiji, je lahko spozna), kako slabo stoji z vzgojo mladine. Zlasti po mestih se otroci nižjih slojev od rane mladosti celi dragi dan vlačijo po uliaah. In kaj še le, če sta roditelja hadobna, tata, razbojnika, zapravljivcal Kaj se neki taki otroki naučijo od starišev? Prej ali slej roka pravice očeta in mater, ali vsaj jednega, porine v luknjo; toda kdo skrbi za otroke ? Take reveže sprejema zavod Bartola Longa pod svojo streho. Kar so stariši zanemarili in pokvarili, skušajo tukaj modri mladinoljubi popraviti, hočejo vzgojiti poštene ljudi, koristne ude za človeško družbo iz zapuščenih sirot, ki bi se sicer prav gotovo izgubile. zadet celi osnovi, ker v deželnih zborih, v katerih imajo liberalci večino, je pač le malo nade, da se osnujejo zadruge, ker tem krogom nič kaj ne vgaja, da bi se kmetovalci, ki so splošno bolj konservativnega mišljenja, tesno organizovali. Referent prof. Marchet predlagal je namreč, da ima okrajno glavarstvo nekako potom plebiscita v občinah paašati vsakega kmetovalca, ali je za zadrugo ali proti, in le, ako se večina izreče za osnovanje zadruge, se sme zadruga esnovati. To bi dalo nasprotnikom te kmetske organizacije najboljšo priliko, slikati bremena in dolžnosti kot silovito trde in hude in kaj lebko bi se dala pridobiti večina proti osnovanju zadruge. S tem bi bila ljuknja tolika v celi predlogi, da bi pač nič ne bilo iz cele organizacije. Kedor resno sodi o važnosti in pomenu kmetijskih zadrug, mora priznati, da bodo le tedaj res zmožne postale svojo nemalo, prevažno nalogo izvrševati, ako bodo vsi kmetovalci organizirani na potHagi celoskupnosti in pravnomočni sklepati pogodbe n. pr. za preskr-bljevanje vojske z žitom in drugimi pridelki itd. Minister je mojemu predlogu pritrdil in naravnost priznal, da je res treba principijelno odločiti to vprašanje, in ko se je razprava dognala, prišlo je do glasovanja, katero pa je bilo protivno načelu, ka-kersno je zastopal referent, ki je vsled tega takoj odložil poročevanje. S tem smo vsaj toliko dosegli, da se je neču-veno zavlačevanje odstranilo, ker sedajni referent bo z vso odločnostjo jeseni, ko se zopet snide zbor, delal nato, da se takoj v prvih dneh dovrši razprava v odseku in naglo predloži cel zakon zbornici v konečno rešitev. Ker so se nemški kmetovalci (tudi liberalni) po Češkem odločno izrekli za kmetijske zadruge, so po- Kako genljivo je gledati te sirote pod nadzorstvom njihovih nadzornikov ! Ptav zanimivo je brati koledar, ki ga izdaja Bartolo Longo vsako leto. Tukaj so opisani posamezni značaji otrok, kar je za dušeslovca in pedagoga jako poučno. Nekateri so topoglavi, drugi čisto divji, toda modri vzgojitelji umejo polagoma edluš-čiti trdo skorjo iz mlade otroške duše. Res čudoviti vspehi se kažejo večkrat. Največje veselje je v zavodu, kadar take otroke z velikim trudom pripravijo za prvo sv. obhajilo. Celo iz Rima in Neapolja pridejo ptujci, da vidijo čudovit prizor. Prej razdivjani otroci so sedaj nežne ovčice. Navadno pišejo ta dan svojim starišem, ki morda kje v temni ječi tičijo. Večkrat se je že zgodilo, da se je trdi oče — razbojnik razjokal nad pismom svojega otroka, katero mu je pisal po svojem prvem obhajilu. Se tisti večer, ko smo prišli v Pompeje, sem imel priliko videti deklice iz sirotišča, kako so opravljale v cerkvi svojo pobožnost. Vse so belo opravljene, nekatere majhne, da še komaj kobacajo. Vsak večer molijo v cerkvi rožni venec in za-pojejo nekoliko Marijinih pesmij. Kako ljubko je bilo to petje iz src nedolžnih siroticl Prav da so Italijanke in torej že rejene za petje. V zavodu se uč6 otroci razven šolskih predmetov tudi razna rokodelstva, da si bodo mogli pozneje pošteno svoj kruh služiti. Dečki imajo celo svoj glasbeni zbor. Zavod ima svoj električni stroj, ki daje ne le svetlobo, ampak žene tudi druge stroje. Celo tiskarna je tukaj, v kateri izhajajo poljudne knjige in dva časnika: „II Rozario e Ia Nuova Pompei", mesečnik, letos je nastopil 13. tečaj ; prinaša prav zanimljive članke. Drug list je „Valle di Pompei", katerega dobi vsak zastonj, če le hoče; miloščina za zavod se hvaležno sprejema. Božji blagoslov rosi prav očitno na to podjetje. Ustanovnik je žrtvoval svoje imetje in je prav beračil po Neapolju in drugih mestih pri dobrosrčnih ljudeh, da je v kratkih letih izvedel tako velevažno delo. — Zavod nima nikakšne založene glavnice, ministerstvo, država, občinski zastopi ne dajo niti vinarja. Vendar se vsak teden prehrani tukaj čez 300 družin, do 100 revnih in onemoglih delavcev, 200 otrok v zavetišču ali asilu, 135 deklic v siro-tišču, do 60 dečkov v ječo obsojenih starišev — s predstojniki in učitelji vred. Večkrat v soboto zvečer izdajo zadnji soldo, pa vendar zavod pri vsem tem deluje od leta do leta in je doslej potrošil že čez pet milijonov lir. Ali ni tukaj prst previdnosti božje ? Ali niso to pomnoženi kruhi v puščavi? Socijalni demokratje in vi drugi „prijatelji ljudstva", pridite se učit semkaj, kako se pomaga bližnjemu! Se jedenkrat poudarjam, da je blagi ustanovitelj Bartolo Longo odločen katoličan, strogo verskega mišljenja in prav vzornega krščanskega življenja. Le na tleh krščanske vere in slanci kmetskih volilnih okrajev iz Nemško • Češke glasovali v odseku za zadruge in bodo tudi t zbornici za to; s tem pa je večina zagotovljena za ta zakon tudi v zbornici. Tako je opravičena nada, da se jeseni sklene ta za prospeh kmetijstva pre-važni zakon, ki bo omogočil vsaj deloma, da se or-ganizuje naš kmetski stan. Žal, da je malo nade, da se sprejme ta zakon v Štajerskem in Koroškem zboru, ker ljubi sosedje nemški se boje, da bi se slovenski kmetovalci organizovali. (Dalje sledi.) Obsodba liberalizma. (Dalje.) Pomagajte kmetom s pametnimi društvi. Zdravje dušno in telesno je v ozki zvezi, zlasti pri družabnih organizmih, kjer verski propad pro-vzroči moralni propad, in ta je kriv, da nastanejo krivične in pogubne gmotne razmere. Zato priporoča sv. oče, da se naj ustanavljajo društva, katera skrbe za oboje: za dušno zdravje in za gospodarske potrebe. Škof v Nancyju je za kmete svoje škofije poskrbel na ta način, in na to mu je pisal sv. oče dne 7. marca 1891.: „Posebno omenjamo še to, ker si prav umestno ukrenil, da bi vspodbudil duhovščino k urni in živahni delavnosti, kakor-šno zahteva naša doba1), in da bi olajšal s pomočjo novega društva ubožno stanje onih ljudij, ki žive za obdelovanje polja. Zelo hrepenimo, da bi se take družbe čim najbolj razširile, ker so po naši sodbi zelo pripravne, da olajšajo bedo, katero trpi toliko revežev, in da m e d p o l j e d e 1 c i goje vnemo za krščanske krepost i." *) In ravno to nam liberalci najbolj zamerijo. Vsako društvo, katero se ustanovi po vplivu krščan-skosocijalnega gibanja, je liberalcem trn v peti; vsaka posojilnica, ki reši nekaj kmetov iz rok liberalnih oderuhov, je uzrok, da nas sramote in zmerjajo. Liberalci nas zovejo „socijalnodemokra-t i č n e pope", socijalni demokrati nas napadajo kot „z buržoazijo zvezane klerikalne oderuhe". Na imenu je malo ležeče; ker nas napadajo od obeh stranij, imamo zagotovilo, da delamo prav, in za blagor ljudstva bomo delovali vsikdar. Katoliškim delavcem. Ko so stali dne 18. oktobra 1887. mnogoštevilni zastopniki delavcev pred sv. očetom in mu izrazili svojo udanost in zahvalo, da je povzdignil ') »Ad promptam et alacrem, uti tempus postulat, cleri industriam excitandam«. Benevolo. 7. marca 1891. Des-clče. IV. 164. J) „Magnopere velimus eius generis sodolitates cjuam lete propagari, ijuippe quas et ad minucnda mala, tjuibus tot miseri obnoxii sunt, et ad fovenda inter agricolas chri-stianarum virtutum studia, non parum censemus idonea". Tam. 164. svoj očetovski glas pred vsem svetom za blagor delavskih stanov, načrtal jim je sveti oče v krasnem govora socijalno delovanje cerkve in jih vspodbujal, da naj tesno združeni s cerkvijo po potu pravice delujejo za svojo srečo in za srečo človeštva. Evo nekaj mislij sv. očeta: „Vedno in v vseh dobah se je cerkev z gorečo skrbjo potegovala za usodo ubožnih delavskih stanov. S tem, da je oznanjevala svetu nauke, katerim je zvesta varuhinja, je odvzela delu sramot-nost in je povzdignila do višine človeške vrednosti in slobode ; učila je, da je delo zaslužno pred Bogom, in ju učila delavca, da posveti delo z ozirom na nadnatorne blagre, učila ga je nositi z uda-nostjo in v duhu pokore trpljenje iu trud, katerega nalaga delo". „Z druge strani je pa cerkev vedno klicala bogatinom in mogočnjakom dolžnost v spomin, da morajo pomagati svojim bratom, nižjim po stanu in blagostanju; opominjala jih je, da naj spoštujejo v njih ljudi in kristijane". „Takrat, ko so narodi še poslušali glas cerkve in ji bili pokorni, ko njena sloboda in njena delavnost nista bili omejeni in je imela na razpolago znatnejša sredstva, pomagala je cerkev revežem in delavcem, ne le z milodari svoje ljubezni, ampak ustanovila in navdušila je one velike družabne ustanove, katere so tako mogočno pospešile napredek rokodelstva in umetnosti, in ti družabni organizmi so preskrbeli, da so dosegli delavci sami veliko več prijetnosti in blagostanja. In cerkev je skrbela, da je ta duh materinske skrbi oblažil nrav narodov in prišel v državno ustavo in uredbo, v zakone in na-redbe javnih oblastij". „Kar je cerkev učila in delala v prošlih vekih, to oznanuje in skuša uresničiti tudi sedaj. A žal! namestu da bi podpirali njene dobrodelne napore, ustavljajo se ji in ji nasprotujejo silovito in trdovratno : to je krivo, zakaj jednaki uspehi ne ven-čajo njenih naporov sedaj, kakor so jih v drugih časih I" „Cerkev tudi v prihodnje ne bo skrbela za vas z manjšo vnemo, dragi sinovi, za vas, za vašo pravo Jsorist in za vaše zakonite pridobitve. Mi sami, odkar smo nastopili papeško vlado, smo mislili na vas, kadarkoli smo opominjali narode temeljnih načel socijalnega reda. Mi smo sledili pazljivo delovanju shodov, kateri so se vršili; in mi ne bomo prenehali delovati na to, da se zboljša vaše stanje, z vsem, karkoli nam bodeta nalagala naša služba in naše očetovsko srce. „Dotlej pa, ljubljeni sinovi, ne dajte se zapeljati od slepilnih obljub, katere ram delajo oznanovalci brezbož-nosti in laži! „Prišli bodo k vam, da vas prevarijo s svojo lažnjivo zunanjostjo, trudili se bodo, da vas s svojim prilizovanjem odtegnejo od cerkve in izvrševanja vaših verskih dolžno- omike rodi tako žlahtno sadje ljubezni; brez krščanstva zori le oderuštvo ali pa oholo preziranje ubožcev in trpinov. Bartolo Longo ni za to dobil nikakšne nagrade. Framasoni so ga po časnikih hudo napadali. Ne-moralnost je dandanašnji tako prevladala svet, da se tudi najboljše delo ometava z blatom. Panamski in bančni škandali, to je vzorno, to je napredno, ali če si kdo prizadeva, iz zanemarjenih otrok izre-diti poštene ljuli, to je — mračnjaštvo! Vendar vsi, ki imajo kaj človeškega čuta, so z veseljem pozdravili blago podjetje, zlasti sedanji papež krepko podpira novi zavod. Z veseljem razkazuje vratar ptujcu različne dragocenosti, katere so visoke osebe podarile cerkvi in zavodu. Vidi se zlasti razno cerkveno posodje in oprava, med drugim tudi darovi sv. očeta Leona XIII. in kraljice Margarite. Ker v Pompeje prihaja nenavadno veliko ljudij, rastejo tudi hiše kakor gobe. Za preproste romarje so pripravljene romarske hiše, drugi pa najdejo v hotelih zložno stanovanje, samo da je včasih vse premajhno. — Tako nagloma se je vzdignil ta zapuščeni kraj, in sicer prav po cerkvi. Potem se pa bobna v svet, da je cerkev sovražnica kulture! Iznenadilo nas je, da smo tukaj najedenkrat našli nemškega hotelierja. V vsakem večjem gnjezdu na Laškem najdeš nemški hotel. V resnici moramo občudovati nemško podjetnost, tem bolj, ker Nemec tudi na Kitajskem ostane Nemec. Za popotnike je to ugodno, če ne umejo prav laškega jezika, toda Lahom, ne vem, če je to ravno po godu. Tudi mi smo se zatekli pod nemško streho nekega Hanoveranca. Pri kozarcu ognjevitega Vezuv-čana smo zvečer sklepali, kako bomo drugi dan napravili svojo ekspedicijo na Vezuv. Ker gostilničarji tukaj oskrbujejo ob jednem pot na Vezuv, pogodili smo se tudi mi s svojim Hanoverancem, da mu vsak plača 11 lir, zato pa mora preskrbeti, da pridemo na vrh Vezuva in nazaj — k njegovi mizi. (Dalje sledi.) Južna Afrika. Spisal P. Emanuel Drevenšek. (Dalje.) VII. Monomotapa bila je gotovo jedna največjih držav v Afriki. Kakor pripovedujejo poročila imel je kralj neizrečeno moč in z največjo lahkoto spravil je 100.000 izbranih bojevnikov na Loge. Njih 30.000 bilo je v vaseh krog glavnega mesta vedno pripravljenih in so služili kot telesna straža. Nje poveljnik je bil ob času, ko so misijonarji prišli v te kraje, Antonio Cayade, Portugalec, kateremu je vladar Monomotapa vse zaupal. Vojska ni imela zastav iz platna ali svile, kakor pri nas, ampak mesto njih stjj.3) Trudili se bodo, da vas zapeljejo t svoja skrivna shajališča, nagovarjali vas bodo, da si a silovitimi sredstvi izboljšate svoje stanje t pogubo družbi. „Stojte na straži proti njim! Zaprite uho njihovim zlobnim nakanam I Ako te ljudi poslušate in ubogate, bodete si krivi sami, če se britko pre-varite in zajdete t lastno pogubo.1) „Vi pa, dragi sinovi, stojte trdno na strani, kjer je Bog in njegova cerkev I Ohranite v srcu in globoko si vtisnite blažilne nauke krščanske vere in nravnosti. Ti nauki naj vam bodo pravil/* za vsa dejanja vašega življenja; in našli bodete v njih v britkih trenutkih tolažbo, pogum, moč, in še upanje aa večno povračilo prihodnjega življenja." Naši socijalni demokratje pravijo, da so nebesa za vrabce, za ljudi pa zemlja. S takimi se pač ne bomo sporazumeli nikdar. Bolno jim je srce in bolna glava. Za nje nam preostaje samo molitev, da bi jim Bog vlil zopet vero, katero so zapravili. A že zdrava pamet bi jih morala učiti, da je njihov boj proti cerkvi z gospodarskega stališča neumen. Zgodovina uči jasno, da je krščanstvo naredilo iz delavcev ljudi. Ona krasna gospodarska organizacija, katera je zabranjevala kapitalizem skozi toliko stoletij, oni lepi družabni red, kateri na jedni strani ni imel revežev, ker je vsak lahko dobro izhajal, če je le sam hotel, na drugi strani pa ni trpel bogatinov, ker je branil nezdravo in krivično bogatenje —: to je sad krščanstva I Kdor hoče soditi o socijalnem delovanju cerkve, mora je proučevati v oni dobi, ko je res imela oblast in slobodo, ne pa v onem času, ko so humanizem, naturalizem, liberalizem itd. razjedli človeško družbo in uničili cerkveno delo. 3) »En attendant, cbers fils, ne vous laissez pas séduire par les fallacieuses promesses des apôtres de l'impiété et du mensonge. Ils viendront à vous avec des dehors trompeurs et s' efforceront par leurs flatteries de vous soustraire a l' Église et à la pratique de vos devoirs religiaux.« Grande est la joie. 18. okt. 1887. Desclée III. 15. 4) »Tenez vous en garde contre eux, et fermez 1' oreille il leurs malicieuses insinuations. Les écouter et les suiore serait vous préparer des déceptions bien améres et marcher il votre perte.« Tam. III. 15. Politični pregled. V Ljubljani, 20. junija. Nadvojvoda Oton. Te dni je dunajski „Va-terland" objavil zanimivo vest: „Nadvojvoda Oton se v kratkem času preseli iz Sopronja na Dunaj v palačo Augarten. Kakor se govori, je cesar z ozirom na slabo zdravje nadvojvode Frančiška Ferdinanda odločil, da nadvojvoda Oton prevzame vse posle, katere je doslej imel pokojni oče gospod nadvojvoda Karol Ludovik. Poleg tega bode nadvojvoda Oton prevzel nekaj reprezentancijskih dolžnostij, katere je v imenu cesarjevem preje izvrševal pokojni cesarje-vič nadvojvoda Rudolf. Nadvojvodi Otonu bodeta poleg najvišjega dvornika-kneza Montenuovo prideljena dva služile so živalske podobe, nataknjene na dolgih drogovih, predstavljajoče kacega slona, leva, krokodila ali kako drugo zver. Po teh zvereh imenovali so se tudi posamezni oddelki. Bojevali so se peš, ker še le pred 80 leti so Culukafri prvič videli jezdeca, ki jih pa ni malo oplašil, ker so mislili, da je le jedno bitje, konj in človek. Vsak vojak je nosil sam svoje brešno, plen so si razdeljevali. Ko se je začela vojska, si ni nikdo niti obraza niti rok umil, dokler niso zmagali. Ženil niso jemali seboj v boj, da ne bi se jim kaj slabega pripetilo, nasproti pa so imeli prav veliko psov s seboj, ker ti so, kakor so dejali, tudi v vojski najzvestejši služabniki. Cesar, nazvan Monomotapa ali Benomotapa, šel je v vojsko; na potu so mu na vsakem počivališču zgradili leseno kočo, v nji zakurili in skrbno so pazili na to, da ta ogenj ni ugasnil, ker po njih mislih ima pepel v sebi take snovi, ki so vladarju škodljive. Tudi v njegovi stolni palači gotel je noč in dan ogenj, ki so ga le ob letu obnovili. Od tega ognja moral je vsak poglavar si vzeti ogorek, če je hotel doma zakuriti, ako je kdo to opustil, veljalo je to za veleizdajo. Sicer pa ta dvor ni bil niti z dragocenimi opravami niti z drugim lišpom nališpan, in tudi mnogo služabnikov ni bilo. Nekaj volnenih preprog, katere so z veliko težavo doma izdelali, to je bilo jedino, kar je krasilo palačo. Tudi vladar se je oblačil le v domačo tkanino, ker se je bal, da ne bi ga inozemci s svojimi oblačili zastrupili. Nje- c. in kr. komornika iz vrste častnikov, katerih jeden bode Oger. Prostori v palači Augarten bodo do avgusta pripravljeni. Nadvojvoda Oton je razpustil svoje dosedanje dvorstvo in vse novo osobje bode podrejeno oddelku najvišjega dvora. V kratkem odda nadvojvoda Oton poveljništvo huzarskega polka v Šopronju ter Be poslovi od častnikov pri polku in prevzame na Dunaju poveljništvo brigade. Gospa nadvojvodinja Marija Josipina se te dni preseli na grad Persenbeug, ki ga je cesar nadvojvodi Otonu prepustil v porabo". — Nadvojvoda Oton je bil rojen 21. aprila 1865 v Gradcu, ter imel iste učitelje s starejšim bratom nadvojvodom Frančiškom Ferdinandom. Versko vžgejo je oskrboval sedanji prelat dr. Marschall, ostalo vzgojo je vodil grof Degenfeld. Po dovršenih srednjih šolah je poslušal predavanja v modroslovju in pravoslovju. S petnajstim letom se je pričel vojaški poduk. Ko je bil polnoleten, je vstopil kot poročnik k dragonskemu polku. Nadvojvoda Oton je izvrsten jezdec; poročil se je 2. okt. 1886 z nadvojvodinjo Marijo Josipino, hčerjo princa Jurija saksonskega, ki mu je povila dva dečka, Ka-rola in Maksa. Go8pod8ka zbornica bode po poročilu „Narodni Listy" zborovala še po sklepu delegacij, tako da bo najbrže zaključeno sedanje zasedanje šele danes teden, to je 27. t. m. Vlada dela baje na to, da reši gospodska zbornica davčno preosnovo, o kateri je davčni odsek že obravnaval. Poslednji je vsprejel vse predloge poslanske zbornice, le glede odstavka, v katerem se določa, da se morajo objaviti vsi nepravilni davčni predpisi, se odsek ne strinja s poslansko zbornico. — Ker prinaša omenjeni list večinoma popolno avtentična poročila in ker se je že povodom razprave o tem zakonu v poslanski zbornici pokazalo, da vlada želi nujne rešitve, je povsem verojetno, da se snidejo člani go-spodske zbornice še k jednemu posvetovanju, predno se gredo oddahnit od „napornega" dela. Nižje-avstrijski deželni »bor se snide po poročilu dunajskih listov 1. prihodnjega meseca in bode zboroval kake tri ali štiri dni. Kakor že nedavno naznanjeno, se razpravlja v tem kratkem zasedanju načrt zakona glede spremembe volilnega reda za deželni zbor. Ze v zadnjem zasedanju deželnega zbora so zahtevali antUmuitje in zastopniki kmetskih občin, da se spremeni sedanji volilni red, toda tedaj jim je nasprotovala vlada posebno v določbi glede pomnožitve volilnih okrajev. Letos se je pa toliko doseglo, da je vlada privolila, da se smejo kot volilni kraji določiti vsi kraji s 150 prebivalci. Poleg tega se pomnoži število mandatov za mestne in kmetske skupine in uvedo direktne volitve. S poslednjo določbo so zagotovljene v smislu novega volilnega reda za državni zbor tudi direktne volitve v državno zastopstvo in bode torej ta sprememba velike važnosti za oba postavodajalna zastopstva. — gove žene pa, katerih je imel 1000, bile so krasno opravljene. Znamenja njegove vladarske časti so bila: mala motika z slonokostenim ročem, katero je vladar vedno za pasom imel s tem naznanjajoč, da je poljedelstvo najboljše in najimenitnejše opravilo; dalje dve kopji v znamenje, da hoče tudi braniti pravico in podložnike. Njegovi dvorniki stregli so mu kleče in mu podajali jedi na krožniku, katerih pa ni prej vzel, dokler jih ni tisti sam pokusil, ki jih je ponudil vladarju. Ako je veličanstvo kihnilo, kašlalo ali pilo, morali so vsi navzoči, ki so po navadi sedeli na goli zemlji, glasno zakričati in izreči kako lepo voščilo. Ta krik so povzeli pri vratih stoječi ljudje in se je potem širil od hiše do hiše, dokler niso vsi v mestu vedeli, da je vladar kihnil, zakašlal ali pil. V njegovi navzočnosti nikdo ni smel pluniti ali drugačne potrebe opraviti, ki je po njih pojmih nepristojna. Nikomur tudi ni bilo dovoljeno, stati pred vladarjem, izvzemši Portugalce, Mavre in pa domače odlične velikaše, za katere je bila to največja čast. Ti vsi smeli so pred cesarjem sedeti in svoje hiše z vratmi zapirati. Kajti razven njih nikdo pri svojem stanovanju ni smel imeti vrat, ker mislili so, da za vrata smejo spravljati lupeže, katerih pravica ne pusti uteči. Zato so bila vrata nekako odlikovanje, niso pa služila za varnost. Na dvoru bila je tudi godba, broječa več ko sto glav, ki je imela svoje ležišče izvan palače pod nekim drevesom. Godci, ki so ob jeduem tudi burke uganjali, so se vrstili pred cesarjevimi vrati in so ga zabavali s kratkočasni-cami in poskočnicami. (Dalje sledi.) Koncem poročila pa ne smemo nikakor zamolčati, da se je sprožila ta misel v krogu dunajskih antisemi-tov, katerim zavedno prebivalstvo gotovo ne bode odreklo svoje hvaležnosti. Ta korak nižje-avstrijskega deželnega zbora naj bi pa tudi posnemali ostali deželni zastopi in tako vstregli nujni želji kmetskih volilcev. Manjšina, dunajskega mestnega «bora je postala v zadnjem času jako delavna. Skoro v vsaki seji stavi jeden izmej liberalnih odbornikov kak predlog, in sicer, kar je najbolj čudno, v smislu krščansko-socijalnega programa. Tako je v včerajšni seji odbornik dr. Mittler predlagal, naj se prosi potom magistrata državni zbor, da pritrdi samo taki pogodbi z Ogersko, ki bo ustregla v polni meri interesom tostranske državne polovice in določevala pravično razdelitev skupnih stroškov. Ta predlog liberalnega odbornika je vse hvale vreden, toda pri pomniti je treba, da so antisemitje že pred davnim časom stavili jednake predloge v deželnem in državnem zastopu ter na vseh svojih mnogoštevilnih shodih. Vbled tega si dr. Mittler v očeh zavednega prebivalstva ni pridobil nikakih posebnih zaslug, nasprotno pa je zasluga antisemit. odbornikov, ki so prisilili manjšino, da se je začela nekoliko gibati, kar se popreje ni zgodilo. V ogerski poslanski zbornici se je vnela v včerajšni seji daljša debata glede določbe zakona o razsojevanju v volilnih zadevah, na podlagi katere se daje političnim oblastvom moč, da presojajo po-samne cerkvene govore. Posl. Vajay, Zelenyak in Ugron so predlagali, naj se črta ta določba, zagovarjal jo je pa mej drugimi posl. Tisza. Govornik se je drznil trditi, da se tu ne more govoriti o kakem zatiranju duhovščine. Določba po njegovem liberalnem mnenju prav nič ne ovira slobode katoliške duhovščine. Po nekaterih nadaljnih razpravah se je vsprejel imenovani paragraf nespremenjen in s tem je tudi vsprejet cel dotični zakon. V današnji seji se vsprejme zakon v tretjem branju. — Koncem seje je odgovarjal notranji minister Perczel na interpelacijo glede zadnje volitve v Stupavi. Minister je pojasnoval dogodke povodom te volitve ter izjavil, da je po daljšem preiskovanju prišel do zaključka, da uradniki prav nič niso vplivali na volitev. — To poročilo iz včerajšne seje ogerske poslanske zbornice nam odkriva dve novi resnici, kateri do sedaj še nista bili znani v ogerski zgodovini. Prva je namreč ta, da uživa katol. duhovščina na Ogerskem tako slobodo, da si boljše misliti ne moremo, v drugi se pa trdi, da se uradniki nikakor ne umešavajo v volitve, ako s jilo odganjajo volilce z volišča, prena-rejajo volilske imenike in počenjajo jednake nepravilnosti. Kaj jednakega je mogoče izustiti le v ma-žarski zbornici, koder so poslanci tako zaslepljeni, da ne vidijo poleg lastnega jaz ničesar druzega. Turčija. Cim bolj se pojavljajo nemiri na otoku Kreti in v maloazijskih pokrajinah, tem slabeje je z javno varnostjo v glavnem mestu. V nekaterih carigrajskih predmestjih, posebno pa v Stambulu, se dogajajo posebno v nočnem času vsakovrstni nemiri, katere provzročujejo člani tajnega mladotur-škega odbora, katere smemo po vsej pravici primerjati z anarhisti „kulturnih" držav. Vlada si veliko prizadeva, da bi naredila mir v mestu in je v to svrho znatno pomnožila javno stražo ter odredila stroge naredbe. Redarstvo in vojaške patrolje hodijo neprestano po mestu. Vlada meni, da bode z vojaško silo zatrla vse tajne družbe in splošne upore, toda s tem činom ne bode trajno zboljšala sedanjih razmer, ako ne uporabi drugih primer-nejih sredstev, da zadovolji zatirano prebivalstvo. Trgovska in obrtniška zbornica. (Konec.) X. Zbornični tajnik poroča o ukazu c. kr. trgovinskega ministerstva glede splošne razstave umet-nijskih, industrijalskih in poljedelskih pridelkov v Parizu 1. 1900. Ta svetovna razstava bo trajala, kakor določa občai pravilnik, od 15. aprila do 5. novembra omenjenega leta. Na podlagi poglavja II. tega pravilnika sestavljena razredba obsega 18 skupin in 120 razredov. Bistveni znak nove razredbe je ta, da se spravijo izdelovalna sredstva v zvezo z izdelki. V vseh strokah bodo, kolikor je to le mogoče, delovali stroji in aparati pred očmi občinstva, da se je seznani z raznovrstnim tovarniškim postopom. Pravilnik namerja brezplačno prepustitev pro- storov, ki jih bodo zavzeli razstavljale! v občnih razstavnih palačah in paviljonih. Prevzvišeni gospod trgovinski minister je povabil zbornico, udeležene kroge o tej svetovni razstavi obvestiti, informirati se o morebitni udeleibi zborničnega okoliša, o predmetu se tudi v zbornični seji posvetovati in poročati mu o nastalih nazorih in željah glede te zadeve, kakor tudi lastno mnenje povedati. Trgovinski minister neče razpravljati o stvari, predno niso dokončane poizvedbe o tem, kako mislijo strokovni krogi o razstavnem projektu. Z ozi-rom na to pa, da je bila Avstrija zastopana le po zasebnem odboru in nezadostno na zadnji svetovni razstavi v Parizu 1. 1889 in ker so radi tega francoski in drugi strokovni listi objavili nenatančne sodbe o razvoju avstrijske obrtnije od 1. 1878 (v katerem je bila vse boljše zastopana v Parizu) se mora za sedaj izreči želja, da želi v svrho varstva prevare naše obrtnije kar najpopolnejše in dobro zastopstvo avstrijske produkcije na bližnji pariški svetovni razstavi. Zbornica je ukaz trgovinskega ministerstva naznanila vsem firmam, od katerih se je mislilo, da bi se uteguile udeležiti razstave. Doslej je došlo 18 odgovorov, od katerih se jih 14 glasi negativno, 4 industrijci so se pa izjavili, da polagajo vrednost na udeležbo svetovne razstave v Paiizu in da se bodo iste udeležili. Četudi se more domnevati, da se bodo še nekateri industrijci izrekli za udeležbo razstave, in je pričakovati, da se bodo oglasili tudi razstavljalci za prvo, šesto, sedmo in deveto skupino, se more vender sklepati, da se iz Kranjske ne bo mnogo razstavljalcev udeležilo svetovne razstave v Parizu 1.1900. Odsek je vender mnenja, da je v interesu avstrijske industrije sploh, da je na pariški svetovni razstavi sijajno zastopana, da se vzdrži dober glas, katerega vživajo izdelki na svetovnem trgu, in se morebiti odpro novi kraji, kamor bi se razpečavali. Odsek pozdravlja torej najtopleje izrek prevzv. gosp. c. kr. trgovinskega ministra, ki želi v svrho varstva prevare avstrijske industrije kar najpopolnejšo in dobro zastopstvo na bližnji pariški svetovni razstavi. To je pa le tedaj mogoče, če je zastopstvo oiicijelno in je podpora, ki se ima v ta namen iz državnih sredstev dovoliti, primerna, pri čemer bi se moralo tudi na to delati, da se udeleže razstave tudi državna industrijska podjetja in učni zavodi. Poročevalec predlaga v imenu odseka: Čestita zbornica naj poroča v tem smislu na visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo. — Predlog se vsprejme. Tedenaki koledar. Nedelja, 21. junija: 4. pobink. evang.: O velikem ribjem lovu. Luk. 5.; sv. Alojzij. Ponedeljek, 22. junija: Ahacij m. Torek, 23. junija : Cenon šk. S r e d a , 24. junija : Rojstvo Janeza Krst. Četrtek, 25. junija: Viljem op. Petek, 26. junija: Janez in Pavel m. m. Sobota, 27. junija: Hema vdov. — Lunin spremi n: Šip 25. ob 7. u. 53 m. zjutraj. — Solnce izide: 25. ob 4. uri 16 m.; z a i d e ob 7. uri 49 m.__ Dnevne novice. V L j u bi j an i, 20. junija. (Resnici t «pričevanje.) V predzadnji številki smo omenili, kako krivico da „Narod" dela našemu prevzvišenemu knezoškofu, podtikujoč mu, da je baje deloval za Flappa kot škofa za tržaško stolico. Povedali smo „Narodu", da je ravno nasprotno resnica, in menili, da bo „Narod" vsaj toliko pošten, da to popravi. „Narod" pa tega ni storil, marveč to laž vzdržuje z novo lažjo, ker piše: „Faktum je, da je škof Missia svoj čas delal zoper imenovanje Sterka krškim škofom in za dr. Mahniča." — Temu nasproti zamoremo resnici v spričevanje na našo prošnjo pooblaščeni od prevzvišenega gosp. knezo-škofa izjaviti nastopno, da knezoškof Missia ni bil nikdar nasprotnik Sterkov in da svoj čas ni „delal zoper imenovanje Sterka krškim škofom", p a č p a je istina, da je delal za imenovanje Sterka krškim škofom; daljenires, da bi bil delal svoj čas za imenovanje dr. Mahniča krškim škofom, ker resnica je, da dr. Mahniča v d o t i č n e m svojem predlogu ¿e imenoval nI."— Upamo, da vsaj sedaj „Narod" popravi dvojno krivico, katero z objavljenjem takih tendencijoznih neresnic napravlja prevzv. g. knezoškofu. (Višje redove) delili bodo prem. g. knezoškof 19., 21. in 23. julija letos in ne junija, kakor se glasi po pomoti v včerajšnem listu. (Rimska kampanija in ljubljansko močvirje.) G. dr. Tavčar se boji, da se ne bi Kranjski godilo tako slabo, kakor „kampaniji pod vlado papežev", če se njemu ne posreči streti „klerikalcev", z nemško pomočjo. Novomeščani so mu ploskali, ker so mislili, da jim je povedal dr. Tavčar nekaj duhovitega. Mislil je najbrž reči, da so papeži krivi, da je v kampaniji slab zrak, močvirje in mrzlica. No, zgodovinska znanost dr. Tavčarja nam ne imponira, odkar jo poznamo iz nekih njegovih povestij. — Da bodo pa vedeli Novomeščani, zakaj so prav za prav ploskali, povemo, da je „duševni nnd" kampanije bil jako nizek že dolgo pred papeži. Ob času Cezarjevem je bilo prebivalstvo jako pičlo, ker je dežela, kakor je menda po vsem svetu znano, močvirna in jako nezdrava. Pozneje so divji boji še bolj opustošili borno deželo (Vandali, Goti, Moha-medani, Normani, Grki). Da bi povzdignili deželo, so se trudili mnogi papeži že v najstarejših časih (Zaharija, Hadrijan I.). Tudi smemo reči, da je bil „duševni nivo" v kampaniji pod papeži višji, nego je „duševni nivo" pastirjev v laških, ogerskih ali ruskih močvirjih. — Sploh se pa sedaj dela mnogo za kultiviranje dežele, in sicer je ne izvršujejo advokati, ampak — trapisti. Teh pa tudi ni nastavil Crispi, katerega „liberalizem" je „duševni nivd" na Laškem gotovo manj povzdignil, nego najnevred-nejši papeži, ampak prišli so že pod Pijem IX. v samostan „S. Paolo". Izsušujejo pa močvirje z ev-kaliptom. — O močvirju mislimo, naj dr. Tavčar ne govori preveč, ker je sam naredil pri nas v politiki in slovstvu mnogo smrdečega močvirja in bo treba mnogo moralnega evkalipta, da se popravi. — Novomeščani pa naj dr. Tavčarju več ne ploskajo brez pomisleka, da se pred vso Slovenijo ne blamirajo. (Novo žnpnijo Velike Poljane pri Ortueku) je potrdilo c. kr. naučno ministerstvo. Nova župnija bode obsegala vasi Velike Poljane, Vrh, Žakovo, Skrajnek in Dule, ki spadajo sedaj pod Ribnico, ter nekaj hiš, ki se bodo izločile iz župnije Št. Gregor. (Iz Idrije.) Volitve v mestni zbor so kočane. Bile so še precej mirne, dasi dobi zastop nislednja leta skoro do cela novo lice. Nekaj starih, nekdaj mogočnih izgine s prizorišča, namestu njih so splavale na površje nove moči načelno drugega mišljenja. Zadnje volitve, zlasti deželno m državnozborsko, je vodilo narodno-napredno politično društvo „Jednako-pravnost" pod načelništvom Iv. Grudna iz Jeličnega Vrha. Tedaj je šlo društvu po sreči. Zato je mislilo, da mu bode tudi sedaj vse pokorno, ter je samo-oblastno postavilo kandidate za vse tri razrede. A „Jednakopravnost" — sicer še mlado društvo — postaralo se je zgodaj Privedlo je ljudstvo v na-rodno-napredni tabor, tukaj pridržati jih ne more. Njeni pristaši ne poznajo discipline. Ali naj drugače sodimo, ako propade politično društvo s svojimi kandidati ravno pred onimi volilci, o katerih misli, da pojdejo ž njim čez drn in strn? Ali pa je morebiti vender le res, kar si šepeče že dalje svet, da je „Jednakopravnost" politično društvo, ki ima nekaj generalov, kateri bi radi komandirali, ako bi imeli kaj poslušne armade? Bodi tako ali drugače, res pa je: ponedeljek in torek je bil za „Jednakopravnost" „črn" dan. V ponedeljek je volil tretji razred. Delavci so postavili svoje kandidate ter tudi ž njimi popolnoma prodrli. Trije drugi možje so prišli v zbor, kakor jih je postavila „Jednakopravnost", njeni so propadli. Padel je mej drugimi gostilničar gosp. Fr. Šinkovec, ki je bil zadnja tri leta prvi županov namestnik; dobil je prav malo glasov. — Jednaka usoda je v torek zadela „Jednakopravnost" v prvem razredu. Tudi tu so propali trije njeni kandidati. „Jednakopravnost" je zakrivila propad sama, ker ni postavila kandidatov pravično. Tako ima učiteljstvo četrtino vseh glasov v prvem razredu, a so ga popolnoma pozabili. Pač spomnili so se tudi učiteljev; šolski vodja je bil na lepakih „Jednakopravnosti" tiskan in priporočen za — zadnjega namestnika. To je lepa jednakopravnost I — Uradniki se ne dado strojiti. Pomenili so se, postavili pravične kandidate in samostojno volili, brez jerobstva. — Le v drugem razredu si je Jednakopravnost" rešila čast. Zmagala je z večino jednega, dveh glasov. Izvoljen je tudi mladi čipkarski strokovnjak, ki se je pa zatekel k tej obrti šele, ko je v raznovrstnih študijah pogorel. Da bi se bil doslej s čim drugim odlikoval, kakor s svojim grlom ob vo- litvah in na krščanskem socijalnem shodu, ni znano. Pomagal mu je sedaj na častno mesto bivši trdni konservativec, znani privatier na trgu pred cerkvijo, ki je tako tiho, da ga je komisija komaj umela, oddal svoj in svoje soproge glas naprednjakom. Tako so imeli naprednjaki po 13 glasov, konservativni kandidati pa so ostali v manjšini z 12, 11 glasovi. Večer pred volitvijo je dal oni privatier besedo, da voli konservativce I Tako so naprednjaki za jednega moža obogateli. Zanimivo je, da je bil ob volitvi v deželni zbor ta mož bolan, v državni zbor Je prišel volit, a oddal —- neveljavno glasovnico za deželni zbor — po pomoti kajpada. Naprednjaki so hvaležni navadno, gotovo poplačajo kakorkoli tudi te „zmote". — Mestni zbor sedaj imamo. V kratkem bode volitev župana. Kdo bode, ugiblje se povsod. Govori se marsikaj. Ljudstvo samo je splošno za starega župana. (Zgubila se je) danes po noči listnica s 60 gl. in važnimi dokumenti; ker dotičnik nima druzih sredstev, ima vsled tega veliko škodo. Kdor je denar našel, prosi se, ga oddati v Hilšerjevih ulicah štev. 12., I. nadstropje proti primerni odškodnini. (Šola v Idriji) je nadalje zaprta do 26. junija. Tedaj se gotovo odpre, ker bolezen pojemlje. (Pri občinski volitvi) v Vrabčah je bil županom izvoljen Franc Vitez. (Z Vrlia pri Vinici.) Sv. Vida dan, t. j. 15. t. m., je bila v Semiču dekanijska konferenca. Ob tej priložnosti smo se v gorkih besedah spominjali umrlega preč. gospoda kanonika Karola Kluna, kateri si je zaslužil neminljivih zaslug za vaš cenjeni list. „Slava njegovemu spominu I" orile ali donele so go-vornikovim besedam. Pri tej priliki se je tudi nabralo 20 gld. za novomeško dijaško kuhinjo. — Vreme imamo od začetka tega meseca do sedaj vsaki dan ali predpoludne ali popoludne deževno. — Vinogradi lepo kažejo, samo škropiti bo treba trsje z modro galico, kar se do sedaj radi neprestanega deževnega vremena ni moglo storiti. (Iz Zaplane.) Po raznih zaprekah in nesrečah prišel je vendar za vso Zaplano veseli dan. V nedeljo 14. t. m. se je namreč blagoslovil in položil temeljni kamen nove župne cerkve. Kakor da bi nam hotelo nebo pokazati svojo naklonjenost in milost, vršila se je ta redka slovesnost ob najlepšem vremenu, ko je pr^j skoraj celi teden deževalo. Slovesnost opravil je dekan vrhniški, č. gospod Fran Kummer, ki je v prav poljudnem govoru razložil vernikom lepe obrede te slovesnosti ter pozval svoje poslušalce, da naj tudi oni, kakor se je ta stavba posvetila najsvetejšemu srcu Jezusovemu, svoja srca temu posveti. — K povečanju slovesnosti pripomogla sta tudi čč. gg. iz Rovt in Podlipe. — Delo se je začelo, a končano še ni, marveč nam skoraj vsak dan kaže nove potrebe, nove troške, katerim bomo težko kos. Toda Bog, ki nam dal začeti, dal bo delu tudi rast, vzbudil nam bo gotovo še novih dobrotnikov, ki nam bodo pomagali ter olajšali težko breme. Z zaupanjem in ponižno prošnjo se torej obračamo do vseh, katerim je dano, da nam po svojih močeh priskočijo na pomoč ter pripomorejo, da delo v čast božjo začeto, tudi v njegovo čast in slavo srečno končamo. (Strela.) Preddvorom 19. t. m.: V torek 16. t. m. je treščilo v podružniško cerkvico sv. Jakoba na gori, tamkaj sicer ni nobene škode napravilo, ker je na zvoniku napravljen strelovod. Pač pa je v bližini druga strela pasočemu pastirju ubila eno kravo, drugi kravi je pa, ko je omctena padla, en rog se odbil. Pastirčku se ni nič drugega pripetilo, kot da je ves prestrašen domov pribežal. — Letos je že petkrat udarilo v cerkvico sv. Jakoba. (Vtonil je) 2 letni Mihael R e s m a n iz Begunj na Gorenjskem dne 16. t. na. Otroka je varovala 84 letna Franca Anderb, ki se bo morala vsled tega zagovarjati pred sodiščem. * * (Od kraujsko-primorske meje) 18. junija: Dne 16. t. m. je umrl pred nočjo kar n»gle smrti v Gabrji ob kranjsko - primorski meji na Goriškem samski 64 letni Janez Pegan v krčmi, ko je češnje prodal, imajoč še pred seboj četrt litra vina in košček kruha; bil je tih, miren Človek in dober kristjan, ki je rad v cerkev hodil, ter upamo, da mu bo Bog zato tudi usmiljen sodnik. R. I. P. Ravno isti dan popoludne je treščilo na Gočeh v hišo pri Koriterji skozi okno; jedno 18 letno deklico je zelo omamilo, da je potem bljuvala; strela je švignila potem v dimnik ter je ubila na ognjišču ležečega psa. Res, treska in nagle neprevidene smrti reši nas o Gospod I — Gore omenjenega, nagle smrti umrlega je pokopal dne 18. t. m. č. g. Jos. Strancar, štanjelski kurat, ki je zdaj namesto bolehnega g. M. Valesa imenovan providnikom gaberske duhovnije. — Ker po Vipavskem že več dni dežuje, dal nam Bog zdaj ob cvetju grozdja suho vreme. (Goriške novice.) V Gorici priredé v kratkem veselico, katere čisti dobiček bodo razdelili med poplavljene Furlane. — V Gorici je sedaj mnogo tujcev iz Egipta, kjer gospodinji kruto kolera. — V St. Andražu so prišli na sled trtnej uši. — Tretjo nedeljo po Binkoštih so imeli Kanalci obljubljeno procesijo na sv. Goro. Vodil jo je preč. g. Franc Vidic. Pred slovesno mašo je propovedoval č. gosp. A. Trpin, vikar v Podsabotinu. — V Sagradu je skočil v Sočo Pavel Marušič, doma iz Opatjega Sela in se vtopil. — Vreme je na Goriškem aprilovo. Ni dneva brez dežja. * * * (Iz Reke.) Pri nas smo imeli tudi praznik dne 8. t. m. in še bolj strogo zapovedan, kakor navadni praznik. Čeravno obstoji državni zakon o nedeljnem miru, vender se noče trgovina temu vdati. Državna želja je bila, da se pokaže tudi Reka imenovanega dne kot posebni del Ogerske, ali kakor se je opazilo, ni šlo nič kaj od srca. Mnogo hiš ali nadstropij ni bilo razsvetljenih na večer pri razsvetljavi, še celo po korzu se je to pomanjkanje opazilo, po starem mestu pa še znamenja razsvetljave ni bilo. Ni več tiste oduševljenosti za Magjarijo, kakor ne-kedaj, kakor so jo nekedaj netili podkupljeni brez-značajneži. Na drugi strani Rečine pa, t. j. na hrvaški strani se ve da je bil navadni delavni dan in večer po navadi. Ne vem samo kaj so neki ognji tam proti Cirkvenici pomenjali, valj da to, da se hoče tudi tje na hrvatska tla ugnjezditi koji neljubi gost. — Taki tuji gosti so tukaj v našem hrvaškem Primorju v narodnem obziru škodljivi gosti. Donesejo res nekaj kapitala, ali za tega bi teli, da se kraj odreče obstoječi narodnosti, za cerkev jim 1 že tako ni muogo mari, vendar bi radi še v njej gospodarili. Kar je Nemec za Opatijo, to bode s časom Magjar za Cirkvenico — ako se ne bode pazilo. — Hrvaško pevsko društvo „Jadranska Vila" na našem sosednjem Sušaku pripravlja se za slovesen blagoslov nove zastave, katero so, kakor se čuje, naročili v Ljubljani. Blagoslov se bo vršil na našem bližnjem Trsatu po odpeti sv. maši pred cerkvijo. Izdan je sledeči program : V soboto 27. t. m. Dočakanje gostov pri vseh vlakih, — ob 7. zvečer sestanek v restavraciji „Continental", — ob 8l/a glavni poskus vseh sodelujočih pevskih društev, [ob 9. pozdravna večerja v imenovani restavraciji. — V nedeljo 28. t. m. ob 6'/» vjutro „budnica" ; ob 7. sestanek v društvenih prostorih; ob 71/« odhod na Trsat; ob 8'/g sv. maša v cerkvi bi. D. M. in blagoslov zastave ; — ob 101/» svečani mâtiné ; produkcija vseh društev. Ob 1. pop. skupni obed ; ob 3'/» odhod v Martinščicu na veliko ljudsko svečanost. — V pondeljek 29. t. m. : Ob 61/, vjutro so-stanek na Reki na molu „Zichy" ; ob 7. izlet s posebnim parobrodom po Kvarneru. Zajutrek na pa-robrodu. Med izletom na parobrodu : Glavna skup-ština „Zveze hrvatskih pev. društev", ob 3. pop. oprostni banket v restavraciji „Continental". Pri vsem bo sodelovala glasba c. kr. Jelačic-evega polka. — Iz Pešte v Reko začel je dohajati v torek in soboto ob 7. pop. novi vlak „Luiuszug" — zavoljo tega premenjen je tudi plovitbeni red za Benetke in Jakin tako, da odplujejo parobrodi eno uro po prihodu imenovanega vlaka. Za Benetke dalo je društvo napraviti novi elegantni parobrod. V Pešti se zdi potrebno razširiti komunikacijo z Reko, zato daje vlada društvu letno podporo, gotovo se pa tudi želi kaj več gostov v Pešto privabiti. Radi izložbe ni tudi južna železnica odpravila jutranjega brzo- vlaka, kakor po navadi poletu. * Hi * (Skrb za zdravje na deželi.) Kmet, ki pride ob 2. čez polnoči po zdravnika : „Gospod doktor, prosim vstanite naglo, moji ženi je slabo. Odpeljete se takoj lahko". Zdravnik : „Jeli se tako mudi ?" „I no, po dnevu moji konji nimajo časa" 1 (Diurnisti pri železnici.) Železniški minister namerava izvršiti nekatere spremembe v služabniškem osobju, posebno pa uvrstiti diurniste mej uradnike. V to svrho je zahteval od vseh obratnih ravnateljstev, da mu dopošljejo natančne podatke o službujočih diuroistih. Kaj jednakega bi se moralo zgoditi tudi z ostalimi diurnisti pri sodnijskih uradih (Seniuji po Slovenskem od 22.-27. junija.) Na Kranjskem: 22. v Moravčah, LaSičah, Bučki; 23. v Tržiči; 24. v St. Jurju pri Svibujem, Crmošnjicah, Matenji Vasi, Drnovem, v Loki, Bohinjski Bistrici, Bovtah, Mirni, Cešnjicah, Bibnici, Višnji Gori; 27. v Strugah pri Cerkvi; 28. v Radečah. — Na Slov. Štajerskem: 22. v Bučah, Vrenskogorec, St. Jurju ob južni železniei, Sevnici, Šoštanju: 24. v St. Jurju pod Tabrom, Konjicah, Laškem, pri Sv. Leonardu, Podsredi, Setalih, Straši in Ljubnem. — Na Koroškem: 24. v Gutštajnu; 28. v Grajfenbergu. — Na Primorskem: 23. v Komenu; 24. v Ajdovščini, Št. Evani, Boljunci; 25. v Korminu ; 28. v Kastelnovi. Društva. (Družbi svet. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali: Moška podružnica v Trstu 200 gld.; namesto venca na krsto g. M. Medvedu v Zagorju so darovali; č. g. Franc Miklavčič od sv. Križa pri Litiji 1 gld., gosp. Ivan Gregorčič v Litiji 1 gld., g. Josipina Koblar v Litiji 1 gld., č. gospod Ivan Vrhovnik, župnik v Ljubljani, 3 gld. ter iz Litije še 15 gld. 40 kr., namreč p. n. gg.: Luka Svet.ee 10 gld., Marija Koblar 20 kr., Beneš 50 kr., «r. Pavlič 1 gld., Nabernik 1 gld., Vončina 50 kr., Jarc 50 kr., Damjan 20 kr., Oblak 50 kr., M. Jenko 50 kr. in Lj. Boblek 50 kr. ; podružnica na Grtti 30 gld. 98 kr. ; podružnica v Tolminu 58 gld. 78 kr.; č. g. dr. Ivan Ja-nežič v Ljubljani 5 gld.; namestu venca na krsto kanoniku K. Kluuu so darovali za velikovško šolo : č. g. Anton Jaklič, c. in kr. vojni kurat v Trstu, 5 gld., č. g. Matija Kolar, župnik v Polju, č. gosp. Ivan Müller, kapelan v Polju in g. Iv. Resmau, žel. načelnik Zalogom, zložili 6 gld,, č. g. Anton Notar, ekspozit v Plavju pri Trstu, 100 gl.; češki državni poslanci so poklonili pri odhodu z Dunaja 31 gld., namreč gg.: Adiimek, dr. Blažek, dr. Brzoriid, Brez-novsky, dr. Dvorak, dr. Gregr, Hajek, dr. Herold, Janda, Kaftan, dr. grof Kaunic, König, dr. Kramar, Krumbholz, dr. Kurz, Cestm. Lang, dr. Ign. Lang, dr. Pacäk, Polak, Purghart, Bašin, Schwarz, Sehnal, Seichert, dr. Slama, Sokol, dr. Stransky, Tekly. dr. Tuček, dr. Vašaty in Vohanka po 1 gll. — Živeli darovalci in njih nasledniki! Blagajništvo družbe svet. Cirila in Metoda v Ljubljani. Telegrami. Dunaj, 20. junija. Generalni pobočnik ruskega carja Ignatiev je dospel sem včeraj zjutraj, črnogorski knez s princema Danilom in Mirkotom pa včeraj opoluclne. Dunaj, 20. junija. Čevljar Jos. Kottek se je zase in za svojo soprogo izjavil za brezverca. Dotični magistratni urad je pa odredil, da mora obiska vati njegova hči poduk o rimsko-katoliškem nauku, kar je tudi na-mestništvo in naučno ministerstvo na Kott-kovo pritožbo odobrilo, ker imajo stariši le takrat odločevati o veri svojih otrok, ako prestopijo iz jedne vere v drugo. Bruselj, 20. junija. V zbornici je predložil zunanji minister načrt kraljevega odloka, s katerim se prekliče v minulem letu predloženi zakon glede odstopa Kongo-države Belgiji. Carigrad, 20. junija. Včeraj so izročili roparji proti odškodnini pred nekaj dnevi ugrabljeno sestro drenopoljskega guvernerja. Haag, 20. junija. Druga zbornica je s 56 proti 43 glasovom vsprejela nov volilni zakon, po katerem se podvoji dosedanje število volilcev. Jokohama, 20. junija. Število ponesrečenih ljudij, katere je zahtevala zadnja po-potresna in povodna katastrofa, se ceni na 10.000. Voda je sezala 70 milj od severnega obrežja in razdejala veliko mest. bolehave vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol literskih steklenic gld. 4*50. (122 50—18) 2 Tujci. 18. junija. Pri Maliču: Winter, Wolff, Lehr, Michl z Dunaja. — Casper iz Kočevja. — Menschik iz Žižkova. — Weil iz Stutt-garta. — Veith iz Linea. — Durst iz Norimberka. — Peckarek, Polatzek, Panek, Kolin z Dunaja. — Scholz iz Berolina. — Kemethmiiller iz Norimberka. — Bock iz Krnova. — Schweig-hofer iz Brna. - Schiiffl iz Mariaschein-a. — Kudlaček iz Olomuca. — Klementz iz Prage. fl a O čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo 3 2 • 9 = 9 -v 9 > 19 9. zvečer 739-7 19-6 si. svzh. skoro jasno 00 20 7. zjutraj 2. popol. 739-7 736 4 16-8 26-4 sr. ssvzh. Ipol oblačno sr. jvzh. !-koro oblč. Pri Lloydu : Lowy iz Pulja. — Floriin iz Beljaka. — Toplak iz Celja. — Šelach iz Kočevja. Pri Bavarskem dvoru: Wouga iz Šmarija. — Killer z Dunaja. — Bemler h Gradca. Pri Jušnem kolodvoru.: Raktelj iz Ribnice. — Go-lješček iz Gorice. Meteorologično poročilo. Srednja včerajšna temperatura 20 6° in za 2 4" nad normalom. Zahvala. 457 1 — 1 Za izredno obilne in ljubeznive dokaze srčnega sočutja povodom dolge bolezni, kakor tudi ob smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, ozir. svaka, gospoda Antona IMedved-a, o. kr. učitelja glasbe v pok., lmejltelja zlatega križa za zasluge, dosluž. glasbenega ravnatelja fllharmonlčne družbe, častnega člana raznih glasbenih društev Itd., ki so se nama javljali od vseh stranij, izrekava tem potom svojo najsrčnejo, iskreno zahvalo. Posebno toplo zahvalo sva dolžna c. kr. moški iz ženski učiteljski pripravnici za korporativno udeležbo, zastopstvom slavnih glasbenih in pevskih društev in sicer „filharmonični družbi", „Glasbeni Matici" in „Slavcu" za ganljivo petje, „kranjskemu učiteljskemu društvu" in vsem darovateljem mnogih krasnih vencev, konečno vsem onim prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč, da izkažejo zadnjo čast dragemu pokojniku, in naju s svojim sočutjem tolažili v najni veliki žalosti. V Ljubljani, dne 20. junija 1896. Olga in Maks Nedved. Zalivala 458 1-1 Podpisani odbor uso a se povodom društvene veselice dne 14. junija t. I. izrekati najprisrčnejo zahvalo vsem, kateri so pripomogli k tako vznešeneinu vspehu ; osobito pa prebhgo-lodni gospej Pranji dr. Tavčarjevi, čast. narodnim damam, darovalcem dobitkov za srečolov in gospodom iz pomnoženega odbora. V Ljubljani, dno 20. junija 1396. Odbor slov. del. pevskega društva „Slavec". Zavarovalno društvo „TTnlo catholioa" Išče pod jako ugodnimi pogoji marljivega, poštenega in spretnega veščega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Lastnoročno pisane prošnje sprejema do 1. julija t. 1. glavni zastop „Unio catholioa" v Ljubljani, Kongresni trg št. 17. 459 5-1 L. 1ILAS, knjigovez in izdelovatelj knjigoveških galant. predmetov v Ljubljani, Poljanski nasip štev. 12, se priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu v naročila na vsakovrstno 441 4—3 vezanje knjig-, najelegantiiejše vdelovanje vezenja in prevlečenje pisalnih map in map za slike, kaset za naročke in ovratnike in rokavice, urinih stojal, okvirov in stojal za fotografije, tobolčio za smodke, passepartout itd. itd. v plišu, baržunu, atlasu itd. v poljubni barvi in velikosti po zmerni natančnemu delu primerni ceni. Štajersko deželno kopelišče IM! II I g Postaja južne železnice Politaue. Sezona od 1. maja do 30. septembra. Pitno, kopalno zdravljenja z mrzlo vodo in mlekom itd. Opise v obliki knjižica razpošilja ravnateljstvo zastonj. Tempeljski in Styria vrelec, vedno sveže napolnjena 3S7 10-5 priznana glavberjevo solnata kislik». proti obolenju prebavnih organov priporočena od najprvih slovitih medicinskih avtoritet, prijetna, osvežujoča in namizna pijača, katero razpošilja kope-liško oskrbnlštvo ,, „, „ , JtogaSko-Slatinsko. Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličanstva. Bogato oskrbljena, po c. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena 42 6—6 XVIII. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. 3135 dobitkov v skupnem znesku 170.000 gld. in sicer: I glavni dobitek s 60.000 gld. z dvema preddsDitkouia in dvema podobitkoma & 500 gld., I glavni dobitek s 30.000 gld., z I preddobitkom in I podobitkom po 250 gld., 2 dobitka pe 10 000 gld., 10 dsbitkov po 1000 gld., 15 dobitkov po 500 gld., 100 dobitkov po 100 gld., naposled serijski dobitki v skupnem znesku 30 000 «Id. — Žrebanje se bo vršilo nepreklicno dnš 25. junija 1896 — Srečka stane 2 gld. avstr. volj. Podrobnejša določila ima igralni načrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije Dunaj, I.t Kiemergasse 7, 11. Stock, im Jakoberhofe, kakor tudi po mnogih prodajalnicah. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Na Dunaju, v marcu 189. 37 6—5 C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov, oddelek državne loterije. I tisi je kot primes k bobovi kavi edino zdrava kavina pijača. Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom Kathreiner 768 20-10 a HI s štirimi sobami in prltiklinaml oddati je s 1. avgustom v II. nadstropju hiše kamnoseka Alojzija Vodnika v Kolodvorskih ulicah. 3S8 6 Za čas košnie, kakor tudi vedno, priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih rumenih, črnih in rudečihi vin, kakor: vipavca, istrijana, Štajerca in dal-matinca. 460 3—1 Cena hektolitru 17 gld. in višje. TOMO TOL 4ZZI v Dolenjem Logatcu. Vzorci na znhtevanje brezplačno. Koverte s firmo vizitnice in trgovske račune priporoča Eatol. tiskarna v Ljubljani. t -v i* ti lc « m f 11 Josip Tl ak o ver == na Bregu štev. 20 = :...................... Pleskarski in lakirarski obrt v Ljubljani se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela, o.-obito v prostoročno Izvršeno imitaoljo vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega materijala ter jamči 'za dobro delo po možno nizki ceni. 390 52 — 5 C « Jakob Accetto zidarski mojster, zapriseženi izvedenec c. kr. dež. sod. v Ljubljani, Kravja dolina št. 19, poleg znamenja tik Martinove ceste se priporoča preoast. duhovščini in slav. občinstvu v zanesljivo stro-kovnjaško izvršitev cerkvenih stavb, župnišč, zasebnih poslopij, polaganje cerkvenega tlaka, demoliranje starih poslopij, prenavljanje itd. po lastnem ali predloženem načrtu pod jamstvom dobrega, trpežnega dela po nizki, delu vseskozi primerni ceni. 853 15—7 Pvi -nnvnni 1 no no r7Y\ O -n i 1 o domaöih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj. n lpui UL/llUei IlclZIlctllllct naši naročniki in öitatejji „SIovenoa" blagovoltfo uvaževati. Odlikovana sta bila na svetovnih razstavah z diplomo in svetinjo v Bruselju (Belgija) 1888. 1. na Dunaju 1892.1. izdelovatelja orgelj v Kamnigoricl (Gorenjsko) priporočata se prečast. duhovščini in cerkvenim oskrbniätvom v izvrševanje mzr norih oetkremh ©tplj ts* —— in vKiiliovrwtUlli popruy. —— Od leta 1880. do lela 1895. sta izdelala 55 novih orgelj in izvršila nad 200 poprav. Priporočilna pisma najboljših veščakov so na razpolago. Matija Horvat | čevljarski mojster v Ljubljani, sv. Petra oesta32 f priporoča ho pri nist, duhovščini ¡11 slav. občinstvu ^ v naročanja raznovrstnega obuvala [ katera izvršuje cen • »\V i-V in vseh v njih stroko 5: spadajočih ' ^ trpežno v ognji izdelanih predmetov po prav nizki ceni. — Zaloga v Ljubljani je v Židovskiulici, zastopnik g. Kališ na Prešernovem trgu. I Zaloga rezilnega orodja__ : ! O HI in klrurglčnlh lili ffS. Alojzij Vanino j priporoča prečasliti duhovščini in slav- j nemu občinstvu nože, ikarje, britve : j itd. iz najboljšega jekla po nizki ceni. | Brušenje in poprave izvršuje točno. ¡¡j Franc Pavšncr i L tiMp <40> ttMp nasproti c. kr. gimnaziji , ♦ se priporoča preč. duhovščini in si. občin- ♦ [Jj stvu v naročila na duhovniško in oi- [{] m vllno obleko po poljubnem kroju, zago- [n Ln tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno ju [{] postrežbo in kar možno nizko ceno. jH CjHSHS2L5H5ESH5#HSH5HSHSHSHSCi ? rit. TOIBC 3| pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 » se priporoča preC. duhovščini in si. ob- 5 čiustvu v izvršitev vseh pozlatarskih del • in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, j . križevih potov, podob svetnikov itd. za- j 31 gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. A loj/ji j Erjavec pr. Zor čevljar - LJubljana, čevljarske ulice 3 se prijioroča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpripiostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cen6. HENRIK ZADNIKAR Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani Sv. Petra cesta «t. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno 6vojo zalogo oerkvene po«ode, svečnikov, lestencev, svetllnlo, kadllnlo itd. v raznem zlogu izvršenih. Vsprejema tudi naročila na novo predmete ter prenavlja stare, obrabljone. Delo pošteno iz zanesljivo kovine po nizki ceni. Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče O 11 o > a ca _ -a -2, Ph 05 fl H O C5 ¡t I LUKA V1LHAR ^Mni f Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne priporoča svojo zalogo zlatih in srebrnih žepnih ur, nihalnih, stenskih in ur budilnic po najnižjih cenah. I I I I I I i i % Poprave Izvršuje ntitiinfno iu točno. % # ete <0401 <0*01 M* * | Boxi6a.r f | pleskarski mojster, v LJubljani, Rimska cesta 91 * se priporoča preč. duhovščini in si. ob- $ j činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- ^ | skarsko obrt spadajoča dela, osobito pri « | novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo • 5 in ceno. Prenavlja tudiobrabljenepredmete. J | Fr. Šiška ded.^^bVan«^ | ? Marije Terezije cesta it. 6 f* se priporoča v podkavanje konj in razno- a vrstnih voz, ima tudi v zalogi f raznovrstne voze in sani ? f ter jih izdeluje po najnižji ceni. ^ mizarski obrt In zaloga poblštva v Ljubljani Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu | svojo izvrstno urejeno zalo (jo divanov, &im-nic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižjo cene, izhorno blago. Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra oesta 16 priporoča se čast.duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstne obleke. V zalogi ima ■iži narejene obleke za gospode in dečke, dalje površnike, ne-premočljive haveloke, haveloke iz veljblo-dove dlake (Kameelhaar), mantile in plašče za gospe itd. Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči. Tapetniška kupčija OB IlEKAf ji ~ ! | v Ljubljani, Šolenburgove ulice 1« ! [ dobroznana preč. duhovščini, priporoča i [ J i svoje izvrstne J J j! modroce na peresih ! j (Kedermatratzen) po 10 gl., nadalje iim- < \ j i nloe, dlvane ln vsa v tapetniiko J i , obrt spadajoča dela. < O) M K I Z ¡S ^ U .! i V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri ¡JčjT Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež hi ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. Priporoča se za naročila ob primicijah, svatovščinah, Imen dneh in raznih slovesnostih. Njega Svetost papež LEO XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Lapponi-ju g. lekarnarju G. PICCOLI-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za do- poslane Jim stekleničice (Cena Jednl steklenlčlol 10 kr.) V Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji za-. pisujejo bolehavim , Piccolijevo želodčno tinkturo, ! katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje. Naročila točno izvršuje proti povzetju G. Piccoli, lekarnar „pri Angelu" v Ljubljani, na Dunajski ccsti, P I (Semeni, |¡S§-železniške šine, 264 23 g traverze, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, cinkasti in pocinkano ploščevino, štovje za obijanje stropov, samokolnice, vsakovrstno kovanje za okna in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje, priporoča po zel6 znižanih cenah Jlndrej IbrušRovič, ,rgmee 2 ielezttino Glavni trg 010. Ljubljana. Glavni trg 910 Proflajaluica F. M. Seliti zaloga norimberškega blaga, devocijonalij m otroških igrač ^ nahaja se odslej nadalje v Lingerjevih ulicah v lastni hiši. | Blago prodaja radi pretesnega prostora X pod tovarniško ceno ^ 4* ter se priporoča v obilno nakupovanje. SSfi fi—K prešana strešna zarezna opeka (marseljska) § in navadne oblike se stroji delana strešna K opeka je po znižanih ccnalt vedno na pro-§ daj i v tovarni Knez & Supaneič 295 14"ig Ljubljana. _ Ù m I Josip Stupica, i ^ _:_____1-1__Ao c /. o hlfci mizarski mojster na Tiru pri Domžalah, 435 4-2 jHj IUI H priporoča se častiti duhovščini, slavnim cerkvenim predstojništvom in H hišnim posestnikom v vestno in točno H1 8 ^ izdelovanje cerkvenih klopi, spovednic, vrat m i| jn oken, kakor vsakovrstnih mizarskih del I uJ pri stavbah in hišne oprave. J(j riti ■——— ___^____^_______^___r____^___, r S - v v A Ysled podiranja hiše ; ¿v, 423 18-10 « ih ulicah št. 6 se je popolna A i razprodaja manufakturnega blaga s y Sj Fr. Petrič-a. t ^ Prodajalo se bode pod tovarniško ceno- ^ A —— H W Le kratek čas. "WS Jj^ Domača tvrdka AnaHofbauer v Ljubljani. Velika zaloga cerkvene obleke, orodja in posode. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri Blužbi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljeuje stare obleke lu vsa popravila. — Izdeluje ročno In pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih | ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Kajodličnejšim spoštovanjam se priporoča Ana Hofbauer, 160 45 imejiteljica zaloge cerkvene obleke v Ljubljani. Gledališke nlloe 4. Zobozdravnik Schweiger ordinujo vsak „ ,, 6-75 „ 7 75 Svitloo za gospode, fi vrst jedne 80 kr. do gld. 1-40 iest gld. 4-60 do (¡Id. 7 50 Dvanajst ovratnikov od (¡Id. 1-80 do £ B0. Dvanajst rnauSet od gld. 8'S0 do 4-60. 13 predlog (Vorhemdon) od gld. 3'B5 do 5*— Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka JT. O. Hamami v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. In kr. častnikov in o. In kr. mornarico. 2KJT Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 8 25 Avgrust Mate čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27 priporoča se prečastiti duhovščini in slav. občinstvu v naklonitev naročil na vsakovrstna (241 15-13) Izvrstne c. kr. jedino priv. škropilnice proti peronosperi inženirja Živioa, katere so se splošno razširile zaradi svoje jedno-stavnosti, trajnosti, lahke uporabe pri vsakem obdelovanju trtja itd., akoravno so jako zboljšane, prodajamo po dosedanjih nizkih eenah. Živio in drugovi v Trstu. Pošiljamo popolne škropilnice na vsako poštno postajo naže monarhije franco: z leseno posodo po 10 gld., i. elegantno in trdno posodo iz kartona po 11 gld. Obrazce s cenikom dopošiljatuo radovoljno franko. Izdelujemu tudi razprašllnlke za žveplo, nepre-nehljlve vinske stiskalnice itd. Prodajalko, zmožno v trgovini mešanega blaga, sprejmem takoj. Ivan Žargi, M3 3-3 _Kamnik. Vse stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cene! obuvala i t zagotavljajoč dobro delo iz trpežnega blaga po možno nizki eeni. 406 10—4 IG. HELLER na Dunaju 29 4 11/2 Praterstrasse 49 208 20-8 Zastopniki se iščejo! Pred ponarejanjem se je treba posebno Tarovatl! Konjski cvet (pomnoženi resititiicijski tok) steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepilen, lajša otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restitucijo (očvr-ščenje) po kakem trudnpoliiem delu. Slušen mina st» za živino, za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d. Rabi se skoro40Iet z najboljšim vspe-hom večinoma po hlevih, ako živlnfe ne more jesti; zbolj-šuje mleko. Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto lekarnar 113 12 Ubald pl. Trnkoczy, Ljubljana, Kranjsko. ran Kidr» Liniment. Capsici comp. 18—13 z lekarne Richter-jeve v Pragi 296 priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. t vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-56 Richter-jev liniment s,sidro' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah znano varstveno marko „sidro" kot pristno. Richter-jeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Velika zaloga stavhinskep materijala. F.P.VIDIG& Comp. v Ljubljani ponujajo po najnižjih eenah Zavezane strešnike (■Strangfalzziegel), najbolje in najcenejekritje streh. Lončene peči in štedilna ognjišča isTa'CtotZTe' Češke peči. Nastavke za dimnike in (Steinzeug) za vodovode, stranišča itd. Cei/i iz kame)tine* ^IflrWlrtfii/) a/i mozajik plošče in plošče iz Portlaml-cementa za tlakanje iJltlllVlI It cerkva, hodnikov, trotoarjev itd. Roman -Cement. JPortland - Cement tovarne na Do,-jem. Ognju protivno opeko in plošče. V/l^ill/i (Daclipappe) ter vse v stavbinsko stroko AJli KvIltJ IVJJUli^U spadajoče predmete. Trstne Štor je in karbolinej. Najnižje cene. (265 3°-23) Valentin Acccfto, zidarski mojster i6i 45-17 v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14, priporoča se slav. občinstvu in prečast. duhovščini, podjetnikom in društvom v vsa v zidarsko obrt spadajoča dela bodisi že v izvršitev novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij ali v popravljanja, prenavljanja, dozidavanja ali povečavanja starih poslopij, vzidavanja in postavljanja lončenih štedilnik ognjišč, polaganje vsakovrstnega, osobito cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni, zagotavljajoč zanesljivo, strokovnjaško izvršitev z uporabo dobrega materijala. Priporoča se nadalje tudi v odjemanje vsakovrstne stavbinske in strešne opeke MT iz lastne opekarnice, za katere izvrstnost jamči ter oddaje po najnižji ceni. Na želio daje tudi nasvete in tudi posreduje pri nakupovanju stavbenega prostora ali vže obstoječih stavb. gf Vseskozi praktični načrti in proračuni na željo točno. Dunajska borz a. Dn6 19, junija. Sknpni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4 %, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista. .......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ G. kr. cekini........... 101 gld. 30 kr. 101 35 „ 122 85 . 101 20 . 122 95 . 98 90 . 965 350 25 . 119 90 . 58 77«/,. 11 75 . 9 52 . 44 55 n 5 n «5 „ Dni 19. junija. 4% državne srečke 1. 1854, 260 gld. . . 5% državne srefike 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld...... . Dunavske vravnavne srefike 6% . . . ■ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zera.-kred.bankei* Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne ieleznice 3% . „ „ južne železnice 6% . „ . dolenjskih železnic 4% 144 gld. 30 kr. 155 — 190 ■ — 99 — 138 — 126 50 106 75 112 — 98 50 99 25 222 75 169 25 129 75 99 n 50 n Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 137 „ Avstrijskega rudečega križa srefike, 10 gld. 18 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ Salmove srečke, 40 gld................„ St. Gen6is srečke, 40 gld.......70 „ Waldsteinove srečke, 20 gld......61 . Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 158 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3410 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 406 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 101 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 61 Hontanska družba avstr. plan.....79 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . lt>0 Papirnih rabljev 100........127 50 kr. 75 50 50 50 Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri isžrebanj« najmanjšega dobitka. K a 1 a n t n a izvršitev naročil na boral. Menjarnična delniška družba „1ERCV «ollziila it. 10 Dunaj, liriahilfintraua 74 B. t* Pojasnilav vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaof|tklh vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega ubrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic,